.A

1-
1
Občina Mengeš na sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas
»Bohdej, domače gore«
f
Projekt: Policist Leon svetuje

V Skakalnem klubu Mengeš bogatejši za zlato in srebrno medaljo
Rodoljub in pesnik iz Loke pri Mengšu
str. 15
NúJ-fiom
ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA:
-	zazidljiva zemljišča, Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, že komunalno opremljena.
Osnovni podatki:
-	11 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 558m2 do 1.828m2
-	16 parcel za stanovanjske dvojčke: od 330m2 do 402m2
Cena z vključenim komunalnim prispevkom: cca. 240EUR/m2
Več informacij na naši spletni strani www.karo.si - lastne gradnje
STANOVANJA:
-	Vodice, 1 sobno, 49 shramba, 2. nad., delno mansardno, adapt. 1.2001, PM na dvorišču, neposredna bližina AC. Cena: 79.000,00 €
-	Kamnik-Šutna, 3,5 sobno, 80m^ 1. nadstropje, povsem obnovljeno I. 2003, nova streha I. 2000, I. stavbe 1800, ogrevanje na lastno plinsko trosilo, ločeni števci, vsi priključki, možnost parkiranja. Vse pohištvo, narejeno po meri, ostane v stanovanju, vredno ogleda.
Cena: 125.000,00 €
v/v/-v/v/-v/v/-_
HISE:
-	Ljubljana-Črnuče-enota dvojčka, 1.1980, etažnost: P+1N+2N+M, stanovanjska površina 219m^ garaža 21m^ drvarnica 28ml Vsi priključki, ogrevanje na kurilno olje. Cena: 280.000,00 €
-	Mengeš, hiša, 200m^ + gospodarsko poslopje 130m^ + delavnica llOm^ 1.368m^ zemljišča, zgrajena I. 1939, delno obnovljena, menjana streha. Odlična lokacija! Zemljišče je zanimivo tudi kot Investicija.
Cena: 490.000,00 €
ZEMLJIŠČA
-	Radomlje, Škrjančevo, zazidljivo, 710m^ ravna, komunalno opremljena parcela, odlična lokacija, novo naselje družinskih hiš, že plačan komunalni prispevek.
Cena: 240,00 e/m^
POSLOVNI PROSTORI:
-	Mengeš - center - pisarne, 81,53m^ l.nad, v stavbi 1.1994. Pisarnam pripada še solastniški delež na skupnih prostorih: M In Ž sanitarije, čajna kuhinja. Parkirišče zagotovljeno.
Cena: 1.450,00 e/m^
iro -
AKCIJA:AKUMUL.BANNER -10 % GOTOVINSKI POPUST
ARAL BLUE TRONIC 10W40 1L
8,62 €
VALVOLINEDURABLEND 1L	7,36€
AKUM.BANNER 12-44 AH	67,00 €
ČISTILO ZA STEKLA -70C 1L	2,93 €
ANTIFRIZ K1L	4,15 €
VŽIGALNI KABLI	7,40 €
GRT.GUMI TEPIH	18,08 €
PRVA POMOČ ZA AVTO	10,80 €
NOVO: ZAVORE EBG ZA AVTOMOBILE,KOLESA IN MOTORNA KOLESA
SERVIS KOLES,MENJAVA ZRAČNIC,LEŽAJEV, CENTRIRANJE OBROČEV...
**** HOTEL OD 1830
Malograjski dvor
KAMNIK
Maistrova cesta 13, Kamnik
Teb 01/8303100 ^ e-mail: info@hotelkamnik.si ^^jt	^
www.hotelkamniksi	/'	A^ ^ /'
Pojejte kolikor želite za 15 € na osebo, ^k "C , otroci od 4. leta dalje 6 €, pijača se plača posebej. ' ' "
20. 2., 5. 3. 2012 ob 19. uri
/

Boris VODE s.p.
Testenova 32,1234 Mengeš GSM: 04f/692 448 E-mail: alustil@siol.net www.alustil.si
Qí^ ALU in PVC
STAVBNO POHIŠTVO
Ob 8, marcu f dnevu žena, vam iskreno čestitam, S^i ^
župan Občine Mnegeš Franc Jerič
04 Občina
07 Intervju: Tone Škarja 10 Reportaža
12 Mengeški utrip
18 Aktualno
20 Sport
21 Kultura
23 Iz življenja cerkve
26 Veliki Ločan
28 Reportaža: Mokrišče Planik
30 Pisma bralcev
31 Oglasi, obvestila in zahvale 35 Križanka
SODELUJTE V MENGSANU
Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud!
Prispevke in oglase oddajte do 29. februarja 2012.
MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGES
Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges. si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Primož Hieng, Maša Skok, Štefan Markovič; Lektoriranje: Artline d.o.o.; Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kržan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta Irena.podborsek@men-ges.si; Naklada: 3000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357.
Zgodba z naslovnice:
v Kulturnem domu Mengeš so 7. februarja na slavnostni akademiji v počastitev slovenskega kulturnega praznika in 40-letnice literarnega ustvarjanja pisatelja Ivana Sivca, zbrane navduševali otroci Otroške folklorne skupina Svoboda Mengeš.
Naslednja številka Mengšana izide v petek, 16. marca 2012.
Ob slovenskem kulturnem prazniku
Menda smo Slovenci edini narod, ki imamo kulturni praznik za državni praznik. Najbrž ne po naključju, saj to, da se je naša izvirnost skozi 1500-letno zgodovino naroda ohranila, zagotovo ni naključje. Je pa velika sreča. Začetki slovenske kulturne identitete segajo že v 10. stoletje, ko so nastali prvi zapisi v slovenskem jeziku, obdobje reformacije pa nam je prineslo kulturni napredek, na katerega smo lahko ponosni, saj smo dobili prvi tiskani knjigi v slovenskem jeziku - Trubarjeva Abecednik in Katekizem, celoten prevod Biblije, kar je bil eden prvih prevodov v nacionalne jezike sploh, in prvo slovensko slovnico. V 18. stol. se je začelo pravo narodno prebujenje s prvo posvetno pesniško zbirko, prvim časopisom, znanstveno slovnico, poskusom Zgodovine Kranjske in prvima dramskima besediloma v slovenskem jeziku.
v sredini 19. stoletja so slovenski izobraženci Kopitar, Čop, Smole, Prešeren in ostali začeli pravi kulturni boj ter dokazovali, da Slovenci prav v ničemer ne zaostajajo za ostalimi deli monarhije, ter zahtevali tudi, da mora biti na Slovenskem slovenščina učni in uradni jezik. Proti koncu stoletja so nastajala društva, časopisi, razmahnila so se množična politična in kulturna zborovanja, slovenska samozavest in zavednost pa sta se krepili z dosežki jezikoslovcev, književnikov, raziskovalcev in umetnikov.
v Državi in Kraljevini SHS so nam bili časi bolj naklonjeni, pravi kulturni boj pa smo znova začeli biti med 2. svetovno vojno. Tudi ko je Slovenija postala del SFRJ, smo Slovenci v najbolj pomembnih trenutkih, tudi zaradi bogatega kulturnega izročila, znali »stati inu obstati«. Pa kljub preizkušnjam slovenske kulturne identitete in podcenjevanjem v preteklosti naše bogato ljudsko in kulturno izročilo spoštujemo in cenimo dovolj?
Nataša V. Jerič, predsednica Zveze KD Občine Mengeš
Poiskati dobro
Večkrat premišljujem ter se sprašujem, kakšne so želje posameznikov in skupin, kakšna so hotenja, njihove meje. Sam menim, da je med željami in hotenji velika razlika, saj je slednje večkrat pomešano z našimi čustvi. Vem, da se nam v življenju stvari velikokrat ne zgodijo po naših željah, in kaj hitro se lahko zgodi, da želje preidejo v hotenje. Pri tem pa človek lahko kaj hitro postane nestrpen in jezen, kar se ponavadi le še stopnjuje. Pri nekaterih naših občanih sem opazil, da težko razumejo in sprejmejo nekatera dejstva. Žal ali k sreči je potrebno v določenih postopkih upoštevati zakonodajo, zaradi česar se ne da ustreči vsem. Včasih zakonodaja in ministrstva ne najdejo poti, s katerimi bi zadovoljili željam vseh občanov ter željam Občine. Tudi sam različnih pojasnil ministrstev, agencij večkrat ne razumem, saj se mi zdijo povsem nelogična in skregana z zdravo pametjo. Po mojem mnenju bi lahko država na posameznih področjih dala občinam še večjo avtonomnost pri odločanju, s čimer bi marsikje prihranili veliko slabe volje.
Kljub temu pa imamo možnost, da tudi v tem, kar nam je dano, poiščemo dobro. Istočasno pa se imamo ob tem priložnost učiti potrpežljivosti. Za dosego svojih ciljev nam ni treba iti na vse ali nič. Če vsak malo popusti, je rešitev veliko bližje. Seveda pa je samo od nas samih odvisno, kako se bomo odločili.
V januarju smo imeli možnost uživati ob dobrodelnem koncertu za Karitas in Rdeči križ. Koncert je bil prava paša, tako za ušesa kot oči, saj so vsi nastopajoči izžarevali izjemno energijo. V tem mesecu praznujemo tudi slovenski kulturni praznik ter 40. obletnico literarnega ustvarjanja Ivana Sivca, za kar mu iskreno čestitam.
Upam, da bo do počitnic naših šolarjev zapadel sneg. Četudi ga ne bo, jim želim, da bi imeli lepe počitnice ter bi si nabrali dovolj novih moči za delo, ki jih čaka spomladi. Kaj dodati ob vsem tem? Sami smo tisti, ki lahko z občutkom in pravo mero želja in hotenj dvigujemo raven kulture ter smo ob tem tako družbeno kot osebno pozitivno naravnani.
Bogo Ropotar, podžupan
11. seja Občinskega sveta
Prva letošnja seja Občinskega sveta Občine Mengeš, ki je bila enajstič v tem mandatu, je potekala v četrtek, 2. februarja 2012.
Člani Občinskega sveta so soglasno sprejeli Odlok o lokalnem turističnem vodenju na območju Srca Slovenije v prvi obravnavi. S tem odlokom se kamniški javni zavod. Zavod za turizem in šport v Občini Kamnik, pooblašča za izvajanje dejavnosti lokalnega turističnega vodenja na turističnem območju Srce Slovenije, ki obsega občine Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš in Trzin. Z odlokom se določa program turističnega vodenja na turističnem območju Srce Slovenije, pogoji za opravljanje dejavnosti turističnega vodenja in vodenje registra turističnih vodnikov ter nadzor nad izvajanjem odloka.
V	prvi obravnavi je bil sprejet tudi Odlok o javnem komunalnem podjetju Prodnik, d. o. o.
V	nadaljevanju je Občinski svet soglasno potrdil Proračun Občine Mengeš za leto 2012, ki predvideva odhodke v skupni višini 7.292.474,00 evrov. Soglasno je bil potrjen tudi Letni program športa v Občini Mengeš, ki bo
podlaga za sofinanciranje programov športnih društev na območju Občine Mengeš.
Na podlagi sprejetega Sklepa o javnem razpisu za podelitev priznanj Občine Mengeš za pomembne trajne dosežke, ki prispevajo k razvoju, ugledu in promociji občine za leto 2012, lahko posamezniki ali društva in druge organizacije do 8. marca 2012 posreduje svoje predloge. Odločeno je bilo tudi, da višina Trdinove nagrade, ki se bo podelila na podlagi javnega razpisa, ostaja nespremenjena v primerjavi s preteklimi leti, in sicer v višini 1.210,00 evrov bruto.
Ob koncu seje je Občinski svet potrdil še predloge Inventurnih komisij in imenoval predstavnika Občine Mengeš v Svet Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Naslednja seja bo predvidoma 19. aprila 2012.
Občinska uprava Občine Mengeš
Dobrodelni koncert Katri nas - podaritev zbranih sredstev
14. januarja 2012 je bil v Kulturnem domu Mengeš, pod pokroviteljstvom Občine Mengeš, Dobrodelni koncert skupine Katri-nas z Big Bendom, Evo Černe in Nuško Drašček. Zbrana sredstva sta članica glasbene skupine Katrinas Katarina Habe in župan Občine Mengeš Franc Jerič slovesno predala predsednici Župnijske Karitas Mengeš Jerci Stopar in predsednici Krajevnega odbora Rdečega križa Mengeš Majdi Trobec. Sredstva bodo namenjena za pomoč občanom.
Občinska uprava
Od leve proti desni: župan Občine Mengeš Franc Jerič, predsednica Krajevnega odbora Rdečega l<riža Mengeš Majda Trobec, predsednica Župnijsl<e Karitas Mengeš Jerca Stopar in članica sl<upine Katrinas Katarina Habe
Urejanje pokopališča mengeš ter pokopališka in pogrebna dejavnost
Občina Mengeš je na podlagi pogodbe o prenosu in najemu infrastrukture ter izvajanju gospodarskih javnih služb s podjetjem Prodnik, d. o. o., sklenila tudi aneks za urejanje pokopališča Mengeš ter pokopališko in pogrebno dejavnost. Vzdrževanje pokopališča ter pokopališko in pogrebno dejavnost bo tako na mengeškem pokopališču od 1. januarja 2012 dalje izvajalo podjetje JKP Prodnik oziroma njegov pogodbeni partner za izvajanje pokopališke dejavnosti - Pogrebna služba Vrbančič Andrej, s.p. Glede urejanja pogrebne in pokopališke dejavnosti se lahko uporabniki obrnejo na Andreja Vrbančiča, in sicer na tel.: 041/511-491 - 24 ur na dan, tel.: (01) 729-35-24 oziroma po faxu na št: (01) 729-35-25 ali andrej.psv@gmail.com. Podjetje JKP Prodnik, d.o.o., Domžale je na podlagi dogovora prevzelo tudi izvajanje obračuna storitev najemnine za grob in vodenje katastra pokopališča. Izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti je v skladu z zakonodajo javna gospodarska služba (najem infrastrukture ter izvajanju gospodarske javne službe), ki jo je potrebno organizirati na nivoju občine, tako kot
ostale javne gospodarske službe (oskrbo s pitno vodo, ja\šno higieno (odvoz smeti in drugih odpadkov) in čiščenje odpadne vode). Ker je Občina Mengeš ustanoviteljica Javnega Komunalnega Podjetja Prodnik, d.o.o., in ker JKP Prodnik že opravlja pokopališko in pogrebno dejavnost za Občino Domžale, je bilo opravljanje te službe prestavljeno z KP Kamnik na JKP Prodnik d.o.o., ki je za leto 2011 tudi že na podlagi pogodbe izstavilo položnice za obračun najemnine za grobove. V letu 2011 je ostala cena najemnine za grobove nespremenjena, kljub temu da prihodki iz tega naslova ne pokrivajo vseh stroškov za urejanje in vzdrževanje pokopališča.
Obveščamo vse najemnike, da v primeru spremembe najemnika groba ali spremembe drugih podatkov vse podatke sporočite direktno na JKP Prodnik, d.o.o., tel. (01) 729-54-30 ali na: info@jkp-prodnik.si oziroma tel.: (01) 729-54-48 ali inge. waschl@jkp-prodnik.si.
Občinska uprava Občine Mengeš
Koledar prireditev v občini Mengeš - februar, marec 2012
MESEC	DATUM	URA	NAZIV PRIREDITVE	KRAJ	ORGANIZATOR
februar	18.2.2012	10.00	KURENTOVANJE V MENGŠU - OB lO.uri ČARODEJ JANI, OB 10.30uri PRIHOD KURENTOV	Ploščad pred Športnim društvom Partizan v Mengšu	Občina Mengeš
februar	18.2.2012	15.00	MAŠKARADA V LOKI PRI MENGŠU	Športni park Loka pri Mengšu	KD Antona Lobode Loka pri Mengšu
februar	18.2.2012	1700	MAŠKARADA NA DOBENU	Dobeno	Turistično društvo Dobeno
marec	11.3.2012	1730	GREGORJEVO 2012 - SPUŠČANJE LUČK PO PŠATI V MENGŠU	Pri Bognarjevem mostu v Pristavi, Mengeš	KD Franca Jelovška Mengeš
marec	11.3.2012	18.00	GREGORJEVO 2012 - SPUŠČANJE LUČK PO PŠATI V LOKI PRI MENGŠU	Pri kamnitem mostu v Loki pri Mengšu	KD Antona Lobode Loka pri Mengšu
marec	17.3.2012	21.00	PISANI ŽUR NA FUL	Dvorana Športnega društva Partizan Mengeš	Društvo AIA
marec	21.3.2012	1700	ŠOLSKA PRIREDITEV - PRVOŠOLČKOV DAN	Kulturni dom Mengeš	Osnovna šola Mengeš
marec	24.3.2012	8.00	OČISTIMO SLOVENUO 2012	Zbor je na parkirišču za Kulturnim domom Mengeš	Občina Mengeš, Turistično društvo Mengeš
marec	29.3.2012	1700	ŠOLSKA PRIREDITEV - ŠOLA TAKO IN DRUGAČE	Kulturni dom Mengeš	Osnovna šola Mengeš
Turistično društvo IViengeš na sejmu Alpe-Adria
Občina Mengeš na sejmu Alpe-Adria: turizem in prosti čas
Konec decembra je bila Občina Mengeš povabljena na sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, pod organizacijo Turizma Ljubljana in Zavoda za turizem in šport Kamnik. Tema predstavitvenega dneva je bila nesnovna dediščina zelenega zaledja Ljubljane. Na sestankih v začetku januarja smo predstavitveni dan, ki je bil v petek, 27. januarja, oblikovali skupaj z osmimi občinami, ki so se ta dan predstavljale na sejmu.
Iz Občine IViengeš so sodelovali člani Turističnega društva Mengeš, ki so poskrbeli za promocijsko gradivo (gradivo, ki je bilo na zalogi ali posebej dostavljeno v ta namen) in pogostitev z mengeškimi »hvancati«. Mengeš kot glasbeno mesto sta zastopali Melodija Mengeš s programom na diatonični harmoniki in Otroška folklorna skupina Kulturnega društva Svoboda Mengeš. Wellnes turizem so predstavili predstavniki podjetja Harmonija iz Mengša.
Posebnost na sejmu pa je bila prva predstavitev filma o izdelavi Plečnikovih miniatur, ki jih izdeluje mojster Peter Krušnik iz Mengša. Predstavljeni so bili tudi sami izdelki, ki so tudi predmet Plečnikove poti, turistične destinacije v enodnevnih in dvodnevnih izletih po petih občinah, kjer se nahaja Plečnikova dediščina. V ta namen je izdelana tudi lična Plečnikova brošura, ki opisuje to turistično destinacijo. Na koncu naj še enkrat pohvalimo vse udeležence iz Občine Mengeš, ki so se odzvali povabilu, posebej pa še turističnim delavcem TD Mengeš in otroški folklorni skupini KD Svoboda iz Mengša.
Občinska uprava
Skupinska slika otroške folklorne skupine KD Svoboda Mengeš
»Bohdej, domače gore«
Težko najdemo Mengšana, ki v katerikoli panogi pomeni toiiko, kot v slovenskem alpinizmu pomeni Tone Škarja. Legendarni vodja jugoslovanskih in slovenskih himalajskih odprav, gorski reševalec, fotograf, pisatelj, publicist, dolgoletni načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva, nekaj časa podpredsednik Planinske zveze Slovenije, sicer pa elektrotehnik po poklicu. Alpinist od nog do glave, živi za alpinizem in z njim. Svoje bogato znanje in zanimive izkušnje z gorami in ljudmi je prelil v življenjsko delo - knjigo Po svoji sledi, ki je izšla v lanskem letu. Človek, ki je bil svoje čase več na poti kot doma, ki je večkrat zrl himalajske vršace kot Grintovce, ki je večkrat pozdravil z »namaste« kot z »bohdej«, je pravzaprav že vse življenje Mengšan. Pravi, da je tu njegov dom.
Tone, v Mengšu ne spadate ravno med znane osebnosti.
Morda zato, ker sem hodil v Ljubljano v šolo od svojega 13. leta, potem sem služboval na Vrhniki. Skozi Mengeš sem se - s postankom doma - s kolesom vozil v hribe in na sestanke na alpinistični odsek v Kamnik.
Kal^o to? Niste bili član mengeška planinskega društva?
Najprej sem bil vključen v PD Ljubljana Matica, nato sem se včlanil v mengeško PD, kjer sem pomagal na udarniških akcijah, ko smo gradili Mengeško kočo na Gobavici.
Mengeško PD na začetku ni imelo alpinističnega odseka, mar ne?
S Petrom Lavričem in Pavlom Šimencem, s katerima smo začeli hoditi v hribe in plezati, smo na občnih zborih navijali za to, da bi ga imeli. Ker se to ni zgodilo, se je Jože Mulej dogovoril za nas v kamniškem AO in tam so nas sprejeli v šolo. Čez dve leti sem postal načelnik kamniškega AO.
400 strani debela avtobiografska knjiga Po svoji sledi vsebuje preko 800 fotografij, v njej pa je skozi pi-ščeve oči predstavljena skoraj celotna zgodovina slovenskega himalajiz-ma do leta 2007.
Kako to, da v Mengšu alpinistični odsek nikoli ni zaživel tako kot v Kamniku?
Alpinisti se nikoli ne bi smeli zanašati na to, da bi jih PD potiskalo naprej ali jih celo ustanavljalo. Alpinisti morajo biti tisti, ki priganjajo PD, so dejavni in hodijo na odprave. V Mengšu se pa, kolikor je meni znano, niso mogli zmeniti za kakšno ornk odpravo. Se je vse ustavilo pri denarju, zaslugah zanj in delitvi. Dobra akcija potrebuje razmeroma močno združevalno osebnost. Slovencem nasploh manjka državotvornosti - naj bo v malem ali velikem.
Kateri pa so bili mengeški alpinisti, ki so plezali pred vami?
Takrat, ko sem prišel ne mengeško društvo, Jože Mulej, pečar Jože Hrovat in
Tone, v ozadju Grintovci
Mihael Habjan - Mihol iz Loke niso več aktivno plezali. S Pavletom Šimencem sva od njih »pobirala« kline in vponke, da sva lahko plezala. Bile so tudi ženske, a ne alpinistke v pravem pomenu besede. V visoke hribe so hodile tudi pozimi, plezale pa niso, zato bi jim danes rekli gornice: Minka Šimenc, Mihaela Kušar in njena sestra. Prva resna mengeška alpinistka je bila, kolikor se spominjam, Marička Škrlep, danes Volka r.
Kako so sokrajani gledali na vas, alpiniste?
Pravzaprav jih nismo zanimali. Saj so šli tudi nekateri od njih v hribe, enkrat ali dvakrat na leto, ampak niso poznali alpinizma. Skrbelo jih je, se mi zdi.
V času velikih odprav v Himalajo ste bilo veliko časa zdoma. Kako ste opravili s slabo vestjo, ko ste doma pustili ženo in otroka?
(dolga tišina) Hm, slaba vest?! Plezal sem, še preden sem se oženil, skozi alpinizem sem spoznal ženo. Resnično slabo vest sem čutil šele, ko sem prišel domov, ko sem naletel na življenje, ki je moralo normalno teči tudi brez mene. Ko je bila blizu smrt, mi je v glavi predvsem odzvanjalo, kaj bom s tem naredil domačim. Zase mi ni bilo toliko žal, to sem pri sebi predelal, čeprav sem vedno vse naredil za to, da se je ali bi se izšlo.
Kakšne pa so bile te bližnje izkušnje smrti?
Leta 1974 me je odnesel res velik plaz pod Kangbačnom. Takrat sem bil prepričan, da se bo končalo s smrtnim izidom. Tudi ko naju je z Metodom Hu-marjem strela »obdelovala« v Skuti, sva bila prepričana, da se ne bova vrnila na Češko kočo, kjer sta naju čakali ženi z otroki. Še precej podobnih dogodkov je bilo v Franciji in na Kavkazu. Dve pomembni tovrstni zgodbi, čeprav pol stoletja narazen, pa tvorita prvo poglavje knjige.
Kako ste doživljali obratno situacijo, ko ste se bali za hčerko in sina, Simono in Metoda, ki sta šla po vaših stopinjah?
To je precej huje. Tudi mojega očeta je skrbelo zame, ampak oče ni nikoli plezal, jaz pa sem točno vedel, kakšni temni scenariji se jima lahko zgodijo.
V knjigi Po svoji sledi je Tone poglavje Geneza posvetil tudi mengeškim koreninam. Zanimivo branje, predvsem za Mengšane.
Vas je kdaj opominjalo, da se vam bo nekaj hudega zgodilo?
Nikoli, zelo srečno sem hodil po alpinistični poti. Sina Metoda pa večkrat, tako da je potem nehal plezati objektivno nevarne ledne in kombinirane stvari, ker
je enostavno čutil, da se mu lahko kaj zgodi.
Zakaj je smrt v gorah prežeta s takšno mistiko? Saj je velikokrat bolj jasna kot npr. prometna nesreča, ki se res zgodi nenadno.
Ja, zanimivo, res. Smrti v gorah so nekje daleč, ne vidimo jih. Rak ali prometna nesreča pa sta zelo običajna. Alpinizem je večini nedosegljiv, zato so nesreče mistične, pogosto obravnavane, češ »kaj pa rinejo v nevarnost«.
Tone Škarja je bil prvič v Himalaji leta 1955. Od leta 1974 je tja vodil kar 15 odprav in izvidnic, obiskal pa jo je še večkrat.
Je človek, ki se odpravi plezat v Himalajo, malo nor?
Stipe Božič, hrvaški alpinist in snemalec, je nekoč rekel: »Kdor gre v Himalajo, mora biti malo nor. Ampak ne preveč - če nisi dovolj, ne boš prišel gor, če si malo preveč, te bo pa odneslo.« Umetnost je, kdaj se ambiciji odpovedati, ta koridor med Scilo in Karibdo je zelo ozek.
Zakaj je alpinizem tako nepriljubljen pri sponzorjih in medijih?
Raje imajo športno plezanje, kjer so rezultati (pri)merljivi, dogaja se vsem na očeh, sponzorji in politiki sedijo v soju
žarometov in pred lečami TV-kamer. Alpinizem je eksotična dejavnost, dogaja se tam nekje. Ljudje ga ne vidijo, zato je manj privlačen.
Katera odprava vam je ostala v najlepšem spominu?
Seveda uspešne. Cilj vodje je, da se doseže zastavljeni cilj. Everest po zahtevnosti. Spominjam se tudi, kako smo držali skupaj, bili enotni kljub temu, da nas je bilo veliko. Kangbačen 1974, ker smo dobro popravili napake s prve neuspešne odprave na isto goro leta 1955. Tukaj sem se tudi začel ukvarjati s strategijo, kako osvojiti vrh. Spoznal sem, da se odpravo z lahkoto zapravi zaradi ene napačne poteze. Tudi Šiša Pangmo imam v lepem spominu in Anapurno s severa.
Se še vsakega 13. maja spominjate velikega uspeha, ko sta Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj kot prva Jugoslovana in Slovenca prišla na najvišji vrh sveta?
Nisem človek (ob)letnic, ne dam veliko na rojstne dneve, kar mi včasih škoduje. Se pa spomnim te obletnice in tudi drugi me spomnijo nanjo. Vesel sem tega.
V gorah doživljamo vse stvari bolj ek-stremno. Tako telesno kot psihološko. Ali emocije skozi leta ostanejo iste ali se doživljanje gora spremeni?
Ostane isto, samo globlje razumeš kakšne stvari, tudi skrivnosti stvarstva.
Vas sončni zahod na vrhu Grintovca gane tako kot pred 50 leti?
Enako, lahko tudi do solz zaradi lepote. Prav tako nočni izstop iz težke stene na rob pod mogočnim zvezdnatim nebom. To se mi je zgodilo nedavno v Teranovi smeri.
»Zakaj so naše sledi različno dolge? Zakaj sem sam lahko vse preživel? Tega se seveda nisem odločil sam, vedno sem pa čutil odgovornost do življenja. To mi je bilo dano. Hvala Ti! Življenje je lepo in včasih ga je treba objeti, čeprav se večinoma borimo z njim,« pravi Tone Škarja.
Kaj ste se naučili na odpravah?
Veliko o ljudeh. Odprava je družba v malem. Značilnosti širše družbe tukaj lažje zaznaš, ravno zaradi ekstre-mnih okoliščin se stvari izkristalizirajo. Majhen vzorec ljudi, ekstremne razmere, ampak vsi nosimo s seboj lastnosti lastnega naroda.
Besedilo: Mojca Volkar Trobevšek.
Foto: V. E. in arhiv Toneta Škarje
Tone Skarja je bil vodja odprave Everest 79, ko so Slovenci oz. takrat še Jugoslovani prvič osvojili najvišjo goro na svetu, 8848 m visok Mount Everest

Med tetiničnim plezanjem
Ivan Sivec v roki drži prvo izdajo knjige Pesem njenih zvonov, kije njegova največja uspešnica
Slavnostna akademija v počastitev slovenskega kulturnega praznika
Na predvečer kulturnega praznika so Mengšani napolnili Kulturni dom in prisluhnili slavnostni akademiji v počastitev kulturnega praznika ter štiridesetletnici literarnega ustvarjanja pisatelja Ivana Sivca. Program je zasnovala Nataša Vrhovnik Jerič in ga izvedla skupaj z mladimi člani KD Antona Lobode, vokalno skupino Rž, folklorno skupino KD Svoboda, Nino, Manco in Martinom Stopar, KD Franca Jelovška, igralcem Kondijem Pižornom ter pisateljem Ivanom Sivcem. Cel večer je bil razdeljen na štiri dele pisateljevega ustvarjanja. Prvi del je govoril o povestih, drugi del o Karantaniji, tretji o Prešernu in četrti o avstralskih domorodcih, skupaj s posebnim gostom, igralcem Kondijem Pižornom. Zveza KD Občine Mengeš je, kot vsako leto, podelila priznanja in posebno listino za ustvarjanje na področju kulture. V imenu Zveze sta priznanja podelila predsednica Nataša Vrhovnik Jerič in podpredsednik Franci Žun. Srebrno priznanje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti je prejela dolgoletna članica Likovnega društva Mengeš Barbara Rabič. Zlato priznanje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti za leto 2011 sta prejela profesor glasbe in aktivni član harmonikar-skega orkestra Mihaelov sejem Hervin Jakončič ter pesnik, pisatelj in član KD Antona Lobode Jože Brojan. Posebno listino je ob 50. letnici delovanja dobilo KD Svoboda za svoje dolgoletno delo in delovanje v kraju. Prireditev je zaključil Ivan Sivec z besedami: »Samo s knjigo, molitvijo v sebi človek raste in se ohranja. Potrebno je najti pot do sebe in potem pot navzven.«
Besedilo in foto: E. V.
Eden boljših amaterskih igralcev Kondi Pižorn je prepričljivo uprizoril avstralskega domorodca in s satiričnim prizvokom potegnil vzporednico med Aborigini in Slovenci. »V meni živijo predniki, v meni se sveti mavrična kača, v meni stoji sveta Sara, v meni je ves moj sanjski svet. Jaz sem A borigin,« je zaključil, prej pa hudomušno razložil, kaj pomeni Aborigin: »a origin« je prvotni, originalen, nekdanji, izvoren.

februar 2012
REPORTAŽA
Barbara Rabič je za svoje delo prejela srebrno priznanje
Posebno priznanje je v imenu Kulturnega društva Svoboda Mengeš prejel predsednik Edo Reven. Društvo deluje že od leta 1952.
Zlato priznanje je iz rok Nataše Vrhovnik Jerič in Francija Žuna prejel učitelj glasbe Hervin Jakončič
Ivan Sivec od svojih bralcev dobiva veliko sporočil. Nekaj najbolj hudomušnih so prebrali Gapšer, Jan in Miha.
«r
-- J
I	r
II

jv.ti

Jože Brojan je za svoje literarno delo in trud v KD Antona Lobode prejel zlato priznanje
Mladi člani otroške folklorne skupine KD Svoboda so s svojo otroško igrivostjo, a dovršenim nastopom, prikazali tradicionalne plese v popolnoma drugačni luči in prireditvi dali mladostni pečat drugačnosti
lir,
Devetdeset let Jožefe Podboršek
9. januarja 2012 je svoj devetdeseti rojstni dan praznovala Jožefa Podboršek, kiji domači ljubkovalno rečejo mama Pep-ca. Rojena je bila v Pristavi pod gradom Jablje, v številčni družini desetih otrok, kot najstarejša od deklet. Njena starša sta bila zaposlena kot skrbnika v gradu Jablje, kasneje je oče kupil manjšo hiško v Loki pri Mengšu. Praznovanje v Domu počitka Mengeš je bilo veselo in hkrati tudi ganljivo.
Čestitke v imenu celotnega osebja Doma počitka Mengeš je prenesla direktorica Irena Gričar
Od lepih trenutkov svoje mladosti se najraje spominja redkih uric, ko se je lahko družila s hčerko graščaka Sibilo, kot mladenka se je zaposlila v tovarni Induplati Jarše, takratni Majčevi fabriki. Zaljubila se je v postavnega fanta iz Loke, Lojzeta Podborška, ki je bil med drugo svetovno vojno vojak v Šlandrovi brigadi, za svobodo pa se je boril v domačem
okolju. Žal jima je vojna vzela prvorojenko Bredico, izguba ju je močno prizadela. V zakonu so se jima rodili še štirje otroci; prva je bila ponovno Breda, druga Vanda, pa Lojze in nato še Dani. Kot mlada starša sta bila zaposlena v gostilni Lovec, delala sta od jutra do večera, uspelo jima je zgraditi lepo, novo hišo v Malem Mengšu, kamor so se vsi skupaj vselili leta 1950.
Danes ima mama Pepca kar devet vnukov in enajst prav-nukov, ki jih je ljubeče varovala . V Dom počitka Mengeš je prišla pred štirimi leti, težka je bila ločitev od doma, vrta in rož, vendar pravi, da tu zelo lepo skrbijo zanjo in da ji je lepo. Ganljivo je bilo praznovanje devetdesetletnice mame Pepce v Domu počitka, zbrali so se vsi njeni otroci z družinami in ji prebrali ganljivo pismo ter se ji še enkrat zahvalili za vse, kaj jim je dala; ljubezen mamino. Ob tej priložnosti sta ji čestitala tudi župan Občine Mengeš Franc Jerič ter direktorica Doma počitka, Irena Gričar. Za dobro razpoloženje, in na Pepcino veliko presenečenje, je zapela tudi harmonika, seveda pa niso manjkala niti dekleta, ki z ljubeznijo prepevajo v pevskem zboru Doma počitka Mengeš.
Besedilo in foto: Katarina Karlovšek, RTA
Pavla Vrhovnik - devetdesetletnica
župan Občine Mengeš Franc Jerič redno, in z velikim veseljem, obiskuje starejše občanke in občane v občini, ki praznujejo visok jubilej. Tokrat je prišel voščit Pavli Vrhovnik, rojeni 28. decembra pred devetdesetimi leti v Mengšu, kjer živi še danes. Kar težko je verjeti svojim ušesom, ko gospa Pavla pove, da od lani ne more več delati na vrtu, saj še vedno za vsa ostala opravila poskrbi sama. Če radi rečemo za nekoga, da dobro izgleda za svoja leta, lahko za gospo Pavlo potrdimo, da je v izvrstni, zavidanja vredni kondiciji. Da brezhibnega spomina sploh ne omenjamo, Pavla Vrhovnik bi lahko marsikaterega mladeniča ali mladenko spravila v zadrego, kajti iz svoje mladosti se dobro spominja prav vsake podrobnosti. Ali, kot rad poreče župan Franc Jerič: »Takoj podpišem, če bom pri vaših letih tak kot vi«.
Pavla Vrhovnik nas je ob obisku župana na njenem domu dodobra nasmejala, prevzela in navdušila - s svojo zgovornostjo, prisrčnostjo in bistrim razumom. Prijetno smo klepetali skoraj uro in pol, o vsem mogočem; njenih dragih vnukih in pravnukih, življenju med vojno, njeni mladosti, družini in o tem, kako danes preživlja dni ter kaj jo osrečuje. 35 let je
Zupan občine Mengeš Franc Jerič in Pavla Vrhovnik
bila zaposlena v tovarni Induplati, otroštvo je bilo skromno, rodila se je druga po vrsti od petih otrok. Oče je bil po poklicu zidar, mati pa je zgodaj umrla, zato jo je pri desetih letih k sebi vzela teta in na njeni domačiji je ostala vse do danes. Povedala je, da se vedno znova zelo razveseli obiskov, rada se pogovarja in rada ima ljudi. Veliko ji pomagata sin Brane in njegova soproga. Pravi, da ji dan hitro mine, dopoldan se zamoti z gospodinjskimi opravili in kuhanjem, popoldan ji krajša čas televizija; spremlja različne nadaljevanke ter obvezno, vsak večer, tudi poročila. Politiko redno spremlja in prav tako redno bere Mengšana.
Veliko zdravja, sreče in prijetnih trenutkov, gospa Pavla, in vse dobro vam želimo.
Besedilo in foto: Katarina Karlovšek, RTA
februar 2012

Spominska siika udeležencev odkritja
'v,' ^vr-rn.^-!
Odkritje obeležja Lokvanj
že čisto na koncu leta - 24. decembra 2011 - smo se veterani vojne za Slovenijo zbrali pod Malo Lasno, majhno vasico na severnem robu Občine Lukovica.
Tam sredi gozda smo odkrili obeležje, ki nas bo nadalje spominjalo na dogodke leta 1991. Lokvanj je bilo tajno ime učnega centra, kjer smo pred dvajsetimi leti poskrbeli za tiste mlade fante, ki so pobegnili iz vojašnic ali kako drugače uspeli priti izpod okrilja tedaj sovražne nam vojske. Desetina pripadnikov TO Domžale, pod poveljstvom zdaj že pokojnega Martina Planka, je poskrbela za prebežnike. V taboru so
se tudi usposabljali za vojaško delovanje. Domov niso smeli, kajti iskala jih je vojaška policija JLA. V spomin na to delovanje učnega centra nas bo sedaj opominjalo obeležje, do katerega vodijo smerokazi z glavne poti proti Mali Lašni.
Besedilo in foto: Janez Gregorič
Zbor mladih gasilcev PGD Loka pri Mengšu
v soboto, 7. januarja 2012, je v gasilskem domu v Loki pri l\4engšu potekal drugi letni zbor mladih loških gasilcev. Uvodni pozdrav je navzočim namenil predsednik komisije za mladino PGD Loka pri l\4engšu, Anže Kveder, ki je ob koncu nagovora predlagal še delovno predsedstvo: za predsednika Blaža Slabajno, za člana predsedstva Urbana Ručigaja in Kajo Sadar ter za zapisnikarico Kajo Ručigaj.
Delovno predsedstvo je po prevzemu zaupanih nalog dalo besedo nadobudnima mladinkama Špeli Loboda in Neži Testen, ki sta prebrali na trenutke hudomušno poročilo o delu loške mladine v letu 2011. Kot je bilo razbrati iz poročila, je bila mladina zelo uspešna, saj se je po odličnih rezultatih na regijskih tekmovanjih v gasilskem kvizu, orientaciji in tekmovanju društev mladi gasilec povsod uvrstila na državna tekmovanja. Vse uvrščene ekipe so se v nadaljevanju uspešno borile tudi na državnem nivoju, kjer so se pomerile z najboljšimi iz vse Slovenije. Najboljši rezultat med vsemi pa so dosegle mlajše pionirke z odličnim 3. mestom v orientaciji. Uspešno so naši mladi gasilci nastopili tudi na regijskem tekmovanju v gasilskih in gasilsko-športnih tekmovalnih disciplinah v Lukovici. Tudi tu sta se ekipi pionirjev in mladincev uvrstili na državno tekmovanje, ki bo potekalo letos, 2. junija, na Ptuju. Razen na tekmovanjih so bili preko leta zelo aktivni in pridni tudi pri raznih delavnicah in drugih aktivnostih. Avgusta pa so se v organizaciji GZ Mengeš, skupaj z mladimi iz Mengša in Topol, odpravili na štiridnevni gasilski tabor v Kranjsko goro. Po poročilu mladink so besedo prevzeli: predsednik GZ Mengeš Janez Koncilija, predsednik komisije za mladino GZ Mengeš Robert Ručigaj ter predstavniki obeh sosednjih društev, v svojih govorih so pohvalili dobre rezultate mladine in mentorjev, tako na tekmovalnem kot delovnem področju, ki je potekalo skozi vse leto. Zaželeli so jim veliko sreče in uspeha
tudi v bodoče. Anže Kveder je nato prebral plan dela za leto 2012. Sledila je podelitev priznanj, med katerimi so bile podeljene tudi bronaste in srebrne preventivne značke, ki si jih je mladina prislužila na gasilskem taboru v Kranjski gori. Zbor mladih smo zaključili z veselim druženjem ob jedači in pijači ter ogledom mladinskega filma.
Besedilo: Boštjan Čebulj Foto: Tina Sušnik
Udeleženci zbora mladih
79. redni letni občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Loka
Ker je letošnji občni zbor potel<al le štiri dni pred siovenskinn kulturnim praznikom, smo v tem duhu tudi zastavili naše srečanje - z Zdravljico, ki so nam jo zapeli člani Pevske skupine Rž. Takoj zatem je bilo na predlog predsednika PGD Loka Roberta Ručigaja izvoljeno delovno predsedstvo, ki mu je ob pomoči Andreja Bizjaka in Branka Urbanca predsedovala Marjana Brojan, s tem pa se je začel tudi uradni del 79. občnega zbora.
investicij in predvsem delovno naravnan: opremljanje operativne enote z zaščitno opremo, izobraževanje operativnega osebja, izvedba meddruštvenega gasilskega tekmovanja za pokal Loke, priprava in izvedba reševalne vaje, vzdrževanje opreme v duhu dobrega gospodarja, udeležba na tekmovanjih, organizacija sv. maše za pokojne gasilce, priprava stenskega koledarja za naslednje leto, organizacija veselice ter sodelovanje s sosednjimi društvi. V ospredje pa je postavil nastop mladinske in pionirske ekipe na državnem gasilskem tekmovanju, ki bo 2. junija na Ptuju, ter potrebo po novem kombiju, ki naj bi ga kupili naslednje leto. 0 delu društva v minulem letu je spregovoril tudi predsednik Gasilske zveze Mengeš Janez Koncilija. V svoji razlagi je pohvalil delo naših operativcev in njihovo pripravljenost pomagati ljudem v trenutku stiske ali nesreče, pri delu z veterankami in veterani, še prav posebno pa za načrtno delo z mladimi, ki so imeli tudi lansko leto nekaj odmevnih dosežkov in katerih sadovi odličnega dela se v Loki kažejo že vrsto let. Spregovoril je še o novem statutu, ki mu bo treba posvetiti večjo pozornost, o izobraževanju gasilcev, pohvalil je našo spletno stran, ki je med najlepše urejenimi, pa o mladinski olimpijadi, ki bo v naslednjem letu v Franciji in kamor je zaželel priti tudi naši mladinski ekipi. Za opravljeno delo nam je čestital tudi mengeški župan Franc Jerič in obljubil nadaljnje uspešno sodelovanje z Občino Mengeš, kar nam prav gotovo daje novo motivacijo pri nadaljnjem delu, ki ga gasilci opravljamo za dobrobit države in ljudi. V nadaljevanju razprave so naša prizadevanja pohvalili še predstavniki vseh gostujočih društev.
Pred zaključkom občnega zbora sta Janez Koncilija in Robert Ručigaj podelila še gasilska priznanja, napredovanja in odlikovanja. Andrej Brojan, David Bizjak in Brane Urbane so uspešno opravili tečaj za vodjo enot in tako napredovali v čin gasilskega častnika. Priznanje za obnovitveni tečaj bolničarja so prejeli Slavko Sedeljšak, David in Andrej Bizjak, Anže Kveder, Andrej Gril, Uroš Pogačar in Brane Urbane. Za dolgoletno delo v društvu pa so prejeli priznanje Vida Strajnar in Anže Gorjup za 10 let, Peter Petrič za 40 let, Janez Galjot za 50 let ter Jože Lap in Miro Loboda za 50 let. Odlikovanje Gasilske Zveze Slovenije, plamenico III. stopnje, pa sta za hrabro in plemenito dejanje rešitve človeškega življenja prejela Andrej Bizjak in Anže Kveder.
Po dobrih dveh urah izčrpnega dela smo se iz dvorane preselili nadstropje nižje, se prijateljsko posedli za mizo, malo pojedli in popili in v medsebojnem pogovoru obudili marsikatero prigodo iz preteklosti, pa tudi zapeli smo skupaj s skupino Rž.
Besedilo in foto: Jože Brojan
Nagrada za hrabro in humano dejanje je prišla v prave roke. Andrej Bizjak in Anže Kveder sta si jo zaslužila. Prav gotovo!
Po izkazani minuti molka pokojnim loškim gasilcem so se zvrstila izčrpna poročila, seveda najprej s pozdravnim nagovorom predsednika društva Roberta Ručigaja, ki je v prisotnosti mnogih domačih gasilcev najprej pozdravil goste: mengeškega župana Franca Jeriča, predsednika Gasilske zveze Mengeš Janeza Koncilijo, predstavnike gasilskih društev Mengeš, Topole, Lek in Trzin, predstavnico Kulturnega društva Antona Lobode Natašo Vrhovnik Jerič, Športnega društva Matjaža Anžlovarja in Vaškega odbora Marka Jeriča, nato pa je spregovoril še o delovanju društva, kateremu uspešno predseduje. Nato smo po vrsti prisluhnili še besedam poveljnika, tajnika, blagajnika, strojnika, gospodarja, nadzornega odbora, komisije za veterane, članice in mladino ter častnega razsodišča in verifikacijske komisije. Vsa poročila so bila zelo spodbudna in prijetna za uho, predvsem mladih, ki so svoje delo in dejavnosti, ki jih je bilo v minulem letu prav gotovo veliko, predstavili na sebi svojstven način. Njihovo delo in zagnanost je pohvalil tudi predsednik komisije za mladino Anže Kveder, ki se je zahvalil tudi staršem otrok, katerim gre velik del zaslug za njihovo uspešnost.
V delovnem planu za leto 2012, ki ga je predstavil predsednik društva, je bilo v njegovih besedah zaznati veliko želje po uresničitvi dejanj glede kreativnosti društva - brez velikih
Pokaži talent v mladinskem centru
v soboto, 3. decembra, smo pričeli z novim projektom Pokaži talent. V okviru projekta se bodo v mladinskem centru (MC) od februarja naprej vrstili nastopi. In sicer vsako prvo In drugo soboto v mesecu.
Nastopi v januarju
Prvo januarsko soboto nas je v svet glasbe popeljala skupina Alcathoe iz Grosuplja. Skupino sta pred dvema letoma ustanovila Klemen Marinčič (bobni) in Žiga Bizjak (kitara), sestavljata jo tudi pevka Jana in basist Blaž. Ustvarjati želijo alternativni ročk. Na nastopu smo lahko začutili njihov moto, da želijo uživati v tem, kar delajo, in osrečiti tudi druge. Kljub temu, da je bil za pevko to prvi nastop, so mlade navdušili s svojim neposrednim pristopom in simpatičnostjo. Naslednjo soboto se je v MC predstavila skupina Podstrešje. Skupina v tej zasedbi deluje skoraj tri leta, prihaja iz Trbovelj, od koder sta ustanovna člana Matej in Dejan, pred štirimi leti sta se jima pridružila Matevž (Domžalčan, preselil se je v okolico Litije) in Uroš iz Domžal. Fantje iz inštrumentov najraje izvabljajo zvoke bluesa, popa in ročka. V glasbe-
nem prostoru skušajo najti samosvoj zvok in predstavljajo lastne skladbe, ki so nam jih zaigrali tudi na nastopu. Tretji januarski vikend nas je s svojim nastopom razveselila Julija Aljaž iz Ljubljane. Odlična pevka že od otroških let prepeva v zborih, nastopa na prireditvah, mladi pa jo dobro poznajo preko spletne strani youtube. Mlada pevka nas je presenetila z odličnim glasom, dovršeno pevsko tehniko ter svojo lastno interpretacijo znanih r'n'b uspešnic. V okviru projekta Pokaži talent je mladim dana možnost, da se predstavijo v Mladinskem centru Mengeš. Vabimo glasbene talente, pesnike, akrobate, plesalce, recitatorje in druge talente, da se prijavijo za nastop vodji projekta Nini Zupan (tel.: 031/512-543 ali na e-naslov: drustvo.aia@gmail.com).
Besedilo in foto: Blanka Tomšič
Pro ekt: Policist Leon svetu e
Projekt »Policist Leon svetuje« se je, po enoletnem premoru zaradi pomanjkanja sredstev za njegovo Izvedbo, letošnje šolsko leto vrnil v 5. razrede OŠ Mengeš. Ker je projekt Izredno dober, sem se zanj zavzela na sejah Sveta za preventivo In vzgojo v cestnem prometu Občine Mengeš. Projekt je bil deležen podpore tako članov Sveta SPV kot tudi Občine Mengeš In PP Domžale. Velika zasluga, da nam je projekt uspelo vrniti na šolo, pa pripada tudi policistu Andreju Jordanu s PP Domžale, ki projekt tudi Izvaja.
Osrednji pripomoček pri izvajanju projekta je delovni zvezek Policist Leon svetuje. V njem so obravnavane varnostne vsebine, ki so razdeljene na pet sklopov in zajemajo več vsebin, prilagojenih tudi letnemu času:
•	promet (varna pot v šolo, varnostni pas, varnost pešcev),
•	pirotehnika (posledice uporabe pirotehnike, vandalizem, varna smuka),
•	nasilje (med vrstniki, v družini, srečanje z neznanci ...),
•	kriminaliteta (sam doma, vlom v stanovanje, varovanje lastnine ...),
•	kolo (varna vožnja s kolesom, kolesarski izpit, varnost na kopališčih ...).
Uvodni del delovnega zvezka je namenjen predstavitvi dela policista. Posamezne teme so opisane v namišljeni zgodbici, sledijo pa vprašanja in nasveti policista Leona. Učenci zvezek dobijo v osebno last. Doma skupaj s starši odgovarjajo na različna vprašanja v zvezi z varnostjo. Projekt poteka tako, da vodje policijskih okolišev med razrednimi urami učencem podajajo naštete varnostne vsebine iz delovnega zvezka. Učenci morajo ves čas aktivno sodelovati in iskati rešitve problemov ali se tudi doma vnaprej pripraviti
za naslednjo učno uro. Vodja policijskega okoliša za predstavitev vseh vsebin porabi pet šolskih ur v vsakem razredu oziroma za vsak sklop po eno učno uro. v mesecu decembru smo predelali prvi sklop o pirotehniki. Nekateri učenci so posledice uporabe pirotehnike poznali že iz lastnih izkušenj, vendar hujših posledic, na srečo, ni bilo. So se pa ob slikah težkih telesnih poškodb resno zamislili in zaskrbelo jih je ne le zase, ampak tudi in predvsem za starše, ki pirotehnična sredstva tudi kupijo.
Nada Javh, učiteljica
Dobrodelna čajanka
Ko je zunaj najbolj mrzlo, nam vsem zadiši sladek čaj! Tako smo tudi taborniki v mesecu decembru organizirali že tradicionalno akcijo: čajanko! S kar velikim številom naših članov smo si najprej ogledali slike preteklega taborniškega leta in se spominjali vsega, kar smo doživeli. V naslednji uri smo se tudi poigrali razne zabavne igre in se na koncu s čajem in piškoti tudi malo posladkali. Eden izmed namenov naše akcije je bil, da zberemo igrače, ki jih ne potrebujemo več in te podarimo otrokom, katerim bodo služile veliko bolj kot nam! Tudi v naslednjih mesecih nas čaka kar nekaj akcij. Januarja bomo izve-
Skupinska slika na čajanki z zbranimi igračami
dli »taborniški kino« v prostorih mladinskega centra, februarja pa nas čaka občni zbor in zimska akcija s sankami. Za konec pa naj še vedno velja: »Z naravo k boljšemu človeku.«
Besedilo: Neža Foto: Rok Radulovič
Kako smo v vrtcu Gobica čakali na sneg
Pesmica o beli zimi, l<i jo tako radi prepevamo, se letos ni uresničila. Zima je obsedela vrh gora in nam ni hotela poslati snega za zimske radosti, o katerih naj bi ta prispevek poročal. Zato smo se v vrtcu odločili, da bomo zimo poskusili prepričati, naj nam pošlje težko pričakovani sneg.
Tega smo se lotili tako, da smo ji spekli svež kruh in slastno pico. Oboje je dišalo do neba, pa se zima ni omehčala. Peli smo ji pesmice in ji brali pravljico o Muci copatarici, pa ni želela poslušati. V teh lepih sončnih dneh smo se tako odpravili na sprehod in ji pokazali, kako naj pride k nam, kje se pravilno prečka cesto in ji razložili vse o prometu, pa kljub temu ni prišla. Povabili smo jo tudi v gledališče na ogled predstave Žogica Marogica, ampak je očitno ni zanimala predstava pravih igralcev. Poskusili smo tudi v vrtcu, kjer se je skupina Metulji naučila zaigrati igrico o poihku, ki je prvič preživljal zimo. Ampak tudi s to predstavo zime nismo uspeli prepričati, stvari smo vzeli v svoje roke. Sneg smo priklicali kar z - ne boste verjeli - brivsko peno. Uhhhh, kako smo uživali! Pa še dišali smo. Zima še vedno na vrhu gora čepi in se nam hladno smeji. Ampaaaak mogoooče pa nas februarja le usliši in se nam	Besedilo: Joži Dolinšek
pridruži tu v dolini. Ziiimaaa, le pridi!	Foto: Mateja Gubane
Sneg smo priklicali kar, ne boste verjeli, z brivsko peno
Vseslovenski natečaj Planetu Zemlja prijazen vrtec
že v mesecu septembru 2011 smo se preko društva Planet zemlja skupini Soviče iz vrtca Sonček in Čebelice iz vrtca Gobica prijavili na natečaj za naziv Planetu zemlja prijazen vrtec. Osnovni cilj tega natečaja je ohranjanje kulturnega, naravnega in nacionalnega izročila Slovenije ter spoštljiv in odgovoren odnos človeka do okolja in narave.
Soviče že drugo leto namenjamo pozornost dejavnostim s področja zdrave prehrane in ohranjanju kulturne dediščine, zato smo si v sklopu različnih projektov izbrali projekt Od zrna do kruha.
Otroci so s koordinatorko Tanjo Gobec aktivno sodelovali pri učenju peke kruha. Sami so zamesili testo, oblikovali hlebčke, preizkusili so se tudi v trenju žita - kamen ob kamen in nato še zmleli žito v mlinčku. V sončkovi kuhinji je zadišalo po domačem kruhu. Vsak otrok je odnesel domov svoj hlebček kruha, z njim pa tudi znanje in veselje, pridobljeno na delavnici.
Besedilo: Zdravka Žibert Foto: Mateja Zrnec
Otroci so pod mentorstvom Tanje Gobec sodelovali pri peki kruha
Je Šolska ulica res prometno varna?
Redkokatera seja sveta staršev mine, na kateri ne bi bila izrečena kaka zaskrbljena izjava o prometni ogroženosti otrok na poti v šolo in iz nje ali v drugih primerih: ko gredo k popoldanskim dejavnostim, v trgovino, v knjižnico, na obisk k prijateljem. Običajno se potem razvije krajša ali daljša razprava, ki se običajno konča z nespodbudno ugotovitvijo, da je skrb pristojnih organov za prometno varnost otrok in oseb, pri katerih je potrebna večja mera uvidevnosti (starejše in invalidne osebe, matere z vozički ipd.) premajhna in da se problemi rešujejo premalo premišljeno. Starši upoštevamo, da je bil v obdobju, odkar obstaja občina, narejen napredek. Trdno pa smo prepričani, da bi se dalo narediti dosti več, kar še zlasti velja za ceste in ulice, ki so v pristojnosti občine. O teh vprašanjih je tekla beseda tudi na dveh posebnih sejah sveta staršev. Prva je bila s temo Kaj še lahko naredimo za varnost naših otrok v decembru 2010, druga pa v decembru 2011 z na moč zgovorno vsebino: Mengeš - mesto, odgovorno in prijazno do otrok. Razen prometne varnosti je vsebina obeh sej vključevala še druga vprašanja, pomembna za varen in zdrav razvoj naših otrok.
O razmerah na Šolski ulici želim spregovoriti, ker je po mojem mnenju - in mnenju mnogih drugih staršev - 'šolski' primer reševanja problema na način, da problem postaja večji in vse manj obvladljiv. V mislih imam prometno varnost. Ducat hišnih številk, kolikor jih šteje ta ulica, pravzaprav ne šteje veliko. V običajnih razmerah, seveda, ko hišne številke označujejo stanovanjske hiše. Na Šolski ulici pa gre v večini za poslovne stavbe, ki vežejo nase nadpovprečno število strank in za prometnico, ki omogoča dostop do priljubljene izletniške in gostinske točke na Gobavici ter do najpomembnejših športnih in rekreativnih površin v občini. Med poslovnimi stavbami sta najpomembnejša javna zavoda, ki oba delujeta v približno istem dnevnem času - osnovna šola in vrtec. Število oseb, ki vsak dan pride in odide v oba zavoda -zaposleni, otroci, razne stranke - je gotovo tisoč. Če k temu prištejemo še starše, ki pripeljejo in odpeljejo svoje otroke, peš ali z avtomobilom, se število poveča še za nekaj sto oseb. Seveda ne pridejo vsi po Šolski ulici, jasno. Kljub temu pa si upam trditi, da je ta ulica po obremenjenosti na vrhu ulic in cest v naši občini, če ne
upoštevamo Slovenske ceste, in to po kateremkoli kriteriju! Vesel bi bil, če bi kdo dokazal, da to ni res. Toda za to bi bilo treba imeti vsaj skromno prometno študijo z nekaj osnovnimi podatki, na primer: kakšna je obremenjenost ulice, struktura udeležencev, dnevna razporejenost obremenitve ipd., seveda pa tudi nujno potrebne rešitve.
Probleme vsekakor poznamo, če ne drugače, na svoji koži. Morda smo lahko zadovoljni, ker (še) ne vemo, kaj bo prinesel čas. Na primer stanje po izgradnji novega poslovno-stano-vanjskega objekta nasproti vrtca. Kako bo objekt obremenil že tako preobremenjeno ulico? Pa načrti -fantazijski ali stvarni - glede obnove gradu in programov, ki naj bi stekli v njem? Pa nova, nujno potrebna športna dvorana v športnem parku. Kako bo takrat? Vsi uporabniki novih programov morda ne bodo redno uporabljali Šolske ulice ravno takrat, ko bodo šli otroci v šolo ali domov, nekateri pa bodo prav gotovo. Ali Šolska ulica glede na širino sploh prenese dvosmerni promet? Most(iček) čez Pšato je že sedaj ozko grlo, ki včasih na obeh straneh povzroča kolone. Kakšna rešitev je predvidena, ki bi rešila pešce in avtomobiliste? Vsaj deset let je star predlog, da bi se vzpostavil enosmerni krožni promet z izgradnjo novega mostu čez Pšato pri bivšem gostišču Grohar ter z izgradnjo cestne povezave od objekta Karo preko novega mostu in z navezavo na obstoječo Šolsko ulico. Če bi bil enosmerni promet, bi pešci pridobili 'svoj' prostor, promet bi se lahko odvijal bolj tekoče. Ali se kaj 'dela na tem'? Kakorkoli že, stanje je nevzdržno, rešitve pa ni na vidiku. Izjave nekaterih (odgovornih!) posameznikov, da starši po nepotrebnem vozijo svoje otroke v šolo in naj raje koristijo druge poti, ne rešujejo problema in so skoraj cinične. Starši sedaj vozijo otroke zato, ker se bojijo za njihovo varnost! Mar je to narobe? Narobe je, če obstaja problem, pa se ga ne rešuje. Starši povsem upravičeno pričakujemo, da bo rešen!
Besedilo in foto: Branko Lipar, predsednik sveta staršev
Počastitev s špalirjem
v času pred osrednjo proslavo v počastitev kulturnega praznika so člani Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš in Mestni muzej Mengeš, tako kot vsako leto, postavili špalir štiristotih sveč ob glavni cesti skozi Mengeš. S svečanim špalirjem že več kot deset let dajejo svoj pečat k praznovanju in izpostavljanju pomena kulture, ki Mengeš spremlja skozi vso njegovo zgodovino.
Besedilo in foto: V. E.
AKTUALNO
Sprememba cene za pomoč družini na domu - od 1. Januarja 2012 dalje brez subvencije Zavoda za zaposlovanje RS
Na podlagi Zakona o socialnem varstvu, Odloka o organiziranju pomoči na domu v Občini Mengeš, Pogodbe o Izvajanju javne službe pomoč družini na domu v Občini Mengeš, sklenjene med Občino Mengeš kot naročnikom In javnim zavodom Domom počitka Mengeš kot Izvajalcem, Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev In Pravilnika o standardih In normativih soclalnovarstvenih storitev Občina Mengeš sofinancira 50 odstotkov cene za Izvajanje storitve pomoči na domu.
Pomoč družini na domu - grafični prikaz gibanja cen v letih 2011 in 2012:
-cenasloriheza -subencija b ¡ne -subencijaZandaRS uporabnika	Mengeš	zazaposicmnje
Ekonomska cena storitve pomoči družini na domu v Občini Mengeš se s 1. januarjem 2012 ne spreminja, spreminja se le struktura cene. V novi strukturi cene Pomoči družini na domu v Občini Mengeš sta deleža subvencije Občine Mengeš in uporabnika polovična, saj delež subvencije iz proračuna Republike Slovenije znaša 0,00 odstotka, saj Zavod za zaposlovanje v letu 2012 preneha subvencionirati storitve Pomo-
či na domu in v letu 2012 nima zagotovljenih proračunskih sredstev za te programe v proračunu Republike Slovenije.
Izvajalec, Javni socialno varstveni zavod Dom počitka Mengeš, ki po pogodbi opravlja storitve pomoči družini na domu v Občini Mengeš, je imel do 31. decembra 2011 sklenjeno pogodbo z Zavodom za zaposlovanje za delno sofinanciranje zaposlenih v programu javnih del za izvajanje programa pomoči družini na domu. Ker za leto 2012 Zavod za zaposlovanje v teh programih nima predvidenih sredstev, se od 1. januarja 2012 dalje cena pomoči na domu pokriva le iz subvencioniranja občine in plačila uporabnika. Ekonomska cena storitve ostane s 1. januarjem 2012 nespremenjena in znaša 18,05 evra, spreminja pa se struktura cene. Ekonomska cena za izvajanje programa pomoči družini na domu je oblikovana po predpisani metodologiji Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev in z upoštevanjem Pravilnika o standardih in normativih socialno-varstvenih storitev.
Predlagana razdelitev ekonomske cene na efektivno uro storitve pomoči družini na domu v Občini Mengeš:
-	delež Občine Mengeš bi znašal od 1. januarja 2012 dalje 50 odstotkov ekonomske cene na efektivno uro, kar je zakonski minimum, in sicer 9,03 evra,
-	delež uporabnika - občana Občine Mengeš pa naj bi prav tako od 1. januarja 2012 dalje znašal 50 odstotkov, kar predstavlja razliko in znaša 9,02 evra.
Občinska uprava
Primerjalna tabela cene pomoči na domu za leti 2011 in 2012:
Vrsta storitve 1. Pomoč družini na domu	2011	Struktura 2011	2012	Struktura 2012	Indeks
- ekonomska cena storitve	18,05	100,00	18,05	100,00	100,00
- cena storitve za uporabnika	4,79	25,54	9,02	49,97	188,31
- subvencija Občine Mengeš	9,02	49,97	9,03	50,03	100,11
- subvencija Zavoda RS za zaposlovanje	4,24	23,49	0,00	0,00	-
Urnik odvoza odpadkov v občini IViengeš
2012 JANUAR							
teden	pon	tor	sre	čet	pet	sob	ned
52							1
1	2	3	4	5	6	7	8
2	9	10	11	12	13	14	15
3	16	17	18	19	20	21	22
4	23	24	25	26	27	28	29
5	30	31					
							
2012 FEBRUAR									2012 MAREC							
teden	pon	tor	sre	čet	pet	sob	ned		teden	pon	tor	sre	Cet	pet	sob	ned
5			1	2	3	4	5		9				1	2	3	4
6	6	7	8	9	10	11	12		10	5	6	7	8	9	10	11
7	13	14	15	16	17	18	19		11	12	13	14	15	16	17	18
8	20	21	22	23	24	25	26		12	19	20	21	22	23	24	25
9	27	28	29						13	26	27	28	29	30	31	
2012 APRIL
1 r
2012 MAJ
1 r
2012 JUNIJ
1

13
14
15
16
17
18
16
23
30
10
17
24
11
18
25
12
19
26
13
20
27
14
21
28
15
22
29
2012 JUUJ							
teden	pon	tor	sre	čet	pet	sob	ned
26							1
27	2	3	4	5	6	7	8
28	9	10	11	12	13	14	15
29	16	17	18	19	20	21	22
30	23	24	25	26	27	28	29
31	30	31					
							
2012 OKTOBER							
teden	pon	tor	sre	čet	pet	sob	ned
40	1	2	3	4	5	6	7
41	8	9	10	11	12	13	14
42	15	16	17	18	19	20	21
43	22	23	24	25	26	27	28
44	29	30	31				
18		1	2	3	4	5	6		22					1	2	3
19	7	8	9	10	11	12	13		23	4	5	6	7	8	9	10
20	14	15	16	17	18	19	20		24	11	12	13	14	15	16	17
21	21	22	23	24	25	26	27		25	18	19	20	21	22	23	24
22	28	29	30	31					26	25	26	27	28	29	30	
																
1 2012 AVGUST									2012 SEPTEMBER |							
teden	pon	tor	sre	čet	pet	sob	ned		teden	pon	tor	sre	čet	pet	sob	ned
31			1	2	3	4	5		35						1	2
32	6	7	8	9	10	11	12		36	3	4	5	6	7	8	9
33	13	14	15	16	17	18	19		37	10	11	12	13	14	15	16
34	20	21	22	23	24	25	26		38	17	18	19	20	21	22	23
35	27	28	29	30	31				39	24	25	26	27	28	29	30
r
2012 NOVEMBER
1 r
2012 DECEMBER
1

44				1	2	3	4		48						1	2
45	5	6	7	8	9	10	11		49	3	4	5	6	7	8	9
46	12	13	14	15	16	17	18		50	10	11	12	13	14	15	16
47	19	20	21	22	23	24	25		51	17	18	19	20	21	22	23
48	26	27	28	29	30				52	24	25	26	27	28	29	30
									1	31						
Legenda:
IJmešani komunalni odpadki
IJbiološki odpadki
:
IJembalaža
Pobiranje bioloških odpadkov
Ponedeljek
Loka pri Mengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato. Mengeš: Baragova ulica, Cankarjeva ulica, Dalmatinova ulica, Glasbilarska ulica, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Grobeljska cesta, Hribarjeva ulica, Jelovškova ulica, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta, Liparjeva cesta, Maistrova ulica, Muljava, Murnova ulica, Pristava, Rašiška cesta, Ropretova cesta, Slomškova ulica, Slovenska cesta (od Gasilskega doma proti Loki), Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg, Trubarjeva ulica, Ulica Dr. Zajca, Vodnikova ulica, Zadružniška ulica, Zoranina ulica)
Torek
Mengeš: Aljaževa ulica, Balantičeva ulica, Čopova ulica, Detelova ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Janševa ulica, Japljeva ulica, Jarška cesta, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kersnikova ulica, Kolodvorska cesta, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levčeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Mehletova ulica, Novakova ulica, Ogrinovo, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sadnikarjeva ulica, Slamnikarska ulica, Slovenska cesta (od Gasilskega doma proti Kamniku), Staretova ulica, Steletova ulica, Svetčeva ulica, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zavrti, Zupanova ulica. Topole
Izmenično pobiranje mešanih komunalnih odpadkovin embalaže
Sreda
Dobeno (Zgornje, Srednje, Spodnje).
Loka pri Mengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato. Mengeš: Grobeljska cesta, Koblarjeva ulica, Liparjeva cesta (od Trdinovega trga do Baragove ulice), Maistrova ulica, Murnova ulica, Slomškova ulica, Slovenska cesta (od IZI Mobila do semaforja), Stara pot, Trdinov trg, Ulica Dr. Zajca, Vodnikova ulica Zadružniška ulica, Zoranina ulica.
Četrtek
Mengeš: Aljaževa ulica, Balantičeva ulica, Baragova ulica, Cankarjeva ulica, Čopova ulica, Dalmatinova ulica, Detelova ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glasbilarska ulica, Glavarjeva ulica, Glavičeva ulica, Glavni trg, Gorenjska cesta (vključno z industrijsko cono), Gostičeva ulica, Gregčeva ulica, Hribarjeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Janševa ulica, Japljeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kersnikova ulica, Kolodvorska cesta, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levčeva ulica, Levstikova ulica, Linhartova cesta, Liparjeva cesta (od kapele do semaforja), Medvedova ulica, Mehletova ulica, Muljava, Novakova ulica, Ogrinovo, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Pristava, Rašiška cesta, Ropretova cesta, Sadnikarjeva ulica, Slamnikarska ulica, Slovenska cesta (od semaforja do Glavnega trga), Staretova ulica, Steletova ulica, Svetčeva ulica, Šolska ulica, Šubičeva ulica, Šubljeva ulica, Trdinov trg, Trubarjeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje (leva in desna stran), Zavrti, Zupanova ulica. Topole
žaba v objemu ponosnih staršev po enl<ratnem uspehu
V Skakalnem klubu Mengeš bogatejši za zlato in srebrno medaljo na Olimpijadi mladih 2012
No, pa ju imamo. Dve novi medalji namreč. V avstrijskem In-nsbrucku so bili že tretjič prireditelji zimskih olimpijskih iger. Tokrat so bile to 1. Olimpijske igre mladih (YOG). In tudi medalji sta pravi, olimpijski. Priskakal nam jih je naš veliki up; Anže Lanišek-Žaba. Že kar na prvi tekmi posameznikov je prepričljivo ugnal vso svetovno konkurenco 23 držav. Z daleč najdaljšima skokoma mu ni bil nihče kos. Podobno je bilo tudi čez nekaj dni, ko so nastopile tudi ekipe, ki se bile sestavljene iz enega dekleta in dveh fantov. Tudi na tej tekmi je Anže prispeval odločilne metre in dobre ocene sodnikov za enkraten slog. Tako kot so bila tekmovanja zanimiva in napeta, so bila tudi pričakovanja v klubskih vrstah velika. Morda smo malo nezadovoljni s srebrno medaljo v ekipni konkurenci, saj bi lahko bila celo zlata, če bi le ostalima dvema skoki uspeli tako, kot jih znata skočiti. A skakalni šport je
Najboijši trije na zmagovalnem odru. V sredini je naš Anže, z ziato medaijo oi<oii vratu.
včasih tudi loterija. Danes si šampion, jutri pa ti niti ne uspe uvrstitev na tekmo. Tako pač je.
Nam pa je kar malo žal, da nam ob športnem dosežku ni uspelo še na organizacijskem in delovnem področju. A žal nam je mila in zelena zima, brez snega ali vsaj nekoliko daljšega hladnega vremena, ukradla tekmovanje pod Gobavico. Tako smo vsaj za zdaj ostali tudi brez 14. Memoriala, v spomin na tiste, ki jih ni več med nami. Upam, da nam bo uspelo spominsko tekmo pripraviti kasneje, morda celo na kakem drugem prizorišču. Držimo pesti, da nam uspe tudi to. Podrobnosti, fotografije in videoposnetke najdete tudi na spletni strani kluba: http://skakalni-klub-menges.s5.net/.
Besedilo: Jože Trplan Foto: Lanišek in Yotr photos
M zrai<u je bii res suveren. Tai<o na posamič-I ni, l<ot na el<ipni tei<mi.

Zimski izpitni roki in vois novili članov
Naši člani na treningih spoznavajo, se učijo in ponavljajo karate tehnike, od najbolj osnovnih pa do bolj zahtevnih. Čez ta proces jih vodijo trenerji, ki pa obenem tudi poskrbijo, da se člani tako gibalno kot tudi miselno razvijajo. Ta napredek se kaže že na treningih, trikrat ali štirikrat letno pa imajo člani možnost, da ga pokažejo še pred izpitno komisijo, ki se na podlagi pokazanega znanja odloči, če si bo član pridobil višji pas (kyu). Z višjim kyu-jem se razširi tudi program tehnik, ki jih mora poznati.
Letos so imeli naši člani možnost pokazati svoje znanje in napredovati na višjo stopnjo v soboto, 14. januarja v Domžalah, kjer je bilo prisotnih tudi nekaj Mengšanov (ti so zapisani v razpredelnici v odebeljenem tisku), teden dni kasneje pa še v Ljubljani. Zbralo se je veliko število karateistov, pa tudi gledalcev, ki so spodbujali svoje otroke, brate, sestre, prijatelje ... Po začetnem ogrevanju je sledil karatejski pozdrav in nagovor predsednika Sankukai karate kluba Domžale, Darka Kotarja. Nato so z izpiti začeli najnižji pasovi, ki so se pred komisijo zvrstili z radovednimi, pričakujočimi, zmedenimi in malo prestrašenimi obrazi. Kmalu so se sprostili in pokazali vse potrebno znanje. Sledile so še druge skupine belih pasov, razglasitev njihovih rezultatov in krajši odmor. Po odmoru so svoje znanje pokazali tudi barvasti pasovi. Z vsakim pasom se je povečalo število tehnik, ki so jih morali prikazati, pa tudi njihova kvaliteta, tako da so bili udarci in blokade vse močnejši in hitrejši. Po opravljenih prikazih znanja je zopet sledila razglasitev rezultatov, nato pa so imeli člani še možnost, da izpitno komisijo povprašajo, katere tehnike so bile izvedene dobro in v katere bodo morali vložiti več truda. Izpit ni samo priložnost, da dokažeš svoje znanje, napredek, ampak tudi priložnost, da dobiš povratno informacijo o svoji tehniki; da izveš, kaj še lahko izboljšaš. Tega pa se morajo zavedati tako tisti, ki so bili uspešni in so domov odšli zadovoljni, kot tudi tisti, ki so bili tokrat neuspešni. Vse, ki si želijo spoznati Sankukai karate veščino in se naučiti marsikaj novega, narediti nekaj za svoje telo in duha, pa vabimo, da se nam pridružite na treningih in vas vabimo k vpisu, ki poteka v februarju v OŠ Mengeš, od 17. do 18. ure. Dodatne informacije lahko dobite na tel.: 031/231-440, od 12. od 14. ure.
Besedilo: Saša Voler Foto: Maja Kotar
Utrinek z januarskega izpita v Domžalah - začetno skupno
ogrevanje
ntelektualna lastnina
Ena najmočnejših komponent zavesti je tudi v našem skromnem prispevku akiviranja moči volje k ustvarjanju. Ta filozofski pojem nas, brez lažne skromnosti, z malimi koraki popelje v svet umetnosti. V vsakem svojem delu izražamo miselne vezi svoje senzibilnosti z materiali, v upanju, da vsaj delno prikažemo svoja notranja čustva in razmišljanja. Na likovnih razstavah razkrijemo svojo intelektualno lastnino in svoje sposobnosti. Vsekakor je to razkrivanje lažje v organizaciji, torej v likovnem društvu, v medsebojnem spodbujanju in dogovarjanju ter nesebičnem vodstvu.
Pretekla leta delovanja Likovnega društva Mengeš so rezul-tirana z aktivnostjo in temu primerno z različnimi razstavami in nagradami. Poti delovanja so podkrepljene z nenehnim izobraževanjem in dokaj uspešne, tako da želimo nadaljevati po utrjenih poteh, z dodatki novih ciljev in povezav.
V	januarju smo razen pregleda realizacije dela za leto 2011 in snovanja načrta za 2012, pričeli s pripravami za prve razstave Zlate palete Slovenije.
V	Mesing baru, kjer prirejamo male samostojne razstave članov LDM, je Alojz Burja razstavil svoja platna z motivi krajevnih značilnosti. Alojz Burja izstopa predvsem s svojimi kiparskimi izdelki, v preteklem letu je prejel certifikat kakovosti za kiparstvo na razstavi Zlate palete Slovenije 2011. Na slikarski koloniji Sora 2011 je dosegel tretjo odkupno nagrado, razstavljal je na vseh rastavah LDM in se uvrstil na razstavo Podobe Ljubljane. Vsekakor aktiven in zanimiv ljubiteljski umetnik.
V	februarju odpiramo dve razstavi
10. februarja je bila v Kulturnem domu v Mengšu odprta razstava likovnih del Likovnega društva Solinan Impresije iz Pirana. V letu 2011 je naše društvo razstavljalo v Piranu in se zavezalo na nadaljnje medsebojno sodelovanje. Likovno društvo Solinar: Impresije Piran združuje vrsto odličnih ljubiteljskih slikarjev. V šestnajstih letih svojega delovanja je društvo izvedlo vrsto uspeših kolonij in razstav, med ostalimi razstavami sodeluje tudi na razstavah Zlata paleta Slovenije. Dela nekaterih njihovih članov najdemo na Unicefovih razglednicah. To je društvo, ki ponuja bogato likovno vsebino. 17. februarja bomo na gradu v Slovenskih Konjicah odprli razstavo likovnih del Zima. Slike zimskih motivov smo v mesecu decembru in januarju razstavljali na slovenski obali, v Ankaranu. Zainteresiranost obiskovalcev za tovrstno motiviko nas je opogumila, da z isto razstavo nadaljujemo predstavitev društva tudi v Slovenskih Konjicah. Gostiteljem, ki so nam pripravljeni nuditi razstavni prostor, smo resnično hvaležni. In kot na začetku članka omenjam intelektualno lastnino, zaključujem z mislijo, da v času kulturnega praznika prisluhnemo svojemu intelektu in ga kulturno delimo z drugimi.
Besedilo: Barbara Rabič Foto: L. Burja
MePZ Svoboda Mengeš
Božični koncert v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu
Mešani pevsi<i zbor Svoboda pod vodstvom zborovodje Aiei<sandra Spasiča je i<onec decembra 2011 priredii dva zeio uspeia božična i<oncerta - v ceri<vi sv. Fiorjana v Trzinu in ceri<vi sv. Mihaeia v Mengšu.
Krajani Trzina in Mengša, ljubitelji zborovskega petja, prijatelji in naši zvesti poslušalci so, na naše veliko zadovoljstvo, dodobra napolnili obe cerkvi. Božični koncert je bil naš prispevek k prazničnemu vzdušju Mengša in smo ga vpisali v seznam naših dosedanjih nastopov. Seznam je kar dolg, saj bomo letos praznovali že štirideset let delovanja. Z božičnimi skladbami različnih avtorjev so poleg zbora naša ušesa pobožali tudi gostje - moška pevska skupina Kvartet Mi, sopranistka Urška Urbanija Žun, flavtistka Nina Reščič in pianist Jože Smrekar. Pevska skupina Kvartet Mi je nastala pred dvema letoma in sprva prepevala podoknice dekletom, pri kakšni sveti maši, sčasoma pa tudi na različnih prireditvah, območnih revijah in srečanjih pevskih skupin. Z zahtevnostjo njihovih nastopov se je širil tudi njihov repertoar in kmalu se je izkazalo, da štirje težko pojejo petglasno pesem, lažje pa bi tudi dihali, če bi
dobili še kakšnega pevca. Tako so se jim pridružili še trije pevci in kvartet se je povečal na sedem pevcev. O spremembi imena pa zaradi številnih nastopov še nimajo časa razmišljati. Na koncertu so se predstavili s šestimi slovenskimi ljudskimi božičnimi pesmimi.
Sopranistka Urška Urbanija Žun je z zborom zapela dve pesmi, štiri samostojne skladbe pa ob spremljavi flavtistke Nine Reščič in pianista Jožeta Smrekarja. Zahvaljujemo se župnikoma Boštjanu Gučku iz Trzina in Janezu Avseniku iz Mengša, ki sta nam tudi tokrat velikodušno omogočila, da smo z božičnima koncertoma polepšali večer poslušalcem in tudi sebi.
Besedilo: Olga Pavlin Foto: Janko Skok
Preden je zadonela Sveta noč, smo se spomnili našega dragega pesnika Toneta Pavčka.
Na svetu si, da giedaš sonce, na svetu si, da greš za soncem, na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence.
Sopranistl<a Uršika Urbanija Žun, flavtistl<a Nina Reščič in pianist Jože Smrel<ar
Mošl<a pevsl<a sl<upina Kvartet Mi
Na sliki od leve proti desni, do zadnje vrste naprej: Ana Tulipan, Natalija Škrlep, Marta Jagodic, Martin Škrlep, Dejan Pire, Andrej Bizjak, Janice Taddaden, Urška Žnidar in Matevž Bolta
Mladi iz Mengša na Evropskem srečanju mladih v Berlinu
Tudi lansko leto se nas je kar nekaj mladih iz Mengša podalo na Evropsko srečanje mladih, ki ga pripravljajo bratje iz Taizeja in je potekalo v Berlinu.
Na pot smo se podali na božični večer in naslednje jutro prispeli v Berlin. Po sprejemu smo se odpravili na župnijo, kjer so nam razložili, da nas bo vseh osem Slovencev živelo v hiši. Najprej nam ni bilo popolnoma jasno, saj običajno mlade gostijo družine, tokrat pa so nam povedali, da bomo skupaj stanovali v hiši. Kmalu smo razumeli, kako globoko so nekateri razumeli sporočilo Romanja zaupanja - popolnoma so nam, tujcem, zaupali svoj dom. Tako smo že na začetku srečanja lahko doživeli, kako pomembno je zaupanje. Brat Alois, prior taizejske skupnosti, je v pismu mladim zapisal: »Zaupanje ni slepa lahkovernost, to ni lahka beseda. Je rezultat izbire, plod notranjega boja. Vsak dan smo pozvani k temu, da se odločimo za zaupanje namesto za zaskrbljenost.« (K novi solidarnosti, 2012). In doživeti to zaupanje v Berlinu, mestu, ki ga še danes prežema duh razdvojenosti vzhoda in zahoda, je lahko le vidni rezultat zaupanja. Najprej medsebojnega in tudi zaupanja v božjo previdnost.
Še posebej prijetno pa je bilo praznovanje novega leta, ko smo se mladi ob enajstih zvečer zbrali pri molitvi za mir, ki ji je sledil festival narodov. Zakorakati v novo leto ob spoznavanju in druženju z mladimi iz drugih evropskih držav je zagotovo drugačno doživetje, ki ti ostane in te bogati, običajno ne le v prihajajočem letu, ampak mnogo dlje.
Besedilo: Matevž Bolta, romar na Evropskem srečanju mladih
Foto: Matevž Bolta
Trikraljevski koledniki
Posebej ob praznikih zopet spoznavamo, kako smo si lahko blizu, če si stisnemo roko, rečemo prijazno besedo ali si izkažemo pozornost. Zakaj bi bili samo prazniki lepi, zakaj ne bi bilo življenje praznik? Pogum za uresničenje tega nam podarja tudi Bog sam, ki je stopil med nas, da bi nas iz naše temne noči popeljal v pomlad veselja.
Pri vas so se oglasili koledniki, ki v Trikraljevski akciji sporočajo, da Bog pošilja rešitev vsem ljudem, da želi vse ogreti s svojo ljubeznijo, da bi jo tudi mi živeli med seboj in bi vsi upali živeti ljubezen. Vemo, da marsikje ta božji poljub ni učinkovit. Hvala vsem kolednikom, njihovim staršem in
spremljevalcem, KD Franca Jelovška, KD Antona Lobode in čistilnici Pingvin. Korajža velja! Letos smo zbrali 5.300,50 evrov. Hvala vsem in na svidenje prihodnje leto!
Tone Hribar
Hvala za dobrodelni koncert
Katri nas
ti
Skupina Katrinas z Big bendom slovenske vojske in gostjama Nuško Drašček ter Evo Černe nam je pod pokroviteljstvom Občine Mengeš 14. januarja 2012 pripravila dobrodelni koncert. Vsi nastopajoči so pokazali svojo zrelo in vedro pripravljenost za pomoč ljudem v stiski in so dokazali, da imajo srce, ki vidi ... Glasbenikom in vsem obiskovalcem koncerta iskrena hvala! S sredstvi, ki ste nam jih podarili, želimo obrisati solze z oči naših prosilcev in predvsem njihovih otrok. Še enkrat hvala!
Sodelavci Občinske organizacije Rdečega križa Mengeš in Župnijske Karitas Mengeš
Valentinovo - sveti Valentin mučenec
God SI/. Valentina praznujemoM. februarja. Ta dan imenujemo tudi Valentinovo. Slovensko Ime zanj je Zdravko, saj Ime Valentin Izhaja Iz latinske besede valens, kar pomeni zdrav. Spada med priljubljene ljudske svetnike, ki ga opevajo tudi naše ljudske pesmi. Češčen je po vsej Evropi In Ameriki. Pri nas mu je posvečenih več cerkva, nam je najbližja In najbolj znana na LImbarskI gori. Najpogosteje ga upodabljajo kot duhovnika z znamenji mučeništva In z bolniki ob nogah.
Po razpoložljivih virih Valentin pooseblja dve svetniški osebnosti. Eden je bil rimski duhovnik, drugi je bil škof v mestu Terni - oba sta živela v 3. stoletju in umrla mučeniške smrti. Njun spomin so od nekdaj obhajali na isti dan, zato domnevajo, da gre za istega svetnika. O sv. Valentinu ter o njegovi dobroti obstaja več legend. Po rimski legendi je svetnik vrnil vid slepi poganski deklici, po ternijski je ozdravil božjastnega sina nekega pogana. Prištevajo ga med štirinajstere pomočnike v sili. Je priprošnjik zoper telesne slabosti in kužna obolenja. Priporočamo mu zlasti otroke, ki imajo krče, bolnike z epilepsijo ter bolečinami v trebuhu. Je tudi zavetnik za oči in pravo spoznanje.
Po starem kmečkem koledarju prinese sveti Valentin ključe do korenin in mu pravijo, da je »prvi spomladin«. Na njegov god se konča trda zima. Takrat se čebele zbudijo iz zimskega spanja, zato so si ga čebelarji privzeli za svojega zavetnika. Velik priprošnjik je bil mladoporočencem, ki so se nekoč najbolj množično poročali pred postom. Žal se v današnjem času zgublja pravi pomen praznovanja sv. Valentina. Pod vpli-

Sv Valentin ozdravlja slepo deklico - slika na steklo slikarke Anice Zaletel
vom zahodne porabniške družbe je danes Valentinovo zgolj dan obdarovanja med prijatelji in zaljubljenci. To pa je bilo v naših krajih opravilo sv. Gregorja, saj je veljal za svetnika, ki ptičke poženi. Prav bi bilo, da sv. Valentinu, kot priprošnjiku in glasniku božje dobrote, povrnemo prvotni pomen. Ob tem, ko obdarujemo svoje drage, lahko zanje tudi molimo in jih na priprošnjo sv. Valentina izročamo v božje varstvo.
Besedilo: Anica Skok Foto: Janko Skok
Viri: MD Celje 1999: Leto svetnikov 1. knjiga;
Niko Kuret: Praznično leto Slovencev
Veselo in koristno druženje mladih
Marljansko vincencljanska mladina je združenje mladih, ki poteka enkrat mesečno v prvi ali drugI soboti v mesecu tudi v Mengšu, In sicer v Župnijskem domu. Njihov namen je mlade zbližati z Jezusom ter živeti In moliti kakor Marija. Pogovarjajo se o aktualnih temah na krščanskem področju, o svetnikih In tudi o ostalih ljudeh, ki so povezani s Cerkvijo. Vsako srečanje vključuje pogovor v krogu In Izdelovanje Izvirnih stvari, ki pomagajo osebnemu razvoju ali pa služIjo v dobrodelne namene, kot je prodaja božičnih In novoletnih voščilnic ter ostalih Izdelkov. 1/es Izkupiček od prodaje namenijo dobrodelnim organizacijam.
V Mengeš pridejo na srečanje MVM otroci od osmega leta dalje. Na zadnjem srečanju so govorili o Pedru Opeki in se dogovorili, da bodo do naslednjega srečanja molili zanj. Na vsakem srečanju za molitev izberejo drugega. Ta mesec so krasili kartonaste škatle, ki naj bi simbolizirale skrinjo z zakladom. Vsak otrok bo doma na »cekinčke« pisal svoja dobra dela, kdaj so molili, obisk svete maše, čemu so se odpovedali ... Na naslednjem srečanju bodo cekinčke zbrali v škatlo, ki so jo krasili ta mesec. Na koncu bo škatla polna cekinčkov z dobrimi deli in ostalimi lepimi stvarmi. Srečanja vedno potekajo zelo sproščeno in jim pomagajo postajati boljši človek - bližje Bogu. Med seboj se zelo dobro
razumejo. Vmes imajo tudi prosti čas, ki ga lahko izkoristijo za malico, igro, pogovor itd.
Taka srečanja se nama zdijo koristna in zanimiva. Nikoli ne veš, mogoče se udeleživa še kakšnega.
Besedilo in foto: Kim Grošelj in Terezija Skok
MVM v sproščenem pogovoru
Pridružite se akciji Očistimo Slovenijo 2012
Društvo Ekologi brez meja je pričelo z aktivnimi pripravami na ponovitev velike prostovoljske okoljske akcije Očistimo Slovenijo 2012, ki se tokrat priključuje svetovni akciji Očistimo svet 2012.
Akcija bo potekala 24. marca 2012, v šolah in vrtcih pa 23. marca 2012. K sodelovanju vabijo vse aktiviste, okoljske zagovornike, študente in druge prostovoljce, ki bi aktivno pomagali pri pripravah kot občinski koordinatorji, popisovalci divjih odlagališč, sodelavci pri organizaciji različnih dogodkov, pomočniki pri komuniciranju itd. stičišče NVO osrednje Slovenije se je pridružilo akciji kot regijski koordinator , kjer usklajujemo aktivnosti občinskih koordinatorjev v 25 občinah te regije. V nekaterih občinah Osrednjeslovenske regije še vedno ni prostovoljcev, ki bi prevzeli vlogo občinskih koordinatorjev zato vas vabimo, da si ogledate trenutno stanje na spletni strani www.ocistimo. si. K akciji se priključite tudi vi in kot ključna oseba poskrbite, da bo čistilna akcija v vaši občini stekla čim bolj gladko in uspešno. Vaš interes za sodelovanje mi sporočite na e-naslov: barbara@srce-me-povezuje.si.
Več informacij o akciji lahko dobite na spletni strani www.ocistimo.si ali pa pošljete svoja vprašanja na e-naslov: info@ocistimo.si. Vsak posameznik lahko po svojih močeh doprinese k izboljšanju trenutnega stanja in odpravljanju posledic neodgovornega človeške ravnanja v odnosu do narave in okolja, kjer živimo. Vabljeni k sodelovanju.
Stičišče NVO osrednje Slovenije in Občina Mengeš
Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), Nacionalnega programa športa (Uradni list RS, št 24/00 in 31/00) in Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje programov športa v Občini Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 3/2010), Občina Mengeš objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2012, Številka: 671-1/2012
1.	Naročnik javnega razpisa
Naročnik javnega razpisa je Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
2.	Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja programovšporta vObčini Mengeš v letu 2012, v skupni višini 48.600,00 evrov.
Proračunska sredstva so zagotovljena na proračunski postavki: 18013 - Sofinanciranje programov športnih društev.
Sofjnancirajose naslednji športni programi:
1.	Športna vzgoja otrok, mladine in študentov:
•	nteresna športna vzgoja predšolskih otrok,
•	nteresna športna vzgoja šoloobveznih otrok,
•	Interesna športna vzgoja mladine,
•	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
•	Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport.
2.	Športna rekreacija
3.	Kakovostni šport
4.	Razvojne in strokovne naloge v športu:
•	Delovanje društev,
•	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu,
•	Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve.
Proračunska sredstva bodo razdeljena v skladu s sprejetim Letnim programom športa v Občini Mengeš za leto 2012, ki je objavljen na spletni strani www.menges.si oziroma na vpogled na sedežu Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
3. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci
Na razpisu za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo izvajalci športne dejavnosti in sicer:
•	športna društva in klubi (ne velja za sekcije), registrirani po Zakonu o društvih;
•	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna področja oziroma športne panoge;
•	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne;
•	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa;
; zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji pri izvajanju športnih programov v občini Mengeš prednost pred drugimi izvajalci programovšporta.
Izvajalci, ki kandidirajo na razpisu, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	da se pravočasno prijavijo na javni razpis;
•	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti;
•	da imajo za določene športne programe organizirano redno dejavnost in vadbo, za katero so registrirani in delujejo najmanj 35 tednov v letu;
•	da imajo sedež v Občini Mengeš in v njej pretežno izvajajo svojo športno dejavnost;
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu, o plačani članarini in o registriranih tekmovalcih, če so registrirani po Zakonu o društvih;
• da so na podlagi zakonskih predpisov registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa.
4.	Posebni pogoji javnega razpisa
Izvajalci, ki v letu 2011 niso v celoti izpolnili pogodbenih obveznosti, ne morejo kandidirati na javnem razpisu za leto 2012.
5.	Obdobje za porabo sredstev
Dodeljena sredstva na podlagi javnega razpisa morajo biti porabljena najkasneje do 31.12.2012.
6.	Razpisni rok
Rok za prijavo je 9.3. 2012, do 12. ure.
7.	Način dostave vlog za sofinanciranje programov
Vlogo - prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila.
Vlogo je potrebno poslati na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30j 1234 Mengeš, v zaprti ovojnici s svojim naslovom in s pripisom JAVNI RAZPIS ŠPORT 2012-NE ODPIRAJ-VLOGA.
Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo vlog na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
8.	Navedba oseb, pooblaščenih za dajanje informacij
Informacije in navodila za sodelovanje pri javnem razpisu dobijo zainteresirani kandidati na sedežu Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
Kontaktna oseba: Marko Kocjan, tel. št.: 01/7247107, e-naslov: marko.kocjan® menges.si.
9.	Informacije o razpisni dokumentaciji
Predlagatelji lahko razpisno dokumentacijo prevzamejo v času uradnih ur na sedežu Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Mengeš (www.menges.si), pod rubriko OBJAVE, podrubrika JAVNI RAZPISI.
10.	Odpiranje in obravnava prispelih vlog ter obveščanje o izidu javnega razpisa
Vloge, ki ne bodo oddane pravočasno in/ali pravilno označene, ne bodo obravnavane in se neodprte vrnejo vlagateljem.
Odpiranje prispelih vlog bo opravila strokovna komisija. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog oziroma vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo strokovna komisija v roku osmih (8) dni od odpiranja vlog vlagatelje pozvala, da vlogo v roku osmih (8) dni dopolnijo.
Zavrnjene bodo vse vloge, ki ne bodo izpolnjevale osnovnih pogojev, določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije za posamezno razpisno področje.
Pravočasne prispele, pravilno izpolnjene in popolne prijave bodo ovrednotene na osnovi Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje progrannv športa v Občini Mengeš in Letnega programa športa v Občini Mengeš za leto 2012.
Z izbranimi izvajalci boObčina Mengeš sklenila pogodbo o sofinanciranju programov športa.
Številka: 671-1/2012 Datum: 17 2. 2012
Občina Mengeš Franc Jerič ŽUPAN
Andrej Pirnat: 1817-1888 Rodoljub in pesnik iz Loke pri Mengšu
Ločan, o katerem sem že pisal v Mengšanu, je poleg opravljanja svojega poklica montanista in družbeno pomembnih funkcij zlagal tudi pesmi. O njem ni zapisanega prav veliko, čeprav vse od odkritja njegovega ustvarjanja lani iščem vire po krajih njegovega delovanja v Sloveniji, pa tudi zunaj naših meja - na Hrvaškem in Slovaškem, kjer se je šolal in nabiral življenjske izkušnje. Naletel sem le na zapiske, ki se med seboj zvečine ponavljajo in podvajajo. Pot iskanja informacij je težka in zahtevna; po pogovorih z zgodovinarji in knjižničarji je bil njegov življenjski čas slabo dokumentiran in bom težko našel več od tega, kar že imam. Med
najdenim gradivom je tudi nekaj njegovih pesmi. Te, ki so ohranjene, je objavil v Kmetijsko-rokodelskih novicah med letoma 1842 in 1845. Kdaj so bile napisane, ni znano, je pa v njih zaznati veliko domoljubnih čustev in narodne zavesti. Pesem Kje dom je moj?, ki jo je poslovenil iz češčine in Kmetovavec sta nastali med njegovim študijem monta-nistike v Ščavnici (Schemnitz), današnji Banski Štiavnici na Slovaškem. Tudi v teh pesmih je čutiti veliko domotožja, s katerim je blažil svoje srčne bolečine.
Besedilo in foto: Jože Brojan
Kmcfijiske in rokodékkc novice.
Nil PvííitiUo ti^ric mi k. kuit^tijski; ili-nibr.
'JWij LIL


KíiieíovAvcí^
1 "ít+i I
r.rUh^» UÜH IBU,
(hJ^ i HVIV JK riMiJB,
Xa.	EH^hl Jc M-
Tm Hikua	>4 >#biU
nUtM áfwiiJU.,
!■■ Mil eAtUtvi. pi^l.
^'rtlii I	i^lAlnil*
bbi.-t ttef ^ HfM-
JTri«!
iti «l^f -J tWf+H
^i-^TT^Ji f f.-^-iJl
H- JTT-H b Uit bJI, «ÉAliiJ ntn^i.
rv Hr^ f t^ i*.
o« h T^ÍJí j ■
r« HjfB, l*>H ll
TT ■'•«^ul/iv«!
llUiTjk. KnnJU imiÚm.
-i J-h sJ-kJl», Kir > jtifitf í-MA'H klur: □ # tl^-rti. mml iM ■■ -dÉl-i
J> LtJir FHfT mt*
UMfM,	I
d»	UM^
hiidL.	[m
So- lnfti \ L4|l -II l«t<l<
M m^H HW ■ Ja .	n*iw »I*»
lü iMnri -áiL^I
Jpi HAFTFUCI- FJ^ I hniV* I* 1. k^V Ui*« Uiin,
Ik I	iki** t^i^tr.
JwlLPkl UJ ^ «JI J^^^li tri «riLLa Mb h' ifJi i Ei .i^f nfiit	i^j
rk il^
^ Mbi ■! -krM ul^j»!.
■nci	—
OiriUiMi i^V véEi HUI, 1.1 ^LI^l»
Im 1]. * Ur-
-Ni iiu^	nlp
li	H [P.r'FL-LlB.
.Al IV««^

gwjftu la	ilifïmi ~feUnÉti i ■
ipni MlAk« t^ln Xfía t^yd i^Cv^ttfl* aVnim lüríi
Andrej Pirnat je prvi z ieve
lîimuuV .stviirj.
jiilji. uinjl (/--ruj T	^ .^-nifnj
¡utCB l^^UtlTïidh trtlH^B^Ï ildlllUL^ik ^ lijj.
ki jH ijiflUïtB ffi nirvtnim i^ùr m il^rfJ wcj
I^tiaIJl jt-Sï. JÍI mJiiJmh» ^ idíÜH Ba\iit\\ Uv^ihf tttïihikrk" jnït kl
illiáíjske in l'okoilélsilke novice.
Na svîilobi> <]iiiie ort í. k. k indijske rtn^uhi;.
Tc^aJ ÏH.
T'	Rüínicrtiit. iTÄJJ.
[.Ííí
iiiVto
Kjí ri^pi jí
lá

4 mkit ^ ■
li^^lilL EKd ^ nnl
Ilm* értt ft yl4ÍÉti1-|.
zuttiiúi nt il mIM
b U Jl KllldUfti. lEB^I,
«hiNMiLia 4m ji mti\
Kif êm ^ wjt
ytfMri^ II T iM^I -A >bimLLk bitf« V ulit
Mi bUi LrhUHiH HLi m^ ir^ m^ Ti. M H	r^tti.
T«F, ÍHf ^ tan- kr^> VUa u — uMbia
■MJn
Pi 11-br	iF^u.
dita J.
44« »4J r V áJ^Hr» »wJi
kf HlHfiLi W u^r E Wi^
T* -u Ui ■bi-TblJt m|>ii|.
Vi Uilikiim 4-m ^^
üji
tÉWl kJlT Ivtli
r. ^.fbLi 4Aki ^^ u ^iMrïl Tk«, Tk4i (M*
>1 HüfTflAiM ^ tltí'
iu Hjt ^MMU.^TjlBarJi, Kr^É, t m¡U. Mfltr — iíbUi iKi
•m nM M
ha juallli^ Td 1» Jf Jlliii^it
tariJ Étnnri J« mti
Hfi *um
ÇIWi J-JS ÎÈl*«, nkip Lbir ta ^iJf K	il«^, eÍFÍ**í#L
^ik	^f^ft TTji
t4lflRHlLa|
\* i^ViTkf H (jNl^bP.
A, tjPK.

REPORTAŽA




Mokrišče Planik se je zaradi opustitve rabe in izsuševanj v preteklosti pričelo postopoma zaraščati z drevesno vegetacijo
Ob sončnem poletnem dnevu lahko tukaj opazujemo številne vrste metuljev, dvoživk, plazilcev, kačjih pastirjev in rastlin
Planik je rastišče raznolikega močvirnega rastlinstva
Mokrišče Planik -skrivnostni biser narave
Nedvomno vsak od nas pozna katero od večjih mokrišč, kot so na primer Cerkniško jezero ali Škocjanske jame, ki so naši državi v ponos tudi v mednarodnem pomenu. Na območju Slovenije, nedaleč od naših domov, pa se nahajajo tudi številna manjša, manj poznana, vendar še zmeraj zelo raznolika in slikovita mokrišča. Eno od takih mokrišč je tudi Planik, zamočvirjena kraška uvala ob vznožju Dobenega v Občini Mengeš.
V mokrotni dolini Planika se prepletajo različni mokrišč-ni ekosistemi, kot so mokrotni travniki, gozdni sestoji črne jelše, nizko barje in potoki. Zaradi dobre ohranjenosti teh različnih življenjskih okolij je tudi živalski in rastlinski svet tukaj izjemno raznolik. Ob sončnem poletnem dnevu lahko tukaj opazujemo številne vrste metuljev, dvoživk, plazilcev, kačjih pastirjev in rastlin, med njimi so mnoge ogrožene in zavarovane. Planik je tudi rastišče evropsko pomembne vrste orhideje Loeselove grezovke. Območje je zaradi svoje visoke biotske raznolikosti zavarovano kot Natura 2000 območje, ponaša pa se tudi s statusom naravne vrednote in ekološko pomembnega območja.
Planik je zaradi svoje nekoliko skrite lege še razmeroma dobro ohranjeno mokrišče, vendar se zaradi opustitve rabe in preteklih izsuševanj vse bolj zarašča z grmovno in lesnato vegetacijo. Potencialno grožnjo mokrišču predstavlja tudi organsko onesnaženje vode zaradi človekovih aktivnosti v zaledju ter odlaganje odpadkov in smeti ob Ručigajevem studencu. Zaradi svojih naravnih danosti in grožnje po zaraščanju je bilo območje izbrano kot eno od projektih območij, ki so vključena v projekt Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji - VVETMAN. Projekt, ki ga izvaja Zavoda RS za
§


Območje je zaradi svoje visol<e biotsl<e raznolil<osti zavarovano l<ot Natura 2000 območje, ponaša pa se tudi s statusom naravne vrednote in e/co/oš/co pomembnega območja
V gozdu, ob vodi in na travnildh v dolini Planika prebivajo številne vlagoljubne živalske vrste
varstvo narave s partnerji, poteka od februarja 2011 do februarja 2014, njegov cilj pa je obnova in izboljšanje stanja šestih slovenskih mokrišč.
V okviru projekta je na območju Planika predviden popis rastlinstva in kartiranje habitatnih tipov, odstranitev dreves in grmov z nizkega barja in mokrotnih travnikov, postavitev informacijske table ob vstopu na mokrišče ter priprava načrta upravljanja za dolgoročno ohranjanje mokrišča. Akcije na terenu bodo podprte z ozaveščevalnimi in izobraževalnimi akcijami na državni in lokalni ravni. Obsegale bodo redno obveščanje lastnikov zemljišč in lokalnega prebivalstva o poteku projekta ter obveščanje širše javnosti o pomenu Planika in mokrišč na splošno. V ta namen bo izvedenih več predstavitev, delavnic in sestankov, pripravljene bodo medijske objave, šolski naravoslovni dnevi in dokumentarni film. Za uspešno ohranitev mokrišča in izvedbo projekta so ključnega pomena lastniki zemljišč, ki območje tudi najbolje poznajo, njihovi spomini pa so tudi dragoceni vir podatkov o zgodovini območja. Vsi lastniki so se prijazno odzvali in podprli projekt. V sodelovanju in upoštevanju vseh deležnikov želimo med projektom izdelati vizijo za nadaljnjo ohranitev območja.
Mokrišča so eden najbolj ogroženih habitatov v Sloveniji. Še vedno so mnogokrat obravnavana kot nepomembni deli narave, zemlja, ki je ni mogoče obdelovati, ali območje, primerno za odlaganje odpadkov. Mokrišča imajo v resnici zelo pomembno in nepogrešljivo vlogo - prečiščujejo vodo, ki jo pijemo, nas varujejo pred poplavami, blažijo poletno sušo in ob smotrni rabi predstavljajo vir dobrin. Zaradi različnih človekovih posegov, kot so izsuševanje, zasipavanje in onesnaževanje, pospešeno izginjajo - v zadnjih petdesetih letih naj bi v Sloveniji izginila že polovica vseh, zlasti manjših, mokrišč.
Prizadevanja za ohranitev Planika so tako prizadevanja za ohranitev enega od dragocenih mokrišč in hkrati prizadevanja za zagotovitev zdravega in varnega okolja, v katerem živimo.
Besedilo: Andreja Škvarč, Zavod RS za varstvo narave
Foto: ZRSVN, 2011
V soboto, 10. decembra 2011, je na Planiku v okviru projekta VVETMAN potekala prva terenska akcija - odstranjevanje zarasti. Ročno, saj občutljivost območja ne dopušča mehanizacije, je bila odstranjena zarast na površini okoli 0,75 ha. Na delovni akciji je sodelovalo 19 prostovoljcev iz Zavoda za varstvo narave. Društva za proučevanje in ohranjanje samoniklih orhidej Slovenije - Nigritella, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter lastniki zemljišč.
Prostovoljka na delovni akciji odstranjevanja zarasti
»Kitajski zid« na mengeški obvoznici
Ne morem verjeti, da so načrtovalci obvoznice tako neodgovorno zaprli Jarško cesto. Mi, ki živimo ob tej cesti, to že sedaj čutimo, ko še ni čas pravih sprehodov proti Jaršam, ko gremo na vlak, ko podobno težavo čutijo Jaršani, ki se radi sprehajajo do Mengša in npr. še do Mengeške koče. Razumem protihrupno ograjo ob stanovanjskih objektih, za katero si mislim, da ni potrebna v taki dolžini. Če bi bila krajša, bi pešci nizko ograjo še »preskočili«. Vem, da boste rekli, saj ravno zato smo naredili tako, da se to ne bi dogajalo. Kitajci, ki so začeli graditi njihov zid že pred našim štetjem, so ga z znanimi nameni. Danes jo to kitajska turistična atrakcija. Kaj naj mi rečemo v tem trenutku, da želimo preprečiti
pešcem, kolesarjem, sprehajalcem z otroškimi vozički, da ne bi hodili proti Jaršam, ker... Ta pot je zelo obljudena vse leto, še posebej na pomlad, ki se nezadržno bliža. Še pripomba za krožišče proti Domžalam. Ta mengeško-«kitajski zid« onemogoča vozniku, ki se pelje proti Domžalam, da bi lahko opazil voznika, ki pripelje iz Kamnika v krožišče, po navadi hitreje, kot bi bilo treba. Vsaj del ograje bi lahko bil v prozorni plastiki, če že mora biti. Še to, krožišče ni v celoti opremljeno s kolesarsko in peš potjo. Za Jarško cesto ste zamudili podvoz ali nadvoz za pešce in kolesarje.
Predlog odprtine
Predlagam, da se v zidu naredi odprtina v širini enega do enega in pol metra. Pred izhodom na cesto bi postavili ram-po v višini enega metra in v dolžini treh metrov. S tem bi preprečili takojšen dostop do cestišča. Morda bi dodali še utripajoč svetlobni signal, ki bi opozarjal voznike, da niso na avtocesti.
Finančni stroški te operacije ne bi smeli biti previsoki. Ko bo to narejeno, bomo Mengšani slavili tako, kot Berlinčani padec berlinskega zidu.
Rajko Vuga, Mengeš
Bo končno zmagal razum?
Vprašanje oskrbe Mengšanov z zdravo pitno vodo se je že pred leti na žalost spolitiziralo. Vprašanje, ki ni le življenjskega pomena, ampak predvsem strokovno, ko se je potrebno odločiti za vire vodooskrbe, je postalo sredstvo političnega obračunavanja.
Upajmo, da je Odbor za okolje in prostor OS Občine Mengeš na svoji seji decembra 2011 zadevo preusmeril na pravi tek. S soglasno sprejetim sklepom je med drugim župana obvezal, da »najkasneje do februarske seje Občinskega sveta v letu 2012« pripravi natančno primerjalno analizo vseh treh variant preskrbe z vodo (Krvavški vodooskrbni sistem, globinske vrtine na Mengeškem polju in navezava na Kamniški vodooskrbni sistem). Analiza naj obsega primerjavo kvalitete vode, kapacitete virov in ekonomske izračune za posamezni vir, torej vse stroške investicije, in na tej podlagi ceno na kubični meter vode za potrošnika. Strokovne osebe, ki bodo (so že) pripravile gradivo, morajo tega predstaviti na Odboru za okolje in prostor ter na Občinskem svetu. Odbor je nadalje sklenil, da se predlog sklepa CIM - AVK deponira do naslednje seje. CIM - AVK namreč že nekaj časa
predlaga, da se pooblasti župana Občine Mengeš, da takoj začne pogajanja in da podpiše pogodbo o vključitvi Občine Mengeš v projekt povečanja zmogljivosti Vodooskrbnega sistema Krvavec. To je namreč najboljši način, da ohranimo 30-odstotni upravljavski delež na tem vodnem viru. Poleg tega pa je tak sklep le uresničevanje že leta 2009 sprejetega sklepa, po katerem med drugim Občina Mengeš ohranja dosedanjo oskrbo s pitno vodo izpod alpskega območja Krvavca. Občina Mengeš naj zagotovi svoj delež virov za modernizacijo povečanje zmogljivosti in gospodarjenje obstoječega Vodooskrbnega sistema Krvavec.
Meseca februarja bomo torej dobili odgovor na v naslovu zastavljeno vprašanje.
Janko Koren
Na podlagi 6. člena Pravilnika o sofinanciranju javnih kulturnih programov in kulturnih projektov društvene kulturne dejavnosti v Občini Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš št.: 11/2008 in 02/2010), Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, objavlja:
Javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov društvene kulturne dejavnosti v Občini Mengeš, št.: 629-1/2012
Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje naslednjih dejavnosti:
-	vokalno glasbene dejavnosti,
-	instrumentalno glasbene dejavnosti,
-	dejavnosti gledaliških skupin,
-	dejavnosti plesnih skupin,
-	folklorne dejavnosti,
-	dejavnosti ohranjanja kulturne dediščine,
-	galerijske dejavnosti,
-	dejavnosti likovnih, fotografskih, filmskih, multimedijskih skupin,
-	literarne, recitacijske dejavnosti.
Vsak posamezni upravičenec lahko v svoji vlogi navede samo štiri svoje dejavnosti iz prejšnjega odstavka, pri čemer se dejavnosti iz osme oziroma devete alineje prejšnjega odstavka štejejo kot ena dejavnost.
Upravičenci in pogoji sofinanciranja:
Pravico do kandidiranja za pridobitev sredstev imajo kulturna društva, ki delujejo na področju občine Mengeš in izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	prijaviti se morajo na javni razpis na predpisanih obrazcih in v določenih rokih;
-	imeti morajo sedež in področje delovanja v Občini Mengeš;
-	izkazati morajo nepridobitni značaj programa oziroma projekta, s katerim kandidirajo;
-	kot pravne osebe so ustanovljeni ali registrirani za opravljanje dejavnosti s področja kulture;
-	imajo urejeno evidenco o članstvu, ko gre za organizacijsko obliko, ki temelji na članstvu;
-	imeti morajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske in kadrovske pogoje ter organizacijske zmožnosti za izvedbo kulturnega programa oziroma dejavnosti;
-	vsako leto pred prijavo na javni razpis oziroma v pogodbeno določenih rokih morajo občinski upravi dostaviti poročilo o realizaciji programov in namenski porabi sredstev, ki so jih v preteklem letu prejeli iz občinskega proračuna, razen v primeru, ko kandidirajo prvič.
Razpisna dokumentacija, višina razpoložljivih sredstev in roki:
Razpisna dokumentacija je dostopna na internetni strani Občine Mengeš (pod rubriko Objave/Razpisi - Razpisna dokumentacija. Javni razpis št.: 629-1/2012) in v tajništvu Občine Mengeš.
Višina razpoložljivih sredstev: 35.900,00 evrov.
Sredstva, pridobljena na razpisu, morajo biti porabljena do 31. 12. 2012.
Vlagatelj mora svojo razpisno dokumentacijo predložiti v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj - Javni razpis št.: 629-1/2012« na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, najkasneje do 19. marca 2012, do 12. ure.
O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni v roku 30 dni od datuma za oddajo vlog.
Pristojna oseba za dajanje informacij v zvezi z javnim razpisom: Urban KOLAR, tel.: 01/723 70 81, e-naslov: urban.kolarl@men-ges.si
Mengeš, 17 2. 2012 Številka: 629-1/2012
OBČINA MENGEŠ Franc JERIČ, ŽUPAN
V skladu s Pravilnikom o podeljevanju Trdinove nagrade (Uradni vestnik Občine Mengeš, št.: 2/2010) Odbor za družbene in društvene dejavnosti Občine Mengeš objavlja:
RAZPIS
za posredovanje predlogov za podelitev Trdinove nagrade dijakom, študentom in posameznikom za leto 2012
Trdinove nagrade so priznanja, ki se podeljujejo dijakom in študentom, ki so :
-	s posebnimi prizadevanji in uspehi prispevali k delovanju športnih, kulturnih in drugih društev, ki delujejo na območju občine Mengeš,
-	v študijskem oziroma šolskem letu izdelali projektno ali raziskovalno nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v občini Mengeš, ter predstavlja spodbudo za nadaljnje strokovno delo.
Za leto 2012 bodo lahko podeljene največ tri Trdinove nagrade. Višina posamezne nagrade je 1.210,00 evrov -bruto.
Predlog za Trdinovo nagrado mora vsebovati:
1.	ime in naslov predlagatelja;
2.	ime in priimek, rojstne podatke, kratek življenjepis;
3.	potrdilo o šolanju;
4.	dokazilo o državljanstvu RS;
5.	dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Mengeš;
5. kratek življenjepis kandidata, dokazilo o aktivnem udejstvovanju v delu društva oziroma projektno oziroma raziskovalno nalogo;
Predloge posredujejo društva in posamezniki najkasneje do 8. marca 2012 do 12. ure, v zaprti ovojnici na naslov: Občina Mengeš, Odbor za družbene in društvene dejavnosti, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, z oznako »Predlog za Trdinovo nagrado«.
Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku. Odbor za družbene in društvene dejavnosti ne bo upošteval.
Pregled in končni izbor bo opravil Odbor za družbene in društvene dejavnosti, potrdil pa Občinski svet Občine Mengeš. Trdinove nagrade bodo podeljene na slovesnosti ob občinskem prazniku.
Številka: 094-3/2012 Datum: 30.01.2012
ODBOR ZA DRUŽBENE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI Predsednik: Matevž Bolta, I. r.
OGLASI, OBVESTILA
SOLSK CENTER RUDOLFA MA SIRA KAMN K		
1 ŠI	Gimnazija Oddelki s poudarkom na: jezikih, naravoslovju, družboslovju in športu ter maturitetni tečaj	i
		
Srednja eKonomskašola
Ekonomski tehnik Predšolska vzgoja
www.scrm.si
Vabljeni marca k vpisu na Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik.
Iskrene čestitke ob 8. marcu - dnevu žena, vam želi
KM
Liota za Občino MengeS
Li^ arhicenter
projektiranje in svetovanje d.o.o.
izdelava projektne dokumentacije za vse vrste objektov izdelava načrtov notranje opreme pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj
Arhicenter d.o.o.
Slovenska cesta 10 1234 Mengeš
gsm 041 215 331
nika.ucakar-golob@arhicenter.si
www.arhicenter.si
Na podlagi tretjega odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (ZVvt-UPB2, Uradni list RS, št. 100/2005, 25/2008, 35/10) in na podlagi 3. člena Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec Mengeš (Uradni Vestnik Občine Mengeš št. 3/2011, z dne 14. 03. 2011), Vrtec Mengeš objavlja
JAVNI VPIS NOVINCEV v oddelke Vrtca Mengeš (dnevni program) za šolsko leto 2012/2013.
Vlogo za vpis dobite na spletni strani vrtca Mengeš (www. vrtec-menges.com) in v tajništvu vrtca. Izpolnjeno vlogo oddajte v tajništvu vrtca ali pošljite priporočeno po pošti na naslov Vrtec Mengeš, Šolska ulica 12, 1234 Mengeš, najkasneje do 31. 3. 2012.
Vse prispele vloge do tega datuma se bodo obravnavale po Pravilniku o sprejemu otrok v Vrtec Mengeš.
UPRAVA VRTCA MENGEŠ
Dom kulture Kamnik - februar / marec 2012
I
Nežka se moži
konnedija - SNG Dranna Ljubljana četrtek, 16. februarja 2012, ob 19.30
Botra Pehtra
GID2 - lutkovna predstava četrtek, 1. nnarca 2012, ob 18.00
Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Slovensko mladinsko gledališče - farsa četrtek, 8. marca 2012, ob 19.30
Nakup in rezervacija vstopnic: 031 775 700 / info@domkulture.org / www.mojekarte.si / pisama Doma kulture Kamnik, Fužine 10,1240 Kamnik Več informacij: 01 839 76 O^ww.domkulture.org__^
KnlPmo društvo Auto m LoMe
A
D
Iz LoKepnMeng§M \

m Pradicionalno
m BporPHiploščadi v Lo/ç/, VBohPo 1Ô, fei^mrja žolž, oIp 15, ur/,
Val^ljehll
o
NAPOVEDNIK AIA - Mladinski center Mengeš drustvo.aia@gmail.com, tel.: 070/732-070,
SE DOGAJA
v soboto, 18. februarja 2012, od 11. ure dalje: ODPRTO STREET DANCE TEKMOVANJE »PLEŠ'«, v ŠD Partizan, predstavili se bodo tudi plesalci drugih društev iz Mengša in okolice. Prijave tekmovalcev do 11. februarja na naš e-naslov, gledalci toplo vabljeni! Vsako prvo in drugo soboto, ob 20. uri: POKAŽI TALENT, v prostorih mladinskega centra: 4. februarja 2012 - NIKA MANEVSKI, 11. februarja 2012 - ZARJA, 11. marca 2012 - IMSET
Vsako nedeljo, od 17. do 22. ure: ZABAVNE, DRUŽABNE NEDELJE za mlade,
v prostorih mladinskega centra
PLESEMQJN,USTVARJAM
Ponedeljek in sreda, od 17. do 18. ure: JAZZ BALET za osnovnošolce, vodi Urška, v nekdanji Fremi
Torek in četrtek, od 15.45 do 17.45: HIP HOP za 1. do 5. razred OŠ, vodi Sanja, ob torkih v ŠD Partizan, ob četrtkih v nekdanji Fremi Torek in četrtek, od 17.45 do 18.45: HIP HOP za 7. razred in dalje, vodi Sanja, ob torkih v ŠD Partizan, ob četrtkih v nekdanji Fremi Ponedeljek in sreda, od 18. do 19. ure: BREAK DANCE za vse, vodi Peter, v nekdanji Fremi
Sreda, od 18. do 19. ure: DRAMSKA SKUPINA Zorana od 8. do 12.
leta, od 19.00 do 20.30 za 13 let in več, vodi Tjaša, v prostorih mladinskega centra
SE UČIMO IN RAZISKUJEMO
četrtek, od 17. do 22. ure: BREZPLAČNA UČNA POMOČ za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, vodi Maja, v prostorih mladinskega centra Ob sobotah in nedeljah, od 10.00 do 13.00 ali od 13.30 do 16.30 oziroma po dogovoru: organiziramo ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE. Izkušeni animatorji bodo poskrbeli za prijetno in igrivo vzdušje, kjer ne bo manjkalo smeha in presenečenj, v prostorih mladinskega . centra.
Od ponedeljka, 16. januarja 2012, dalje - vsak ponedeljek, od 17.00 do 18.30: POGOVORNE DELAVNICE »SVET PO MERI MLADIH« - za mlade od 12. leta dalje, vodi Katarina, v prostorih mladinskega centra
Župnija Mengeš Js^^ Vas vabi:
11. 02. 2012, ob 19.00 Taizejska molitev mladih - v zimski kapeli 17 .02. 2012, ob 20.30 Večer molitvenih plesov - v župnijskem domu 03. 03. 2012, ob 19.00 Predavanje: Krščanstvo in alternativne duhovnosti; predava doc. dr. Igor Bahovec - v župnijskem domu
09.	03. 2012, ob 18.45 Medugorska molitev pred Najsvetejšim - v zimski kapeli
10.	03. 2012, ob 19.00 Taizejska molitev - mladih v zimski kapeli Vsako sredo, ob 19.15 Telovadba za ženske - v župnijskem domu Vsak četrtek, ob 18.00 Ročna dela po želji udeleženk
-v župnijskem domu; vodi gospa Vida Burnik

ZAHVALA
"Dobrota je pomembnejša od modrosti in zavedanje tega je začetek modrosti."
(Theodore Isaac Rubin)
AIA-Mladlnsk! center Mengeš se zahvaljuje sponzorjem in do-natorjem projekta »SREČANJE Z ZNANIMI - ZLATKO«, ki so omogočili prireditev:
županu Francu Jeriču in Občini Mengeš, RP Designu, Pulmoda-ti d.o.o., Partynetu, Gostišču Trdinov hram. Radiu HIT, EGE-u (Timu Zevniku in Galu Plešnarju), ŠD Partizan in Jožetu Mlakarju, Savi Kralj, Borutu Trčku, Roku Prebilu, Blažu Štemplju, vsem prostovoljcem AIA-MCM in ŠD Urbanfolk.

SERVfS fn PRODAJA
LCD - TV
Hfjh3iiov3 3&. McngeA
ŽBf
v-ftnit J". J

OBVESTILA
ZAHVALE
Na podlagi 8. člena Odloka o podelitvi priznanj Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 1/11) je Občinski svet Občine Mengeš na svoji 11. seji dne 2. 2. 2012 sprejel
SKLEP
O JAVNEM RAZPISU ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MENGEŠ ZA POMEMBNE TRAJNE DOSEŽKE, KI PRISPEVAJO K RAZVOJU, UGLEDU IN PROMOCIJI OBČINE ZA LETO 2012.
1.
Priznanja Občine Mengeš se podeljuje za prispevek k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov, razvoju in ugledu občine na gospodarskem, okoljskem, kulturnem, športnem in humanitarnem področju ter na drugih splošno koristnih področjih delovanja v občini in v širši skupnosti.
2.
Priznanja Občine Mengeš se podeljujejo posameznikom, skupinam in pravnim osebam.
3.
Za leto 2012 bodo podeljena naslednja priznanja:
•	1 zlato priznanje,
•	2 srebrni priznanji,
•	3 bronasta priznanja.
-	Zlato priznanje Občine Mengeš se podeli posamezniku oziroma skupini za več kot 30-letno delo oziroma pravni osebi za več kot 50-letno delo.
-	Srebrno priznanje Občine Mengeš se podeli posamezniku oziroma skupini za več kot 20-letno delo oziroma pravni osebi za več kot 40-letno delo.
-	Bronasto priznanje Občine Mengeš se podeli posamezniku oziroma skupini za več kot 15-letno delo oziroma pravni osebi za več kot 30-letno delo.
4.
Predlog za podelitev priznanj za pomembne trajne dosežke lahko podajo posamezniki, skupine in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež v
Občini Mengeš.
Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati naslednje podatke:
-	ime in priimek oziroma naziv predlagatelja;
-	ime in priimek, rojstne podatke in naslov predlaganega kandidata oziroma naziv in naslov pravne osebe, ki je predlagana za priznanje;
-	vrsto priznanja;
-	podrobnejšo obrazložitev predloga.
Predlagatelj sebe ne more predlagati za podelitev priznanja.
Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki najkasneje do 8. marca 2012, v zapečateni ovojnici, na naslov Občinski svet Občine Mengeš, Komisija za podeljevanje priznanj, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, z napisom Predlog za podelitev priznanja.
Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Komisija za podeljevanje priznanj ne bo upoštevala.
5.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi.
OBČINA MENGEŠ Občinski svet
Številka: 81-12/2012 Datum: 2. 2. 2012
Franc JERIC ŽUPAN
M
v 55. letu starosti je tiho odšel od nas mož, oče, ata in brat
Karol Divjak
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem gasilcem za lepo slovo in zahvala gospodu župniku za lep pogrebni obred.
Hvala pevcem in trobentaču za slovo.
Vsi njegovi
T
prebi-, valci i okoliških krajev
manjša polovica
___ V _
zvezda v ozvezdju device
slovenski nogometaš (dejan)
mengšan glasilo občine mengeš
dejan zavec
izgovarjanje l namesto dvoustnič-negau
črtica in njen avtor (pesnik sorškega poua)
telovadec štukeu
donavski otok
rimska boginja plodnosti
anton
novaCan
upravni odbor
sanitarni prostor
antična kolonija na hal-kidiki, olintos
fina gospa
afriška žival
del krožnice
sunkovit dotik z roko ali s predmetom
žensko ime, pevka stanič
kvarner-ski otok
či(n)
grška boginja jutranje zarje
prebivalec amerike
pokrajina vinoo-nezui, aceh
grška črka
elegantni ženski č.
nekdanji zimbab-vejski politik (joshua)
odisejev oče, laert
mesto v romunski molda-VUI
avtor štefan markovič
tretji radijski program
radia slovenija
podrobnost
skladba amerišk. kitarista
jimyja hendrixa
hudobni duh
vrsta hrasta
norveški smučarski skakalec ljoekel-sey
velik, debel kos debla
srečen,brezskrben uživač, fejak
japonski pisateu, dramatik
(kobo, 1924-1993)
špansko žensko ime
naš biatlonec (jakov)
jure rovan
košarkar tvrdlc
sorta jesenskih jabolk
romana cafuta
prostor v šoli
draž, mik
nauk o pesništvu
dauša doba
finsko jezero (inari)
kamniška tovarna
osmrtnica
lojze peterle
medmet, ki
opozarja na bolečino
španska provinca
linda evans
predel trsta
igralka gardner
nekdanji predsednik malua (modibo)
predel uubliane
ft. igralk. miranda
reka v srbiji
po njem je imenovana molotovka
na celebesu ži veča am. igralk. vrsta bivola	gish
vzdevek glasbenika aleša kersnika
aloi podobna južnoameriška rastlina
del smučarsk. skakalnice
kdor je trčen
pokojni togoanski diktator (etienne)
prebivalke kenije
močvirs. ptica, sloka
zgodovin. kraj pri zadru
religija
krojaško orodje
starorim. politik
zaščita tanka
pridelovalec ouk
obdonavs. prebivalec
mesto ob sueškem k
kocka (lahn.)
radijska napovedovalka korošec
nemško žensko
ime (tenisač. huber)
T
igralka šraj
zračni duh v germanski
mitologiji americu
domače moško ime, vorančev lik v jamnici
televizij. pucer
kraljica papig
peter mankoč
slušna koščica v srednjem
ušesu (anatom.)
nekdanji direktor petrola (janez)
anonimnež
anton
petje
mesto v brazilui (iz črk a,a,c,e,m)
Pomoč: EOS, KATON, NKOMO, PREMK, SILF, ŠPIKA
Rešitev januarske križanke je » SMUČARSKI SKOKI«.
Na pustno soboto« 18. tebrtjarja 2012. nas bodo v Mengfu ponovno obiskali kurenti
Prlh^	^ » • . v > *	^ f * ^ »«	t
i'	: JA Mi^^u^f vi^t« s.**! •
^	(4	JJAU
V*bl)*nl v soboto ob 10.00 uri na ploščad športnega drultva Pociiton^ kj<r «< bost« lahko vs* moiVore posladkalo s pustnimi krofi«