ŠKOFJA LOKA - Kolektiv SGP »Tehnik« iz Škofje Loke je v četrtek, 31. marca, slovesno pro- Udeleženci Glasovega razgovora na Beli. Večino zbranega gradiva objavljamo danes na 6. strani, ostalega pa bomo v prihodnjih številkah. Prihodnji obisk bo namenjen krajevni skupnosti Križe. - Foto: F. Perdan glavil 25-letnico obstoja podjetja. — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 26 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI N E Z Kranj, torek, 5. 4. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Prve ocene javne razprave o kmetijstvu in preobrazbi vasi Kmetom se ni treba bati za zemljo Dohodkovni odnosi v kmetijstvu niso modna muha ali parola, temveč osnova za uresničitev stališč javne razprave o kmetijstvu in preobrazbi vasi, ki se v Sloveniji končuje — Kmetje še prepogosto govorili samemu sebi — Javna razprava šele začetek dolgotrajnega dela Predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Frartc Popit je ob javni razpravi o kmetijstvu, ki se bo v Sloveniji končala sredi aprila, na Gorenjskem pa je v večini občin že končana, dejal, da nekateri napačno razlagajo stališča o kmetijstvu, sprejeta na seji predsedstva CK ZKS. Nekateri' kmetje so zaradi tega preplašeni, boječ se za zemljo in obstoj. Namen seje je bil nasproten! Končni cilj preobrazbe kmetijstva in vasi ni nasilna kolek-tivizacija zemlje in kmeta, temveč spremenjena vloga kmetijskega proizvajalca. Slednjim se ni treba bati za zemljo. Javna razprava in zasnovana kmetijska politika želita utrditi kmetovo vlogo samouprav-ljalca. Takšne razlage seje CK ZKS in kasnejših razprav so posledica neobveščenosti kmetov, zavlačevanja s pojasnili na odgovore, na katere kmetje ne vedo sami odgovora in govoric posameznikov, ki bi naš razvoj radi zavrli in namerno ali nenamerno niso prebrali gradiva republiške konference SZDL, mogoče pa celo zakona o združenem delu ne. Nekateri so celo razlagali, da v gradivo SZDL sploh nismo zapisali vsega, kar nameravamo spremeniti v kmetijstvu in da tudi zakon o združenem delu ne vsebuje vseh predvidenih rešitev. Temu bi lahko celo pritrdili, vendar moramo dodati, da bo naša prihodnja kmetijska Politika odvisna od teh dokumentov in tudi od praktičnih izkušenj, ki se Jih pa v takšne programske dokumente ne da zapisati. Le-ti niso magična matema.tična formula, rešljiva brez sodelovanja in snovanja ljudi. Gradivo in zakon sta okvir, v katerem bo treba delovati. To sicer terja več dela, ki se ga pa branijo prav zagovorniki prejšnjih trditev in Slavnostna seja JESENICE - V sredo, 6. aprila, bo v delavskem domu Albina in Julke Pibernik na Javorniku slavnostna seja občinske konference ZKS Jesenice, na kateri bodo počastili 40-letnico ustanovnega kongresa KPS in prihoda Tita na čelo KPJ ter 85-letnico Titovega rojstva. V kulturnem programu bo sodeloval ženski pevski zbor Jesenice. D.S. V_< stališč, da moramo na papir zapisati vse in da bo potem teklo vse samo od sebe .'. . Javna razprava o kmetijstvu je pogovor z ljudmi, s katerimi smo se zadnjič tako poglobljeno pogovarjali leta 1970, ko smo sprejemali »zeleni plan«. S kmeti se je mogoče težje pogovarjati zaradi tega, ker terjajo na vprašanja konkretne odgovore, vendar je ta značilnost kmetijskih javnih razprav pozitivna. Zal se je marsikje uresničila bojazen, da bomo v javni razpravi srečevali le kmete, ne pa ljudi iz predelave, trgovine, proizvodnih in drugih organizacij združenega dela itd. Marsikdo še misli, da je hrana le kmetova skrb, je potrdila javna razprava. Tudi udeležba kmetijskih in drugih strokovnjakov je bila prepičla. Pozitivno oceno javnih razprav neudeležba omenjenih zmanjšuje, čeprav je bila udeležba kmetov in organi-za torjev razprav dobra. Združevanje dela, sredstev in zemlje je bila srž javne razprave. Največ je bilo treba pojasnjevati in na teh področjih je doma največ nerazumevanja prihodnjih osnov kmetijske politike. Kjerkoli so razprave bile, je bilo nedvomno povedano, da se združevanje ne dotika lastninskih odnosov in da je mišljeno predvsem združevanje, ki prinaša boljše pridelke, kvalitetnejšo obdelavo in najverjetneje tudi manj dela! Marsikateri, predvsem mlajši kmet je to že spoznal kot nujo svojega obstoja in socialne ter materialne varnosti. Zal imamo pri nas za takšne primere premalo zgledov, ki bi vlekli. Pred-vseno' družbenem sektorju smo poskušali po tej poti, a je bilo preveč napak. Ostala je neobdelana zemlja, ki jo je na Gorenjskem malo, vendar so kmetje v razpravi pogosto spraševali, kaj bomo z njo in zakaj leže hektarji mrtvi. Dohodkovni odnosi so bili pogosto omenjani v javni razpravi. Njihova vsebina tiči v vloženem delu in njegovi delitvi, v enakopravnem sodelovanju med proizvodnjo, prodajo, predelavo in trgovino ter skupni odgovornosti za delitev dobička ali rizika. To je tudi bistvo solidarnosti delavcev in kmetov. Običajne kupoprodajne pogodbe in kooperacijske pogodbe še zdaleč niso dohodkovni odnosi, čeprav jih pri snovanju le-teh ne kaže zam^tovati. Dohodkovni odnosi so tudi dal urejenega trga, »naročene« proizvodnje in zagotovljene prodaje. Tega je pri nas še premalo in prav ta negotovost je za kmeta in kmetijstvo boleča. Naša proizvodnja hrane je zadnja leta iz-r"Hno napredovala, družbenoeko- nomskih odnosov pa napredku nismo utegnili ali znali prilagajati. Velike rezerve smo puščali za seboj. Nismo ustvarili odnosov, o kakršnih je bilo govora v javni razpravi in pozabljali na rezerve, ki jih ne skriva le neobdelana zemlja, temveč predvsem pomanjkljivo obdelana zemlja in površine, v katere premalo vlagamo. Temu pa materialno in strokovno še ne dovolj trdno stoječ kmet ne bo kos, pa tudi če mu zadruge stoje ob strani. Uresničitve nalog bo zmogla celotna organizirana družba. To je delo ki nas čaka. Z javno razpravo smo ga začeli, predvsem pa ga bo treba na sprejetih osnovah in ob sodelovanju vseh dokončati! - J. Košnjek Predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar je ob srebrnem jubileju SGP Tehnik izročil odlikovanje predsednika republike J osipa Broza-Tita red republike z bronastim vencem tudi direktorju podjetja Jožetu Albrehtu. — Foto: F. Perdan Odlikovanja za najprizadevnejše Škofja Loka — Kolektiv splošnega gradbenega podjetja »Tehnik« iz Škofje Loke je pred nedavnim slavil. Delavci so se namreč spomnili 25-letnice obstoja podjetja. Zaključna proslava v počastitev »srebrnega jubileja« je bila v četrtek, 31. marca, v prostorih hotela Transturist v Škofji Loki. Najprej je bila svečana seja delavskega sveta, nato pa še proslava v počastitev 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo jugoslovanske komunistične partije, njegovega 85-rojstnega dne ter 40-letnice ustanovitve KP Slovenije. Ob tej priložnosti je predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar podelil tudi odlikovanja predsednika republike Josipa Broza-Tita najpri-zadevnejšim in najboljšim delavcem, tistim, ki so se še posebno zavzemali za uveljavljanje samoupravljanja v podjetju. Red republike z bronastim vencem je prejel direktor splošnega gradbenega podjetja »Tehnik« Jože Albreht, ki podjetje izredno uspešno vodi že celo vrsto let. Red dela s Iskrina centrala v Nišu Kolektiv PTT podjetja v Nišu je 26. marca dobil novo tranzitno elektronsko telefonsko centralo Metaconta 10 C, ki jo je-po programu modernizacije jugoslovanskega PTT omrežja izdelala Iskra Kranj. Elektronska centrala v Nišu je tretja od trinajstih, ki jih Iskra gradi za PTT podjetja v različnih krajih v državi. Prvo centralo je Iskra lani dokončala v Kragujevcu, drugo v Sarajevu, pred začetkom obratovanja pa sta tudi centrali v Beogradu in Titogradu. Otvoritev centrale je bila povezana tudi s slovesnostmi ob odhodu letošnje štafete mladosti iz Niša. srebrnim vencem so prejeli Franc Bernik, Ibro Hadžič, Alojz Pivk in Janez Šturm, medaljo dela pa Hamid Velič. O delu SGP »Tehnik« je najprej spregovoril varnostni tehnik v podjetju in sekretar škofjeloške občinske konference SZDL Pavle Okorn. Poudaril je, da je bilo delo »tehni-kovcev« tudi v lanskem letu dokaj uspešno. Posamezne temeljne organizacije združenega dela so svoje poslovanje in delo končale v okvir.' predvidevanj, nekatere pa so svoje načrte celo presegle. Tako je, denimo, TOZD gradbeništvo svoje načrtovane obveznosti izpolnila v celoti. Investicijska dejavnost je sicer bila nekoliko manjša, vendar iz povsem objektivnih razlogov. To pa predvsem zato, ker ni bilo mogoče zagotoviti uvoza in nakupa določene opreme in mehanizacije. Treba je pripomniti, da so bili tudi načrtovani dohodki na planirani višini. TOZD »komunalne dejavnosti«, ki je v okviru SGP »Tehnik« zaživela šele v lanskem letu, se je seveda dlje časa ukvarjala z začetnimi »ustanovitvenimi težavami«. Zdaj se je delo že začelo odvijati v povsem začrtani smeri. Še boljša pa bo kot vse kaže morala biti povezava s pred nedavnim ustanovljeno samoupravno komunalno interesno skupnostjo. Zaključni račun je bil kljub mnogim težavam vseeno pozitiven. Treba pa je povedati, da prav to temeljno organizacijo letos čakajo velike naloge, saj se bodo člani kolektiva morali lotiti številnih zahtevnih del. To so kanalizacija v Železnikih, kanalizacija v Škofji Loki, priprave na urejanje in gradnjo loškega vodovoda ... TOZD »projektivni biro« pa se bo moral v prihodnje kadrovsko okrepiti, je bilo poudarjeno. To namreč kljub vsem dosedanjim prizadevanjem doslej še ni bilo mogoče doseči. Prav projektivni biro naj bi namreč v prihodnje prevzel večino nalog na področju projektiranja v škofjeloški občini. Lani so izredno aktivno delale v podjetju tudi družbenopolitične organizacije. Rešena so bila mnoga stanovanjska vprašanja. Letos pa se bo tudi obseg poslovanja SGP »Tehnik« še močno povečal, v TOZD »gradbeništvo« po predvidevanjih kar za 25 odstotkov, drugod pa nekoliko manj. Seveda pa bo pri tem tudi v prihodnje potrebno mnogo zavzetosti in požrtvovalnosti. Kajti konkurenca v gradbeništvu na slovenskih tleh je izredno huda. J. Govekar J u bileina m e '» * niča kmetijski sejem kranj XVI. MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM OD 8. DO 1 7. APRILA Naročnik: Štafeta v Vojvodini V soboto dopoldne se je štafeta mladosti mudila v Zre-njaninu. kjer jo je pričakalo več kot 10 tistič ljudi. Množici je nprvfiovorila Članica predsedstva pokrajinskega komiteja :ve:e komunistov Vojvodine Milka Higa. Štafeta je potenj krenila proti Novemu Sadu. kjer jo je pričakalo ,ri0 ti#ot meščanov in okoličanov. S a tem sprejemu je govoril sekretar izvršnega komiteja predsedstva pokrajinskega komiteja ZK Vojvodine Major Nartaor. V nedeljo so štafetno palico ponesli proti Sremski Mitrovici in Šidu, ta teden pa nadaljuje pot po Srbiji. Tito v Bugojnu Predsednik Tito se je v nedeljo mudil v Bugojnu in je tam sprejel delegacijo tega mesta znanega iz NOB. Predstavniki mesta so predsednika Tita seznanili z gospodarskim razvojem občine, ki je v zadnjem Času močno napredovala. V družbenem sektorju dela 9000 ljudi, kar pomeni, da je zaposlen vsak četrti občan. O delovnih organizacijah so poročali, da je njihovo stanje ugodno, da moredrnizirajo in obnavljajo industrijske obrate, kar zagotavlja možnosti za večjo proizvodnjo za domači in tudi tuji trg. Slovenska demonstracija na Dunaju Središče avstrijskega glavnega mesta je v nedeljo zasedla motorizirana povorka, v kateri je sodelovalo okoli dvesto vozil, s katerimi so se koroški Slovenci v dolgi protestni vožnji čez avstrijsko Koroško in Štajersko pripeljali na Dunaj. Demonstracija sodi med najbolj uspešne politične akcije obeh osrednjih slovenskih organizacij; končala se je s protestnim zborovanjem, na katerem sta govornika Franci Zivitter in Matevž Grilc avstrijskim oblastem še enkrat povedala, da Slovencem v Avstriji ne pride na misel, da bi se dali oropati svojih pravic. Delegacija ZKJ v Londonu V nedeljo je na povabilo laburistične stranke odpotovala v London na krajši uradni in prijateljski obisk delegacija ZKJ, v kateri sta sekretar IK predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc in član izvršnega komiteja predsedstva C K ZKJ Dobrivoje Vidič. Na brniškem letališču sta se od delegacije poslovila sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc in član IK predsedstva CK ZKS Lojze Briški. Naše letalo strmoglavilo V soboto nekaj po četrti uri po jugoslovanskem času je pri pristajanju v Librevillu v afriški republiki Gabon strmoglavilo letalo TU 134 jugoslovanskega podjetja Avio-Genex. Pri tem so se smrtno ponesrečili vsi člani posadke in spremljevalci tovora. Vzroki katastrofe še niso znani. Shodi brigadirjev Konec preteklega tedna so v Celju svečano proslavili 40- letnico K P Slovenije. 85. rojstni dan predsednika Tita in obletnico prvih mladinskih delovnih akcij. V hali Golovec se je zbralo več kot 200 brigadirjev, ki so obudili spomine na brigadirske akcije v prvih povojnih letih. Brigadirskemu prazniku so dali velik poudarek tudi v ormožni občini, od koder se je pozivu na delo na progi Šamac—Saraj- vo odzvalo več kot 1600 ,vt<(.i:.ncev in mladink. Svečan shod brigadirjev j>-bil tudi v Murski Soboti, kjer so praznovanje povezali s pripravami na letošnjo republiško mladinsko delovno akcijo GoriČko 77. KRANJ Danes, 5. aprila, popoldne se bo v Kranju na redni seji sestala skupščina gorenjskih občin. Delegati bodo razpravljali o delu skupščine med dvema zasedanjima, potrdili poročilo o izvršitvi finančnega načrta skupščine gorenjskih občin za minulo leto, sprejeli finančni načrt za letos in razpravljali tudi o nadaljnji praktični uporabi analize gospodarjenja s posebnim poudarkom na politiko zaposlovanja. Nazadnje pa bo na dnevnem redu tudi razprava in sprejem osnov programa dela skupščine gorenjskih občin. A. Ž. Naloge tržiškega sindikata TRŽIČ Pretekli teden so se v Tržiču sestale skupščine treh samoupravnih interesnih skupnosti. V ponedeljek sta bili skupščini občinske kulturne skupnosti in stanovanjske skupnosti. Delegati skupščine kulturne skupnosti so obravnavali lanski zaključni račun in samoupravni sporazum o oblikovanju skupnih služb tržiških samoupravnih interesnih skupnosti, delegati stanovanjske skupnosti pa lansko poslovanje, letošnji finančni program in investicije ter problematiko stanarin in najemnin. V sredo pa se je sestala skupščina interesne skupnosti za socialno skrbstvo. V torek, 29. marca, je bila v Tržiču seja izvršnega sveta občinske skupščine pod predsedstvom Janeza Ivnika. Člani izvršnega sveta so razpravljali o organiziranosti in delovanju inšpekcijskih služb, problematiki zdravstvene službe v tržiški občini in zdravstvenega varstva borcev ter o nekaterih zemljiških zadevah. V sredo je tržiško občino obiskala delegacija sekretariata republiške konference ZSMS, ki jo je vodil predsednik Zveze socialistične mladine Slovenije Ljubo Jasnič. Predstavniki republiške konference so se zanimali za organiziranost in delovanje mladinske organizacije v tržiški občini. Obiskali so nekatere osnovne mladinske organizacije in se udeležili zasedanja predsedstva tržiške občinske konference ZSMS. -jk Denar za osnovno šolo na Koroški Beli Jesenice — Lani je osnovne šole v jeseniški občini obiskovalo 3129 učencev, glasbeno šolo 228, vzgojno varstvene ustanove pa 900 ali 32 odstotkov predšolskih otrok. Za vse otroke, ki niso obiskovali vrtcev, pa. so organizirali 120-urno malo šolo. Leta 1975 je začela s celodnevnim poukom osnovna šola v Žirovnici, lani pa osnovna šola v Kranjski gori. Ob koncu leta 1976 je bilo v celodnevno šolo vključenih 653 ali 21 odstotkov učencev v občini. Lani je občinska izobraževalna skupnost razpolagala s 44 milijoni 465.000 dinarjev. Od tega je porabila za občinski program 34 milijonov 595.000 dinarjev, za solidarnost in vzajemnost v okviru republike pa 9 milijonov 870.000 dinarjev. S temi sredstvi je skupnost s precejšnjimi težavami financirala svojo dejavnost, šole v naravi, ekskurzije, modernizacijo pouka, vse investicije pa je morala celo opustiti. Za zagotovitev sredstev za nujna investicijska vzdrževalna dela v osnovnih šolah je skupnost predlagala organizacijam združenega dela, da podpišejo samoupravni sporazum in prispevajo 350 dinarjev na zaposlenega. Po tem sporazumu, ki ga je podpisalo 37 organizacij združenega dela je bilo zbranih milijon 523.000 dinarjev. Sredstva so porabili za ureditev centralne kurjave in sanitarij, za popravilo strehe nad telovadnico in za pleskanje v osnovni šoli Koroška Bela. Seminar za sekretarje Jesenice — Komite občinske konference ZKS Jesenice bo pripravil seminar za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov, svetov Zveze komunistov in aktivov ZK. Na dvodnevnem seminarju, ki bo v petek, 8. aprila, in v soboto, 9. aprila, v Gozd Martuljku, bodo obravnavali vlogo in aktualne naloge Zveze komunistov v boju za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v predkongresnem obdobju, nekatera aktualna vprašanja razvoja Zveze komunistov Slovenije in vprašanja kadrovske politike ter naloge organizacij na tem področju, mednarodno delavsko gibanje in zunanjepolitični pregled pomembnejših dogajanj v svetu. Na sobotnem pogovoru pa bodo obravnavali uresničevanje zakona o združenem delu s poudarkom na vprašanja preobrazbe družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov. D. S. Nove cene oskrbnega dne Kranj — Izvršni svet občine Kranj je dal soglasje k predlogu novih cen za oskrbni dan v Domu oskrbovancev«na Potočah pri Preddvoru, v Domu upokojencev v Kranju in v Vzgojnem zavodu v Preddvoru. Torej od 1. aprila 1977 dalje veljajo naslednje cene: V Domu oskrbovancev velja oskrbnina s popolnim nadzorom 130 din, oskrbnina z začasnim nadzorom 110 din in oskrbnina pokretnih sooskrbovan-cev 87 din; v Domu upokojencev v Kranju je nova cena za oskrbni dan za oskrbovance v enoposteljni sobi 109,50, v dvoposteljni sobi 96,50 dinarjev; sledijo pa še nove cene za u "latno nego za nepokretne oskrbovance (33 din na dan), za dodatno nego za delno pokretne oskrbovance (21), za sladkorno dieto (8) in za ostale diete (5,50); nova cena oskrbnega dne v Vzgojnem zavodu v Preddvoru velja odslej 97 din. I. S. V okviru izobraževalne skupnosti so ob uspelem referendumu za izgradnjo šole na Plavžu od aprila lani do konca leta zbrali 9 milijonov 788.000 dinarjev. V srednje šole je bilo lani vključenih skupaj 1227 učencev, od katerih jih je bilo v Centru srednjih šol 561, v Železarsko izobraževalnem centru 486 in v Zdravstveni šoli 180 učencev. Še najbolj so modernizirali šolo Železarsko izobraževalnega centra, kjer so poleg sodobnejše opreme zgradili tudi novo telovadnico. Slovenski obisk iz Essna RADOVLJICA - V dogo-voru s komisijo za odnose z delavci, ki so na začasnem delu v tujini (komisija dela pri občinski konferenci SZDL Radovljica) bodo ta teden prispeli na obisk v radovljiško občino člani Slovenskega kulturnega Športnega društva Bled iz Essna v ZRN. Nad društvom, ki letos praznuje 5. obletnico delovanja, je pred tremi leti prevzela pokroviteljstvo radovljiška občina. Folklorna skupina društva Bled, v kateri so večinoma mladi zdomci, bo pod vodstvom prizadevne Jožice Sie-ger v petek, 8. aprila, ob 18. uri nastopila skupaj z moškim zborom KUD Bled v avli osnovne šole dr. J. Plemlja na Bledu. V soboto, 9. aprila, ob 19. uri pa bo nastop v avli osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici. Program pa bosta popestrila tudi folklorna skupina DPD Svoboda Tomaž Godec in tamburaški orkester. Gostom iz Essna bodo med obiskom v občini razkazali zgodovinske in druge zanimivosti Bleda, Radovljice in Bohinja. Osrednja slovesnost v počastitev 5. obletnice društva pa bo sredi maja v Essnu. O pripravah in sodelovanju na tej proslavi se bodo dogovorili med sedanjim obiskom. JR Tržič — Člani občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič so na seji sveta, ki je bila pretekli teden, sprejeli letni delovni načrt občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič. Trži-čani so v delovni načrt zapisali, da bo sindikat prispeval k razvijanju samoupravnih odnosov, skrbel za uveljavljanje samoupravne delavske kontrole, se vključeval v samoupravo po krajevnih skupnostih in izpopolnjevanje samoupravnih interesnih skupnosti in sodeloval pri oblikovanju kluba samoupravljav-cev. Med »gospodarskimi« nalogami sindikata kaže še posebej opozoriti na sodelovanje pri uresničevanju letnega in srednjeročnega razvoja občine, združevanje dela in sredstev, oblikovanje sistema nagrajevanja po delu, stabilizacijo gospodarstva in integracijske procese. Izpopolnjevanje stanovanjske politike, organizirana prehrana delavcev, skrb za življenjske in kulturne pogoje delavcev ter boljše delovne pogoje so glavne naloge sindikata pri socialni politiki. V letnem delovnem načrtu nato sledijo naloge pri izobraževanju, oddihu in rekreaciji, obveščanju ljudski obrambi, varnosti in družbeni samozaščiti. Sindikat se bo vključeval v mednarodno sodelovanje in sodelovanje z občino Zaječar, precejšnjo pozornost pa bo posvečal boljši organiziranosti sindikata, oblikovanju novih osnovnih organizacij, delovanju delegatskega sistema, pripravam na volitve in kadrovski politiki. Sindikalni program upošteva tudi pospeševanje inovacijske dejavnosti, humanih dejavnosti in sodelovanje z družbenimi organizacijami in društvi. Za uresničevanje programa bo skrbelo predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov in njegovi organi, -jk Skupna poraba Jesenice — Občinske samoupravne interesne skupnosti so lani razpolagale z 69 milijoni 651.000 dinarjev. Od tega so precejšnja sredstva namenile za solidarnost in vzajemnost. Tako je izobraževalna skupnost namenila za svoj občinski program 35 milijonov, za solidarnost 9 milijonov in za vzajemnost 555.000 din. Skupnost otroškega varstva je razpolagala s 3 milijoni dinarjev, tele-snokulturna skupnost s 6 milijoni 469.000 dinarjev, kulturna skupnost pa je namenila za svoj občinski program 3 milijone 591.000 dinarjev, za zvezo skupnosti pa 4 milijone 412.000 dinarjev. Skupnost socialnega skrbstva je imela 4 milijone 245.000 dinarjev za občinsko dejavnost, za solidarnost je namenila 787.000 dinarjev in za vzajemnost 741.000 dinarjev. Samoupravne interesne skupnosti so leta 1975 razpolagale s 56 milijoni 149.000 dinarjev, za leto 1976 pa so planirale 67 milijonov 848.000 dinarjev, realizacija za lani pa je znašala za 24 odstotkov več ali 69 milijonov 651.000 dinarjev. D. S. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Obrat za kooperacijo gozdarstva RAZGRNITEV VOLILNIH IMENIKOV za volitve samoupravnih organov kmetov — lastnikov gozdov Gozdnega gospodarstva Kranj 1. Na osnovi sklepa sveta kmetov obrata za kooperacijo gozdarstva GG Kranj z dne 25/2-1977 in sklepa sveta delavcev in kmetov GG Kranj z dne 8/3-1977 so razpisane volitve v samoupravne organe kmetov - lastnikov gozdov GG Kranj za obdobje 1977-1979. 2. Volitve bodo v nedeljo, dne 17. aprila 1977. 3. Razgrnitve volilnih imenikov za področje celotnega obrata za kooperacijo gozdarstva GG Kranj, ki obsega zasebne gozdove občine Škofja Loka, Tržič in Kranj, bodo na sedežih področnih proizvodnih okolišev: v petek, 8. aprila 1977, od 7. do 11. ure v ponedeljek, 11. aprila 1977, od 7. do 11. ure v torek, 12. aprila 1977, od 7. do 11. ure Kmetje — lastniki gozdov, ki imajo prebivališča na področju določenega gozdarskega proizvodnega okoliša, lahko v navedenih dneh in določenih urah na sedežu tega proizvodnega okoliša preverijo vpis v volilni imenik. V primeru izpadlo-sti iz volilnega imenika lahko kmet — lastnik gozda zahteva vpis v volilni imenik. GG KRANJ OBRAT ZA KOOPERACIJO GOZDARSTVA Volilna komisija Izdajateljski svet ČP Glas sprejel zaključni račun 1976 in program časopisa za letos Kranj — Izdajateljski svet časopisa Glas se je v torek, 29. 3.1977, letos prvič sestal, da bi obravnaval tri najvažnejše zadeve: zaključni račun za leto 1976, programsko zasnovo dela za leto 1977 in financiranje Glasa za tekoče leto. Da je bila seja zelo pomembna, priča tudi udeležba gostov, ki so vso sejo aktivno in tvorno sodelovali z ostalimi člani sveta, in sicer so prišli Janez Vari, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, Franc Jere, predsednik občinske konference SZDL Radovljica, Marjan Jaklič, predsednik ObK SZDL Tržič, in Rado Jan, predsednik ideološke komisije pri MS ZKS za Gorenjsko. Izdajateljski svet je sprejel zaključni račun Glasa in dal nekaj kritičnih pripomb na še vedno premajhno posvečanje Glasa celotni samoupravni problematiki na Gorenjskem, pri čemer naj bi Glas še v večji meri postal posredovalec primerno prirejenega in komerlCi* ranega gradiva za delegacije in delegate in to ne samo za zasedanja občinskih skupščin, temveč tudi skupščin SIS — občinskih in regionalnih, torej tudi tistih, ki pokrivajo celotno območje Gorenjske. V tej smeri naj se zavzema delovni kolektiv Glasa, posebno novinarji v letu 1977, s čimer naj se dopolni sprejeti program dela časopisa Glas. Medobčinski svet SZDL in kolektiv Glasa že nekaj let težita k sistemski ureditvi sofinanciranja časopisa. To še ni uspelo, čeprav je bil na zadnjem lanskem sestanku izdajateljskega sveta sprejet tekst samoupravnega sporazuma o izvajanju srednjeročnega plana ĆP GLAS, ki pa ga na žalost ni podpisala nobena ustanoviteljica, ker v svojih proračunih nimajo za financiranje programa Glasa potrebnih finančnih sredstev. Predsednik MS SZDL Janez Vari se je zadolžil, da bo v sodelovanju z MS ZKS za Gorenjsko sklical delovni sestanek med predsedniki ObK SZDL in predsedniki izvršnih svetov skupščin gorenjskih občin ter predstavniki Glasa, da bi dokončno izoblikovali dolgoročni dogovor o medsebojnih obveznostih in načinu financiranja ter višini prispevkov posameznih ustanoviteljic. S tem bo vsekakor šla s stalnih dnevnih redov točka, ki je v preveliki meri angažirala mnoge pristojne forume in samoupravne organe. S tem pa bo dana možnost, da se kolektiv Glasa v večji meri posveti svoji osnovni nalogi: popolno, verodostojno in objektivno obveščati našega občana o vseh pomembnih dogajanjih in dogodkih na Gorenjskem in v naši ožji in širši domovini. I. S. Še veliko dela za sindikalne delavce Mi, samoupravljalci našega tozda smo bili sila zaskrbljeni za našo razvojno prihodnost. Baje smo tičali v globoki izgubi, ki pa jo bomo že odpravili, saj so naši tozdovski funkcionarji znali poiskati tisto pravo pot, po kateri že korakamo. Z nemudno konkretno akcijo, kajpak, s konkretnimi stabilizacijskimi ukrepi, z umno začrtanim razvojnim programom. Kaj bi tistih nekaj dni, ki so jih presedeli na sestankih, ko pa bodo rezultati več kot očitni izkaz široko zasnovane akcije! Akcijo je kot zadnji organ verificiral zbor delavcev z nekaj tehtnimi, konkretnimi smernicami in strumno ter odločno besedo neposrednih razpravljavcev: »Tovariši,« je rekel direktor, »poslovno leto sicer izkazuje nekaj deficita, a moramo priznati, da so nas pestile hude težave in dajatve, obenem pa ne pozabiti, kako ogromne rezultate smo dosegli na drugih področjih . . .« Ganljiva skrb »Se strinjam,« je povzel predsednik sindikata, »kljub problemom beležijo naše organizacije izdaten napredek v svoji aktivnosti in v neposrednem vključevanju v vsa bistvena vprašanja ...« »Le akcija,« je dejala predsednica poslovnega odbora, »je lek za našo nerentabilnost, ukrepi, ki smo jih sprejeli...« »Ne zanemarimo,« se je oglasil predsednik delavske kontrole, »da ima pri tem bistveno vlogo samoupravna delavska kontrola, ki sije že zadala svoj program dela ...« »Naša mladinska organizacija,« se je vključeval predsednik mladine, »je dosegla že lepe uspehe, a zahtevali bomo, da spozna svojo vlogo in odgovorno obveznost sleherni član .. .« Čistilka, ki je pri vratih prisluškovala, je postajala vedno bolj prijetno nestrpna. Ne bev ne mev o Frančku, ki ga že tri dni ni v službo, o dveh kandidatih — pripravnikih, kijih bodo sprejeli v administracijo besnečim delavcem za strojem navkljub, niti piska o dveh ali celo tri-urnih malicah. Medtem ko je pred dnevi prav zares trepetala za svojo službo, saj skupno z dvema sodelavkama večkrat res ni imela kaj početi, se ji je zdaj pošteno oddahnilo. Izkustvo jo je vodilo k spoznanju, da tusta stabilizacija ni nikakršen bav-bav, saj je bila le kos papirja, ki jo je tajnica razmnožila v sto izvodih in zadnjega obesila na oglasno desko. Tam tozdovska stabilizacija že visi malce postrani, orumenela postaja, čitljivi sta le še prioritetni dve točki, ki pozivata k večji disciplini in višji produktivnosti. Francka pa kljub ganljivi funkcionarski skrbi za boljši jutri še ni v službo, administracija še naprej dve uri malica, pripravnika pa se zaenkrat šele seznanjata z delom tako, da vse dneve pohajkujeta po tozdu. Malce preveč zdolgočasena sta videti, zato smo se v tozdu po široki javni razpravi že odločili, da ju intenzivno zaposlimo: naslednje tri mesece bosta pripravljala naš naslednji, tretji stabilizacijski Krajevna skupnost Smlednik je zgradila nov dom družbenih organizacij. S tem so se pogoji za delo društev in organizacij zboljšali. Nove prostore za družbeno delo pa želijo tudi v drugih krajih smledniške krajevne skupnosti, predvsem v H rasah in Mošah. Upajo, da se bo Smledničanom sčasoma uresničila tudi ta želja, (jk) — Foto: F. Perdan Zaposlovanje Škofja Loka — Na redni letni konferenci Škofjeloškega občinskega sindikalnega sveta, ki je bila v Četrtek. 31. marca, v Škofji Loki, so Člani predsedstva in delegati pregledali delo v preteklem letu ter si zastavili načrte za delo v prihodnje. »Lahko ocenimo, da smo lani opravili veliko dela,« je uvodoma dejal predsednik občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka Marjan Gantar. »Pokongresno obdobje namreč kaže izredno aktiviranje Članstva. Tako, recimo, samo v ^vršnih odborih osnovnih organizacij sindikata aktivno dela prek 650 sindikalnih aktivistov. Taka množičnost pa omogoča reševanje vseh bistvenih vprašanj, s katerimi se morajo spopadati delavci. Sicer je res, da imamo še tudi v naši občini pojave, da se osnovne organizacije sindikata še vedno raje ukvarjajo s »staro sindikalno dejavnostjo', s pripravami izletov in zagotavljanjem ozimnice, mnogo premalo Pa z vprašanji samoupravljanja, dohodkovnimi odnosi, kadrovskimi vprašanji in drugimi še kako pomembnimi vprašanji, ki zadevajo položaj delavca. Namesto da bi osnovne organizacije sindikata ščitile delavca v obrambi zakonitosti, se še vedno lete postavljajo na poslovodska stališča in nemalokrat zagovarjajo nezakonite postopke služb na škodo delavca.« Ugotovljeno je bilo, da se žal še vedno dogaja to, da predsednik ali osnovna organizacija sindikata pooseblja sindikalno organizacijo in celo v njenem imenu sprejema Bral sem Leninova dela Ojstri vrh nad Selško dolino — Ivan Trojar-Zagloba iz Ojstre-ga vrha nad Selško dolino bo letos dopolnil 76 let. Toda komaj bi mu jih kdo prisodil. Kajti še vedno je čil, še vedno je pripravljen sprejeti vsakega prišleka, vsakega gosta, da z njim malo poklepeta in spregovori. Še posebno ga zanimajo novice »iz doline«, iz Selške doline, ki kot pravi v zadnjem Času izredno napreduje. »Leninova dela sem začel prebirati že v mladih letih,« mi je dejal ob nedavnem obisku, ko sem ga pobaral o njegovi revolucionarni poti. »Daleč naokoli sem bil edini, ki sem se že pred vojno začel spoznavati z njegovimi mislimi. Nekateri so me sicer, ko so videli, da prebiram te knjige, nekoliko čudno gledali, toda vztrajal sem. Kajti kmalu sem spoznal, da so Leninove misli pravilne, da bo le na podlagi le-teh mogoče zgraditi boljši in pravičnejši svet. In te misli sem med ljudmi tudi širil.« V partijo je bil Ivan Trojar sprejet dokaj pozno. Kajti za sprejem vanjo kljub Ivanovim naprednim mislim v tem delu Selške doline pred vojno skorajda ni bilo možnosti. »Moja velika želja, da postanem član zveze komunistov se je izpolnila šele v vojni vihri,« mi je pripovedoval Ivan Trojar. »V partijo sem bil sprejet na terenu. Takrat sem bil presrečen. Po tistem pa so mi takoj zaupali celo vrsto pomembnih funkcij. Bil sem sekretar okrožnega odbora OF, sekretar okrožnega komiteja ZK ... Med tem časom pa me je, čeprav bi bil rad delal še z V___ sklepe in stališča. To seveda predvsem odgovarja poslovodskim strukturam. Vse to je seveda odraz še vedno ne dovolj razvitega delegatskega sistema. Udeleženci letne skupščine pa so istočasno ocenili, da so bili lani doseženi veliki in pomembni dosežki na področju uresničevanja politike gospodarske stabilizacije. To pa pomeni tudi nadaljnji napredek razvoja našega gospodarstva in družbe. »Z uvedbo novega sistema obračunavanja in plačevanja v zaostrenih pogojih gospodarjenja pa so se pokazali mnogi problemi,« je poudaril Marjan Gantar. »Ocenjeno je namreč, da je reprodukcijska sposobnost gospodarstva v tem trenutku eden od največjih problemov v naši družbi, le-ta pa utegne še nadalje upadati, da je v zadnjih letih prišlo do zaviranja, nazadovanja in celo upadanja produktivnosti dela ter učinkovitosti gospodarjenja, da se splošna in skupna poraba že dalj časa gibata nad normalno rastjo družbenega proizvoda, da je na področju financiranja tekočega poslovanja in razširjene reprodukcije gospodarstvo še vedno močno odvisno od bank in trgovskih organizacij, da obstajajo velike težnje po porastu cen, da so izgube v gospodarstvu in družbenih dejavnostih v tem trenutku velik družbeni in ekonomski problem ...« Zato so se v Škofji Loki odločili, da v tem letu temeljito analizirajo obstoječe stanje, na tej podlagi pa sprejmejo programe aktivnosti, do- večjo voljo, močno pestila bolezen. Takoj po končani vojni sem bil izvoljen za predsednika okraja v Škofji Loki, kasneje pa za predsednika okraja v Kranju. To funkcijo sem opravljal dve mandatni dobi. Ze med vojno in tudi po njej so bili moji najboljši sodelavci Milan Kristan, Milan Zakelj in Franc Rozman. Predsednik okraja, moj naslednik, je bil potem Jože Molek.« Ivana Trojarja-Zaglobo pa so tistikrat čakale že nove naloge. Iz Kranja je odšel na ministrstvo za lesno industrijo v Ljubljano. Še vedno pa se je spoznaval z deli naprednih mislecev — revoluci-narjev. »Po končanem delu v Ljubljani sem se ponovno »preselil' v rodne kraje,« je pripovedoval Ivan Trojar. »Od leta 1952 do leta 1959 sem bil predsednik občine v Železnikih. Veliko dela je bilo takrat. Začeli smo skrbeti za razvoj industrije, ki je takrat v tem delu Selške doline še skorajda ni bilo, prizadevali smo si, da bi Železniki in okoliški kraji čimbolj napredovali, da bi čimbolj aktivno delovale družbenopolitične organizacije in društva. Poleg vsega tega dela, ki ga zares ni bilo malo, pa sem opravljal še ,vlogo' matičarja. Točno ne vem koliko parov sem poročil. Do 500 parov sem še vodil statistiko, potem pa nič več.« Iva*n Trojar je izredno vesel, da ga še vedno niso pozabili njegovi sodelavci. Še vedno prihajajo k njemu na obiske. Ob nedavni vojaški vaji nad Selško dolino so ga, denimo, prišli obiskati številni prijatelji, soborci, yi ves štab vaje. »V dolino zdaj grem bolj malo,« mi je dejal »Zagloba«. »Toda dogajanja tule v bližnjih Železnikih in drugod po svetu spremljam iz dneva v dan. Ogromen napredek opažam na vseh področjih. Menim, da je napredek v zadnjih petih letih dosti večji kot ga je bilo nekdaj mogoče doseči v dvajsetih. Razmere za delo so se. neverjetno izboljšale. Kajti takrat, ko sem bil predsednik okraja delo res ni bilo lahko.« Ivan kljub svojim letom še vedno zasleduje vse dogodke, ki se vsakodnevno dogajajo po svetu. Na knjižnih policah pa ima mnoga dela Lenina in drugih naprednih mislecev, mislecev katerih misli so tudi Ivana Trojarja-Zaglobo popeljale na svojstveno napredno pot. Besedilo in slika: J. Govekar _> ločijo nosilce posameznih nalog in tiste, ki bodo določeni za njihovo izpolnjevanje. Takoj je treba začeti s konkretno in vsestransko razpravo, so poudarili udeleženci letne skupščine, istočasno pa je potrebno tudi odločno razkrivati in preprečevati razne tehnokratske in birokratske postopke in prikrivanje resničnega stanja med delavci in samoupravnimi organi. »Čaka pa nas še več nalog,« je dejal Marjan Gantar. »Nadaljevati bomo morali z našo aktivnostjo pri sprejemanju srednjeročnih planskih dokumentov, uveljavljati samoupravno načrtovanje dela, poskrbeti za razprave ob zaključnih računih v lanskem letu, pomagati bomo morali občinskim štabom za družbeno planiranje, istočasno pa bomo morali napraviti podrobnejši operativni program za delo pri načrtovanju dela in družbenih dejavnosti.« Razen tega pa bodo v škofjeloški občini poleg sedanjih šestih strokovnih odborov sindikata v prihodnje ustanovili še nekatere. J. Govekar Mladi v obrambnih pripravah Jesenice — Člani občinske konference ZSMS Jesenice so na nedavni seji obširno spregovorili o vključevanju mladih v obrambne priprave, hkrati pa so ocenili tudi dosedanja prizadevanja jeseniške mladinske organizacije na tem področju. Iz podanega poročila je bilo moč razbrati, da je nekaj že narejenega, kup pomembnih akcij in nalog pa mlade še čaka. Občinska konferenca ZSMS'se je izkazala v akciji vključevanja mladincev prostovoljcev v enote teritorialne obrambe. Prva skupina mladincev je zaprisegla leta 1975, druga pa lani. Ta akcija je pokazala, da so mladi pripravljeni aktivno sodelovati v obrambnih pripravah. Poudariti pa je treba, da je bilo pri strokovnem, idejnem in družbenopolitičnem usposabljanju mladincev prostovoljcev narejenega veliko premalo in se bo tega treba resneje lotiti. Člani OK ZSMS so tudi menili, da so na tem področju izredno pomembne akcije negovanja tradicij NOB, ki so našle svoje mesto v vseh oblikah dela ZSMS. Mladina se množično udeležuje pohodov po partizanskih poteh, skrbi za spominska obeležja ter se srečuje z borci. Tudi sodelovanje z JLA je moč oceniti kot uspešno, saj se mladi iz vseh sredin pogosto srečujejo z vojaki in graničarji. Posebno spodbudno pa je, da se vojaki vključujejo v delo 00 ZSMS v krajevnih skupnostih. Člani ZRVS in mladina so se že srečali na prvih akcijah in s takšnim delom je treba nadaljevati. Vse omenjene oblike kažejo določene spodbudne rezultate. Pripomniti je le treba, da se v prihodnje nameni več pozornosti tistim oblikam, kjer še niso izkoriščene vse možnosti sodelovanja. Občinska konferenca ZSMS je na seji sprejela tudi več pomembnih sklepov. Med drugim morajo vse 00 ZSMS v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih in šolah oceniti, kako so v teh sredinah mladi vključeni v obrambne priprave. Družbene organizacije in društva so pomemben dejavnik ljudske obrambe in morajo zato svoje programe in aktivnosti uskladiti z drugimi nosilci obrambnih priprav. Vztrajati je treba na začeti akciji, da se oživi delo občinske strelske zveze in organizacij za tehnično kulturo. Nadalje bo potrebno vsebinsko obogatiti akcije s področja negovanja in prenašanja tradicij NOB. Večji poudarek je treba dati predvsem sodelovanju 00 ZSMS in krajevnim odborom ZZB NOV v krajevnih skupnostih. V sodelovanje z JLA se morajo vključiti vse 00 ZSMS, kjer bo potrebno poleg športnih in kulturnih aktivnosti začeti tudi strokovno in idejnopolitično usposabljanje mladincev. Vse osnovne organizacije, na področju katerih so karavle, pa so dolžne pripadnike JLA vključiti v svoje delo. J. Rabič Jesenice — V občini je bilo lani povprečno zaposlenih 14.370 delavcev. Tako se je število zaposlenih v primerjavi z lanskim letom povečalo le za 0,6 odstotka. Med delovnimi organizacijami, ki so v minulem letu zmanjšale število zaposlenih, so Iskra, temeljna organizacija Blejska Dobrava, SGP Sava Jesenice, Projekt, Jesenice transport, PTT JpesnniVn 7r»n'q Kovinar. Športmetal, Kovinoservis, Kroj, Komuna.'.li servis in Dimnikarsko podjetje. Zaposlovanje v negospodarskih dejavnostih se je lani povečalo od 1550 delavcev na 1661 delavcev ali za 7 odstotkov. Povečanje števila zaposlenih v negospodarstvu je bilo v večini delovnih organizacij utemeljeno. D. S. 25 LET 1952 Central Kranj gostinsko in trgovsko podjetje n.sol.o. Kranj Maistrov trg 11 Ob praznovanju 25-letnice organiziramo nagradno prodajo v vseh naših obratih: TOZD Gostinstvo, hoteli, restavracije, gostilne TOZD Vino, skladišče in trgovine TOZD Delikatesa, trgovine Pri nakupu nad 250,00 din vam nudimo kupon za žrebanje. Žrebanje dobitkov bo 25. maja 1977, ob 16. uri v trgovini Delikatesa na Maistrovem trgu. Zrebanih bo 150 nagrad. Priporočamo se za nakup in obisk v vseh naših obratih DO Central Kranj, ob 25-letnici praznovanja. Jubilej partije in Tita iz glasil delovnih organizacij REKONSTRUKCIJA JESENICE — Aprila bodo v valjarni žice nadaljevali z rekonstrukcijo valjarne žice. Tako bodo lahko kvalitetneje valjali predvsem za potrebe jeklovleka. Rekonstukcija je potrebna tudi zaradi ukinitve proizvodnje v zastareli valjarni rpofilov na Ja-vorniku — zaradi težkega fizičnega dela. ZADOVOLJIVA PROIZVODNJA JESENICE — Februarja so v vseh slovenskih železarnah zadovoljivo gospodarili. Blagovna proizvodnja je bila v vseh železarnah boljša kot v enakem lanskem obdobju. V proizvodnji elektro jekla so v jeseniški železarni dosegli 98-odstotno realizacijo načrta, v železarni Ravne 98-odstotno realizacijo plana in v železarni Štore 118-odstotno in s tem skupno presegli planirano realizacijo za en odstotek. ŠKOFJA LOKA — V delovno organizacijo LTH iz Škofje Loke prihaja iz dneva v dan več naročil za posebno hladilno opremo in zamrzovalne skrinje. Naročila ne prihajajo le od domačih kupcev, temveč tudi iz mnogih vzhodnih in zahodnih dežel. Zato Skofjeločani vsem kupcem niti ne morejo ustreči. Po-praševanje po izdelkih LTH je namreč precej večje od proizvodnje. V tovarni LTH pa so dolgo imeli tudi precejšnje težave s prevozom svojih izdelkov. V zadnjem času pa so se odločili, da bodo večje hladilne naprave prevažali predvsem po železnici. Pred dnevi so za kupca iz Beograda tako že poslali posebno hladilno opremo ter »bazene za ledeno vodo«. Zaradi izredne veli- _ j_> i kosti »bazenov« pa so še odločili tudi za sodelovanje s podjetjem »Feršped« iz IHjl ( )\/|f >\ Ljubljane, kije prav za te potrebe poskrbelo za tri posebne vagone. Dnevno v H E r wlMCl Škofji Loki naložijo po deset vagonov hladilnikov, predvsem zamrzovalnih skrinj ter po eden ali dva vagona aluminijastih odlitkov za domače in tuje kupce. Če pa bi hoteli v LTH ugoditi vsem željam kupcev, bi morali proizvodnjo povečati še za enkrat. (J. P.) — Foto: J. Pipan KULTURNA IZKAZNICA JESENICE - Po analizi strokovnih služb skoraj tri četrtine prebivalcev ne obiskuje gledališča, saj v posebni anketi navajajo, da v minulem letu niso videli niti ene gledališke predstave. Največ obiskovalcev gledališča je med dijaki in študenti, obiskovanje gledališča pa je v pomembni odvisnosti od šolske izobrazbe. SGP GRADBINEC v ustanovitvi Kranj razglaša po sklepu odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu SDS skupne službe naslednja*prosta delovna mesta: praksa na ali končana prakso na 1. programerja v oddelku AOP Pogoji: višja šola in ustrezna sistemu IBM 360 ali IBM 370 2. operaterja na računalniku (luknjačica) Pogoji: administrativna šola osemletka z ustrezno IBM vhodnih enotah 3. dveh stenodaktilografov Pogoji: administrativna šola z zaključnim izpitom in nad tri leta delovnimi izkušnjami Pismene ponudbe o strokovni izobrazbi in delovnimi izkušnjami sprejema kadrovsko socialna služba Kranj, Nazorjeva 1, 10 dni po objavi. Z vsemi na razglas prijavljenimi bo opravljen razgovor. NEUSPEL REFERENDUM ŠKOFJA LOKA - Na letošnji konferenci osnovnih organizacij sindikata so največ govorili o nepravilnostih minulega obdobja. Ob tem predvsem o neuspelem referendumu o samoupravnem organiziranju Jelovice. Pokazalo se je namreč, da delavci in člani sindikata niso bili dovolj dobro seznanjeni s prednostmi take organiziranosti in je bil zato v posameznih delovnih enotah neuspešen. O neuspelem referendumu so razpravljali tudi na delovni konferenci mladinskega aktiva v Jelovici ter člani Zveze komunistov. Mladina se namerava čvrsteje organizirati in prizadevno delovati ter se vključevati v družbeno in samoupravno življenje in aktivnost delovne organizacije. POKROVITELJSTVO NAD DRAŽGOŠKIM SPOMENIKOM ŠKOFJA LOKA - Delavski svet je prevzel pokroviteljstvo nad dražgoškim spomenikom. Jelovica tudi sicer pomaga društvom, organizacijam na svojem območju, saj ima pokroviteljstvo nad tremi Solarni, nad rokometnim klubom in nad oktetom Jelovica. Čeprav taksno pokroviteljstvo velja precej denarja, je vendarle potrebno. POKROVITELJSTVO TOVARNE JELOVICA Kolektiv lesne industrije Jelovica iz Škofje Loke je sprejel pokroviteljstvo nad veličastnim spomenikom dražgoški bitki v Dražgosah. S tem so delavci znane škofjeloške tovarne s številnimi obrati ponovno dokazali široko družbeno zavest. Jelovica ima svoja pokroviteljstva tudi nad osnovnimi Solarni »Cvetko Golar« v Škofji Loki, »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi ter »Matija Valjavec« v Preddvoru. Tako izredno veliko naporov vlaga pri izobraževanju naših najmlajših. Pod svoje okrilje pa je Jelovica vzela tudi škofjeloški študentski klub ter rokometnega drugoligaša Jelovi- SESTANEK MLADIH V zadnjih dneh januarja je v Jelovici ponovno zaživelo delo mladih. Na konferenci aktiva je bilo kar prek 100 mladih. Po na konferenci sprejetem sklepu bo v podjetju enajst osnovnih organizacij ZSMS. Zato je bil ustanovljen tudi 11-članski koordinacijski odbor. Program dela predvideva, da bo delo teklo predvsem v okviru posameznih osnovnih organizacij, le ena akcija bo skupna. Na konferenci so bile izvoljene posamezne sekcije, za predsednika koordinacijskega odbora pa Sašo Korenč. Skupnost za zaposlovanje Kranj Namere po predvpisih in možnostih vključevanja Predvpisi so za nami. Zbrani so že podatki, kam so se prijavljali osmošolci z Gorenjske. To pa ne pomeni, da imamo tudi natančen pregled, koliko mladih se je vpisovalo na posamezne šole, ker so povsod bile možnosti, da so se na šole prijavljali tudi osmošolci izven Gorenjske. Iz pregleda vpisnih namer smo ugotovili, da se je kar 62,2 odstotka celotne letošnje generacije z Gorenjske odločilo za šolanje na štiriletnih srednjih šolah. Torej je zanimanje za te šole od prvih mesecev letošnjega šolskega leta do februarja že narastel, čeprav je bil že prej večji kot prejšnja leta. Analiza vključitev osmošolcev preteklega leta kaže, da je bilo lani sprejetih v štiriletne šole 51 odstotkov celotne generacije. Torej je jasno, da tudi letos nimajo vsi možnosti, da bi bili sprejeti. Vemo, da tudi vsi niso primerni za te šole, saj se je tudi dogajalo, da so se pri predvpisih odločali za štiriletne šole tudi učenci, ki so imeli ob polletju komaj zadosten uspeh. Možnosti za preusmeritev na poklicni nivo šolanja je precej. Zbrane imamo letne potrebe po učen- cih v gospodarstvu, ki so nam jih posredovale delovne organizacije. Na Gorenjskem je za letošnje leto prijavljenih 1481 učnih mest za 64 različnih poklicev, kjer traja izobraževanje dve ali triu leta. Vseh teh mest je nekaj več kot preteklo leto. Do sedaj se je po predvpisih za vsa ta mesta prijavil le 801 učenec. Torej je možnosti za preusmeritve tistih, ki na štiriletne šole ne bodo sprejeti, še veliko. Čeprav je v nekaterih poklicih prijavljencev več kot je učnih mest, za večino poklicev to ne velja. Preveč je le kandidatov za poklice avtomehanik, avtoklepar, monter hladilnih naprav, elektromeha-nik, RTV mehanik, grafik ter frizerka. Predvidevamo, da je preveč tudi kandidatk za administrativno šolo (prijavljenih je 79), vendar še ni znano, koliko jih bo šola spejela. Za ostalih preko petdeset poklicev je kandidatov premalo. V nekaterih poklicih so primanjkljaji izredno veliki, ker že nekaj let ni dovolj zanimanja zanje. Tako se primanjkljaji iz leta v leto večajo. Preko petdeset nepokritih učnih mest je v naseld-njih poklicih: metalurgi, ključavničarji, obdelovalci kovin, strojni mehaniki, tesarji, industrijski mizarji, industrijski čevljarji, natakarji, kuharji in celo prodajalci, kjer je bilo še pred nekaj leti pomanjkanje učnih mest glede na vse, ki so v ta poklic želeli. Kot vidimo, je nekaj teh poklicev primernih tudi za dekleta, ki imajo nasploh manjše možnosti pri vključevanju v dvo- in triletne šole in se zato v večjem številu kot fantje odločajo za štiriletne šole. Letos se bodo tudi dekleta lahko vključevala na poklicni nivo, če bo na štiriletnih šolah za vse premalo mest. Poleg navedenih poklicev je še vrsta drugih, kjer je pomanjkanje precejšnje. Zanimanja je premalo tako za kovinsko, elektro, gradbeno, gumarsko, čevljarsko stroko kot za gostinstvo in uslužnostne dejavnosti. Področje dela v teh strokah je široko in pestro, tako da je odveč bojazen, da bo težko izbirati. Ob tehtnem premisleku bo lahko vsakdo, ki na štiriletni šoli ne bo sprejet, izbral tudi kaj zase. Koliko jih bo na štiriletnih šolah preveč in kakšni bodo kriterji za sprejem v te šole, pa bomo pisali, ko bodo določene sprejemne zmogljivosti teh šol. Branka Košič JESENICE — Zima je precej poškodovala naše ceste, zato jih morajo delavci Cestnega podjetja Kranj obnavljati. Luknje so zakrpali tudi pri hotelu Pošta na Jesenicah. — Foto: B. B. Poslovno poročilo ČP Glas za leto 1976 Največje »povečanje« bralcev Glasa v jeseniški občini, sicer pa skoraj 1500 novih naročnikov in kupcev Glasa v primerjavi z letom 1975 — Zadovoljivo izpolnjevanje planskih zadolžitev, vendar komaj zadovoljiv končni finančni rezultat: 200.900 din ostanka dohodka. Vsekakor moramo poudariti, da smo lani uspeli tesneje povezati našo dopisniško mrežo in smo zato organizirali dva posveta z našimi dopisniki. Koncem leta lani je Glas pozval vse krajevne skupnosti na Gorenjskem, da imenujejo enega ali več svojih dopisnikov za stalno dopisovanje v časopis. Odziv je zadovoljiv, vendar se nekatere KS še vedno niso oglasile z imeni, »dopisniki« pa tudi še niso začeli z obveščanjem. Časopis Glas v lanskem letu beleži vsekakor razveseljive rezultate, kar zadeva pridobivanje naročnikov in kupcev časopisa, pri čemer so nam izredno pomagali pismonoše z vse Gorenjske, ki so pridobili 1200 novih naročnikov. Relativno je bil največji napredek napravljen na Jesenicah, kar nam je še posebej ljubo. Prepričani smo, da bo Glas še napredoval, posebno še po uveljavitvi tudi nove dopisniške mreže, temeljitejšega poročanja z naših delavskih središč in krajevnih skupnosti, katere nameravamo tudi v tem in naslednjih letih načrtno obiskovati in skrbno obranavati njihovo problematiko. Tudi približanje vsebine obravnav za zasedanje občinskih skupščin delegatom in delegacijam pa tudi Obračun dohodka po stanju 31.12.1976 našim bralcem bo vsekakor prineslo nove možnosti za razširitev Glasa v skoraj vsako gospodinjstvo. Podatki iz finančnega poročila pa nam kažejo, da se je močno pozitivno pokazal interes družbenopolitičnih organizacij in skupnosti za naš regionalni Gorenjski časopis, saj so vse ustanoviteljice Glasa 100 % izpolnile svoje obljube kar zadeva dotacij, in celo presegle, da ne bi Glas zašel v izgubo. Lani je Glas priredil tri izlete: dva za izžrebance izmed naročnikov inj enega za naše pismonoše. Vsi trije so lepo uspeli; s tem načinom nagrajevanja naših najbolj zvestih bomo nadaljevali tudi letos in tudi naslednja leta. Lani smo izdali 100 številk Glasa, ki so imele skupaj 1652 strani (1. 1975 — 1588 strani), od tega je bilo čistega bralnega dela 1080 strani (1. 1975 — 1027 strani), kar pride skoraj 11 strani na posamezno številko. Tako nameravamo nadaljevati tudi letos: povečevati bralni del časopisa z omejitvami reklam in s povečanjem obsega, če nam bodo to dovoljevale finančne možnosti. Danes je v CP Glas zaposlenih 20 delavcev. Sicer pa si oglejmo še obračun dohodka za 1. 1976.: Vsebina Realizacija 1976 plan 1976 real. 76 plan 76 A Celotni dohodek 8,210.521 8,004.000 103 1. Last. dohodki 7,081.501 6,984.000 101 — naklada 2,491.448 2,460.000 101 — oglasi 3,555.876 3,564.000 100 — ostalo 1,034.177 960.000 108 2. Dotacije 1,129.020 1,020.000 111 B Stroški 4,919.166 4,875.000 101 1. Mat str. N 1,688.840 1,458.000 116 2. Amortizacija — minimalna 87.020 306.000 43 — nad minimal. 43.509 3. Tisk. usluge 2,120.976 2,067.000 103 - usl.GPGT 1,424.440 1,400.000 102 — usl. Lj. pr. 696.536 667.000 104 4. Papir 978.821 1,044.000 94 C Dohodek 3,291.355 3,129.000 105 1. OD s prisp. 2,616.385 2,520.000 104 2. Zak. in p. obv. 474.069 428.000 111 3. Ost. dohodka 200.901 181.000 111 PREGLED PRODANIH IZVODOV »GLASA« do 31.12.1975 in 1976 občina c % «3 C 1975 ■ o M ca a 3 C 1976 o a "3 o., 3 6 4:1 5:2 6:3 Domžale Jesenice Kamnik Kranj Ljubljana-Šiška Radovljica Škofja Loka Tržič Razne pošte 70 1.095 308 7.853 659 2.588 2.677 970 307 5 97 9 998 55 177 248 135 75 1.192 317 8.851 714 2.765 2.925 1.105 307 69 10 1.252 152 276 14 8.262 1.073 658 2.914 2.850 1.107 331 65 192 303 180 79 1.404 290 9.335 723 3.106 3.153 1.287 331 98,6 114,3 89,6 105,2 99,8 112,6 106,5 114,1 107,8 200 156,7 155,6 107,5 118,2 108,5 122,2 133,3 105,3 117,8 91,5 105,5 101,3 112,3 107,8 116,5 107,8 16.527 1.724 18.251 17.719 1.989 19.708 107,2 115,4 108 J Ćepfav so bili vsi prihodki zadovoljivi (uveden je bil obračun po plačani realizaciji), in s stroški globalno nismo prebijali in smo ustvarili zadovoljivo višino dohodka (za kar smo morali žrtvovati del amortizacije nad predpisano višino), nam je ostalo 7« rfl'/n'nlitpv na oklfldp v«JP«ra skupaj samo 200.900 din, kar je komaj za najnujnejše. Nadejamo se, da bo letos boljše, saj se popravljajo ukrepi za sistemsko rešitev pomoči sredstvom javnega obveščanja, kamor spada tudi Glas kot organizacija posebnega družbenega pomena. I. S. Na podlagi 51. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti 5. in 30. člena Pravilnika o gospodarjenju in usmerjanju sredstev za organizirano in programirano stanovanjsko graditev in po sklepu 4. seje Upravnega odbora SAE za graditev in 5. seje komisije za pripravo razpisnih pogojev z dne 4.4. 1977, razpisuje SAE za graditev za območje občine Škofja Loka Če OD prosilca znaša v letu 1976 nad 3.744,- do 4.118,- din nad 4.118,- do 4.492,- din nad 4.492,- do 4.867,- din nad 4.867,- do 5.616,- din nad 5.616,— din Lastna udeležba 25 % 30% 35% 40% 50% I. Namen posojila A. Posojila se dajo za nakup v blokih ST/12-1 in ST/12-2 Podlubnik v okviru usmerjene stanovanjske gradnje, za najemna in lastniška stanovanja, ki se gradijo na območju občine Škojfa Loka in bodo vseljiva predvidoma od maja do avgusta 1977 in za katere bodo sklenjene pogodbe o nakupu. B. Posojila se dajo za adaptacijo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj občanom, kadar si s to rekonstrukcijo pridobijo nove stanovanjske površine in imajo za to izdano gradbeno dovoljenje. II. Višina posojila Posojilo je razpisano iz dela sredstev, ki jih združujejo organizacije združenega dela v Ljubljanski banki, podružnica Kranj, poslovna enota Škofja Loka. A. Za nakup stanovanj v blokih do skupne višine 6,000.000.- din. B. Za adaptacijo stanovanjskih hiš in stanovanj do skupne višine 1,500.000.- din. A - ZA NAKUP STANOVANJ V BLOKIH III. Pravice do posojila 1. Posojilo iz sredstev organizacij, združenih v banki za nakup stanovanj v blokih se daje: — delavcem, ki so zaposleni v organizacijah, ki združujejo svoja sredstva v banki po določilih sporazuma, — organizacijam, ki združujejo svoja sredstva v banki po določbah Samoupravnega sporazuma o izločaniu in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (v nadaljnjem besedilu: sporazum:). 2. Kredit lahko dobe le delavci tistih organizacij in tiste organizacije, v katerih imajo koriščenje lastnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo v razmerju najmanj 60% za blokovno gradnjo in največ 40 % za individualno gradnjo. 3. Posojilo iz sredstev organizacij združenih v banki je mogoče uporabiti le za stanovanja na območju občine Škofja Loka. 4. Organizacije, ki združujejo sredstva pri banki v Škofji Loki, pa imajo izven območja občine Škofja Loka poslovne enote, lahko uporabljajo združena sredstva za nakup stanovanja v drugi občini, vendar ne sme kredit presegati 200 % sredstev organizacije izločenih v banko v prejšnjem letu. 5. Kredit lahko dobi tudi delavec izven območja občine Škofja Loka, če je zaposlen v občini Škofja Loka, vendar mora v primeru, če se zaposli izven občine, kredit takoj v celoti vrniti. IV. Pogoji za pridobitev posojila 1. Organizacija lahko dobi posojilo na natečaju za nakup najemnih stanovanj, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima sprejet srednjeročni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, — da kupuje stanovanje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda, — da ima delavec, za katerega kupuje najemno stanovanje, manjši dohodek na družinskega člana, kot znaša 60 % povprečnega osebnega dohodka v občini Škofja Loka za preteklo leto, — da kupuje stanovanje v organizirani blokovni gradnji, — da pri nakupu najemnih stanovanj sodeluje z lastno udeležbo z najmanj 50 % zneska potrebnega za nakup stanovanja, — da je kreditno sposoben. 2. Delavec zaposlen v organizaciji, ki združuje syoja sredstva v banki po določilih sporazuma, ki nima stanovanja, ali ima premajhno ali neprimerno stanovanje, lahko dobi posojilo na natečaju za nakup stanovanja v bloku, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima organizacija, v kateri je zaposlen, izdelan srednjeročni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, — da je delavec prijavljen v organizaciji, v kateri dela kot prosilec stanovanja ali posojila in uvrščen na prioritetno listo, — da kupuje stanovanje v skladu z občinskim programom stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda, — da sodeluje z lastno udeležbo najmanj 20 % sredstev zahtevanega posojila, — da namensko varčuje pri banki, — da je kreditno sposoben. Za lastna sredstva se smatrajo sredstva, ki jih je delavec privarčeval in sredstva, ki jih je na podlagi svojih privarčevanih sredstev dobil od banke. Smatra se, da delavec namensko varčuje tudi, če varčuje zanj delovna organizacija. V. Lastna udeležba 1. Na natečaju za posojilo za nakup stanovanja je določena diferencirana lastna udeležba prosilca posojila glede na osebne dohodke prosilca kredita. 2. Organizacija, ki želi dobiti posojilo na natečaju za nakup stanovanja v bloku, mora sodelovati z lastno udeležbo. 3. Delovne organizacije, katere povprečni osebni dohodek na zaposlenega je enak ali nižji povprečnemu osebnemu dohodku v občini Škofja Loka preteklega leta, mora sodelovati s 50 % udeležbo lastnih sredstev. Za vse ostale organizacije, katerih povprečni osebni dohodek na zaposlenega znaša več kot je občinsko povprečje, pa mora sodelovati z lastno udeležbo, ki znaša: če presega povpr. OD 10 % občin, povpr. OD 55 % lastne udeležbe, če presega povpr. OD 20 % občin, povpr. OD 60 % lastne udeležbe, če presega povpr. OD 30 % občin, povpr. OD 65 % lastne udeležbe, če presega povpr. OD 40 % občin, povpr. OD 70 % lastne udeležbe. 4. Lastna udeležba znaša 20 % zahtevane vsote posojila za nakup stanovanja v bloku. Lastna udeležba je lahko tudi višja, če osebni dohodek prosilca posojila presega povprečni osebni dohodek na zaposlenega v občini Škofja Loka za prejšnje leto. 5. Će je v družini zaposlenih več družinskih članov, se osnova za določanje lastne udeležbe računa po povprečnem osebnem dohodku vseh zaposlenih članov. 6. Lastna udeležba se za vsakega zaposlenega družinskega člana poleg prosilca posojila poveča za 10 %. 7. Lastna udeležba se znižuje za enega nepreskrbljenega otroka za 3%, za dva nepreskrbljena otroka skupaj za 8%, za tri ali več nepreskrbljenih otrok skupaj za 15 %, vendar v nobenem primeru ne sme znašati lastna udeležba manj kot 20%. VI. Posojilni pogoji a) odplačilni rok 1. Odplačilni rok posojila, ki ga najema organizacija na natečaju, je diferenciran glede na ekonomske možnosti posamezne organizacije in znaša za organizacije, katerih povprečni osebni dohodek na zaposlenega: je enak ali manjši od povpr. OD v občini je odplačilni rok 7 let, do 10% večji od povpr. OD v občini je odplačilni rok 6 let, do 20% večji od povpr. OD v občini je odplačilni rok 5 let, do 30% večji od povpr. OD v občini je odplačilni rok 4 leta, ^do 40% večji od povpr. OD v občini je odplačilni rok 3 leta, do 50% večji od povpr. OD v občini je odplačilni rok 2 leti. 2. Odplačilni rok za posojilo, ki ga dobijo delavci za nakup stanovanja v etažni lastnini, znaša 25 let, če ima delavec povprečni ali nižji osebni dohodek na zaposlenega v občini Škofja Loka. Odplačilni rok se skrajšuje, če presega delavčev povprečni OD povprečje OD na zaposlenega v občini po naslednji tabeli: do 10% preseganje povpr. OD v občini Šk. Loka je odpl. rok 24 let, do 20 % preseganje povpr. OD v občini Šk. Loka je odpl. rok 23 let, do 30 % preseganje povpr. OD v občini Šk. Loka je odpl. rok 22 let, do 40 % preseganje povpr. OD v občini Šk. Loka je odpl. rok 20 let, do 50 % preseganje povpr. OD v občini Šk. Loka je odpl. rok 18 let, nad 50 % preseganje povprl. OD v občini Šk. Loka je odpl. rok 16 let. 3. Odplačilni rok se za vsakega nepreskrbljenega člana družine podaljša za dve leti, vendar ne več kot na 25 let. 4. Ne glede na prejšnje kriterije mora biti odplačilni rok takšen, da delavec odjplačuje mesečni obrok za stanovanjska posojila v višini, ki ne sme biti manjša od najemnine, ki bi bila za stanovanje. 5. Po sedmih letih odplačevanja posojila se ponovno določi kreditna sposobnost posojilojemalcev na enak način kot je predvideno ob pridobitvi posojila in se določi odplačilna doba za neodplačilni del posojila. ^ b) obrestna mera 1. Za najeto posojilo iz sredstev, s katerimi razpolaga enota za graditev stanovanj, plačujejo najemniki posojila 4 % obresti. 2. Za vsa posojila, katerih odplačilna doba traja več kot 10 let, se po preteku 10 let poveča obrestna mera za 2%. c) višina kredita Zbor SAE za graditev daje kredite iz sredstev združenih v banki v višini največ 40% vrednosti standardnega stanovanja. VII. Dokumentacija Udeleženci natečaja morajo k vlogi za posojilo na predpisanem obrazcu, ki jih prosilci dobijo pri Ljubljanski banki, podružnica Kranj enota Škofja Loka, priložiti: a) organizacija združenega dela: — srednjeročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj, — sklep samoupravnega organa o najetju posojila, — kupoprodajno pogodbo (o nakupu najemnih stanovanj), — fotokopije varčevalnih pogodb pri banki, na osnovi katerih bo pridobljeno posojilo za nakup stanovanj, — fotokopije že odobrenih posojilnih pogodb, s katerimi bo plačana kupnina stanovanj; b) delavec — prosilec posojila: — izjavo organizacije, pri kateri je prosilec posojila zaposlen, na obrazcu (natečaj obr. 4 in 6), — kupoprodajno pogodbo overovljeno na sodišču (o nakupu stanovanja v etažni lastnini), — fotokopijo varčevalnih pogodb, če prosilec ali član družme namensko varčuje pri banki, pa še niso dobili posojila, — fotokopijo posojilnih pogodb prosilca in članov družine, če še nimajo upravno izplačanih prepovedi na osebne dohodke. B - ZA ADAPTACIJO STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ III. Pravice do posojila 1. Posojilo iz sredstev organizacij združenih v banki za adaptacije stanovanjskih hiš in stanovanj se daje delavcem, ki so zaposleni v organizacijah, ki združujejo svoja sredstva v banki po določilih sporazuma. 2. Posojilo lahko dobi po členu 2. začasnega pravilnika tudi delavec, ki gradi izven območja občine Škofja Loka, vendar mora v primeru, da se zaposli izven občine, posojilo takoj v celoti vrniti. 3. Kredit lahko dobe le delavci tistih organizacij, v katerih imajo koriščenje lastnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo v razmerju najmanj 60% za blokovno gradnjo in največ 40 % za individualno gradnjo. 4. Pri najemanju posojila imajo praviloma prednost tisti delavci, ki nudijo boljše pogoje navedene v tem razpisu — t. j. krajši odplačilni rok, krajši rok vselitve in večjo lastno udeležbo. 5. Delavec lahko dobi posojilo po natečaju iz združenih sredstev za adaptacijo iste stanovanjske hiše ali stanovanja samo enkrat. IV. Pogoji za pridobitev posojila 1. Delavec zaposlen v organizaciji, ki združuje svoja sredstva v banki po določilih sporazuma, ki nima stanovanja, ali ima premajhno ali neprimerno stanovanje, lahko dobi posojilo na tem natečaju za adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja s standardno velikostjo, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima organizacija, v kateri združuje svoje delo, izdelan srednjeročni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, — da je delavec prijavljen v organizaciji, kjer združuje svoje delo kot prosilec posojila, — da adaptira stanovanjsko hišo ali stanovanje v skladu z občinskim programom stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda, — da sodeluje z lastno udeležbo v višini najmanj 40 % sredstev zaprošenega posojila, — da je varčeval, oziroma, da varčuje namensko pri banki, — da je kreditno sposoben. Za lastna sredstva se smatrajo sredstva, ki jih je delavec privarčeval in sredstva, ki jih je na podlagi svojih privarčevanih sredstev dobil od banke po posebnih bančnih predpisih. Smatra se, da, delavec namensko varčuje tudi, če varčuje zanj delovna organizacija. Delavec lahko dobi posojilo po tem natečaju le, če se vseli v adaptirano stanovanjsko hišo ali stanovanje do 31. 12. 1977. Delavec, ki se ne vseli v stanovanjsko hišo do tega roka, plača do vselitve 12 % obresti od najetega kredita. V. Lastna udeležba 1. Na natečaju za posojilo za adaptacijo stanovanj je .določena diferencirana lastna udeležba prosilca posojila glede na njegove osebne dohodke. 2. Lastna udeležba delavca znaša najmanj 40 % zahtevane vsote posojila za adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja. Lastna udeležba je tudi višja, če osebni dohodek prosilca posojila presega povprečni OD na zaposlenega v občini Škofja Loka za prejšnje leto. Če OD prosilca znaša v letu 1976 nad 3.744,- do 4.118,- din nad 4.118,- do 4.492,- din nad 4.492,- do 4.867,- din nad 4.867,- do 5.616,- din nad 5.616,— din Lastna udeležba za adaptacijo stanovanja 45% 50% 55% 60% 70% 3. Če je v družini zaposlenih več družinskih članov, se osnova za določanje lastne udeležbe računa po povprečnem OD vseh zaposlenih članov. 4. Lastna udeležba se za vsakega zaposlenega družinskega člana poleg prosilca poveča za 10 %. 5. Lastna udeležba se znižuje za enega nepreskrbljenega otroka za 3 %, za dva nepreskrbljena otroka skupaj za 8 %, za tri ali več nepreskrbljenih otrok skupaj za 15 %, vendar v nobenem primeru ne sme znašati lastna udeležba manj kot 40%. VI. Posojilni pogoji a) odplačilni rok 1. Odplačilni rok za posojilo, ki ga dobijo delavci za adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja, je največ 20 let, če ima delavec enak ali nižji OD, kot je povprečni OD na zaposlenega v občini Škofja Loka. Odplačilni rok se skrajšuje, če presega delavčev povprečni OD povprečje OD na zaposlenega v občini po naslednji tabeli: do 10 % preseganje povpr. OD v občini je odplačilni rok 19 let, do 20 % preseganje povpr. OD v občini je odplačilni rok 18 let, do 30 % preseganje povpr. OD v občini je odplačilni rok 17 let, do 40 % preseganje povpr. OD v občini je odplačilni rok 15 let, do 50% preseganje povpr. OD v občini je odplačilni rok 13 let, nad 50 % preseganje povpr. OD v občini je odplačilni rok 11 let. 2. Odplačilni rok se za vsakega nepreskrbljenega člana družine podaljša za 2 leti. 3. Ne glede na prejšnje kriterije mora biti odplačilni rok takšen, da delavec odplačuje mesečni obrok za stanovanjska posojila v višini, ki ne sme biti manjša od najemnine, ki bi bila za stanovanjsko hišo. Za stanovanjsko hišo se izračuna anuiteta, ki je enaka najemnini za trosobno standardno stanovanje v družbeni lasti. 4. Po sedmih letih odplačevanja posojila se ponovno določi kreditna sposobnost posojilojemalcev na enak način kot je predvideno ob pridobitvi posojila in se določi odplačilna doba za neodplačani del posojila. b) obrestna mera 1. Za najeto posojilo iz sredstev, s katerimi razpolaga SAE za graditev, plačujejo najemniki posojila 4 % obresti. 2. Za vsa posojila, katerih odplačilna doba traja več kot 10 let, se po preteku 10 let poveča obrestna mera za 2%. c) višina posojila Višina posojila bo odvisna od števila prosilcev posojil in razpisanih sredstev. VII. Dokumentacija Udeleženci natečaja morajo k vlogi za posojilo na predpisanem obrazcu ki ga dobijo pri Ljubljanski banki, podružnici Kranj, enoti Škofja Loka, priložiti: * a) gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo. b) izjavo organizacije na obrazcu »natečaj obr. 4 in 6«. c) predračun stroškov za adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja in pregled virov za pokrivanje stroškov adaptacije, d) zemljiškoknjižni izpisek, e) fotokopije varčevalnih pogodb, če prosilec ali člani družine namensko varčujejo pri Damo, pa se niso uonm posojila. VIII. Ostale določbe 1. Vlogo za posojilo je treba vložiti v 30 dneh od objave. Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale. 2. Vlogo je treba vložiti na predpisanem obrazcu /. dokumentacijo pri Ljubljanski banki, podružnici Kranj, enoti Škofja Loka. 3. Komisija ugotovi na gradbenem objektu dejansko stanje in za vsak osamezen primer sestavi zapisnik, katerega posreduje SAE za graditev. 4. O dodelitvi posojila odloča Zbor samoupravne enote za graditev. 5. O izidu natečaja bodo obveščeni vsi prosilci kredita najkasneje v 30 dneh po seji Zbora samoupravne enote za graditev, ki bo odločala o odobrenih posojilih. NA K za graditev Upornost in izvirnost sta njeni odliki Krajevna skupnost Bela je zaokrožena zemljepisna celota, ki na Spodnji, Srednji in Zgornji Beli, v Hrašah in v Bašlju združuje 770 prebivalcev, od katerih jih je kar 420 žensk. Če bi belsko krajevno skupnost ocenjevali po številu prebivalcev, ji zanesljivo ne bi prisodili vloge, kakršno ima. Hudo krivični bi bili! Krajevna skupnost Bela je družbenopolitična skupnost, ki je večino, kar ima, zgradila z upornostjo in delavnostjo njenih ljudi, solidarnostjo, ki se je v vaseh pod Storžičem zakoreninila že davno, in s pomočjo izvirnih oblik sodelovanja krajanov pri reševanju vsakodnevnih tegob kraja. Nič čudnega ni, če je belska krajevna skupnost že dolgo med najboljšimi ali celo najboljša v kranjski občini. Kopico priznanj in pohval ji je že prisodila družbenoplitična skupnost! Upornost in izvirnost Belanov je še posebej izstopila leta 1969, ko so večinoma s svojimi sredstvi in prostovoljnim delom asfaltirali cesto od Bobovka do Bele, čeprav je bila ta cesta republiška in so na prometne žile enake kategorije takrat ugrajevali asfalt s pomočjo denarja družbe. Tudi ob zadnjem asfaltiranju ceste pri Bašlju krajani niso stali križem rok. Še pred tem so ljudje z vztrajnostjo in izrednim občutkom za skupnost pripeljali v vasi vodovod, telefon in elektriko, uredili javno razsvetljavo in kanalizacijo, v vseh naseljih uredili transformatorske postaje in poleg tega še marsikaj polepšali po vaseh. Družbena blaginja krajanov, od katerih se jih vsak dan 310 vozi na delo v Kranj, se je dvignila. V krajevni skupnosti Bela le na cesti proti Trsteniku, Hrašam in letovišču Rade Končar nad Bašljem še ni asfalta. Prvi metri asfalta pa so bili lani položeni tudi na vaških poteh. Na Beli nikdar niso snovali na pamet, brez načrtov, na račun žuljev drugih, kot pravijo. Planirali in delali so toliko, kolikor je bilo v njihovi zmožnosti. Tudi v prihodnje se bo belska krajevna skupnost razvijala načrtno. Dovolj osnov imajo za to. Krajevna skupnost Bela je imela med prvimi statut, usklajen z vsemi zakoni, ki je bil doglo marsikomu za zgled. Ocenjevali so ga celo na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani. Tudi plan razvoja niso popisani listi papirja, temveč načrt celovitega razvoja krajev. Na Beli so med prvimi v kranjski občini nastala tudi pravila krajevne konference SZDL. Kljub temu Belani niso samozadovoljni. Znajo priznati svoje napake in nanje opozarjati tudi druge. Mar ni velika slabost, pravijo, da v nstavi zapisan položaj krajevne skupnosti ni urejen. V takšnih razmerah je nemogoče realno planirati. Pri financiranju naj se uresniči vsaj »glavarina«. Le-ta sicer ni najboljša oblika pomoči združenega dela krajevnim skupnostim, vendar je boljša od tega, kar sedaj.imamo ... J. Košnjek Junija prva lopata za družbeni dom Pet pomembnih del so Belani zapisali v srednjeročni načrt: izgradnjo družbenega doma, ureditev urbanistične dokumentacije, zboljšanje kvalifikacijske sestave krajanov, izgradnjo otroškega vrtca in štirirazredne osnovne šole — Sodelovanje s počitniškim domom Rade Končar nad Bašljem • Dvig kvalifikacijske in izobrazbene sestave ljudi je naslednja naloga skupnosti. Za zdaj je za Belo in sosednje vasi značilna nizka izobrazbena raven. Zadnja leta se je popra- Srednjeročni načrt belske krajevne skupnosti ni spisek želja, temveč dokument, ki upošteva sedanji in prihodnji položaj skupnosti, sedanje in prihodnje potrebe krajanov in pogoje, v katerih bi se lahko najbolje odvijalo družbenopolitično življenje kraja. • Na prvo mesto, čeprav so vse naloge enakovredne, postavljajo izdelavo celovite urbanistične dokumentacije, ki naj omogoči, da bodo ljudje ostajali doma in da bo še vedno prisotno odhajanje ljudi zajezeno. Če bi bil že pred leti izdelan urbanistični red, ne bi na desetine Belanov odšlo in ustvarilo svoje domove na Mlaki, Kokrici, v Preddvoru in drugje, kjer so nastajala delavska naselja. Nova urbanistična dokumentacija, ki jo pričakujejo na Beli, bo poskus celovite obdelave krajevne skupnosti. Potujoča knjižnica V domu družbenih organizacij na Beli ima prostor tudi knjižnica. To sicer ni prava knjižnica, ki bi imela na policah več sto ali več tisoč knjig« V belski knjižnici gostuje potujoča knjižnica Osrednje knjižnice iz Kranja. L. B. vila. Osebni dohodek, ki je eden od pokazateljev kvalifikacijske sestave, znaša v belski krajevni skupnosti povprečno 3500 dinarjev, kar je za 16 odstotkov manj od povprečja kranjske občine! • Zanesljivo je že, da bo dobila krajevna skupnost Bela nov družbeni dom, v katerem bo dvorana za 150 ljudi, trgovina, skladišče za kmetijske pridelke in surovine in m4»&čna zbiralnica z rezervoarjem za 3000 litrov mleka. V vrhnjih prostorih bo zametek etnografskega muzeja, knjižnica, klubski prostor in prostor, primeren za družabne in športne igre. Večino denarja bodo zbrali krajani s samoprispevkom, za katerega so se odločili lanskega maja. Upajo, da bo letošnji 18. junij začetek gradnje doma! • Velika belska želja je otroški vrtec za 120 otrok. Ze sedaj so po otroškem varstvu velike potrebe, v prihodnje, predvsem zaradi predvidenih 60 novih stanovanjskih hiš v krajevni skupnosti, pa bodo potrebe po organiziranem varstvu še večje. Na Beli razmišljajo, da bi sedanjo »barako« oziroma dom družbenih organizacij po zgraditvi novega začasno spremenili v varstveno ustanovo. • Zadnji večji načrt Bele je zgraditev štirirazredne osnovne šole. Belani so primorani hoditi v Preddvor, kar je še posebno za otroke iz oddaljenejših vasi neprijetno. Ze sedaj je v belski skupnosti vsako leto 25 novih šoloobveznih otrok, število pa se bo zanesljivo še povečalo. Ob vsem pa na Beli ne pozabljajo na tesnejše sodelovanje s počitniškim domom Rade Končar nad Bašljem, ki je edina družbena gospodarska organizacija v skupnosti. Na obeh straneh vlada obilo pripravljenosti in načrtov za sodelovanje! J. Košnjek Stari mostič pred Hrašami je oviral promet, zato so krajani s pomočjo krajevne skupnosti zabetonirali novega — Foto: F. Perdan Belani predlagajo ... zgraditev osrednjega spomenika padlim pred novim domom družbenih organizacij na Zgornji Beli. Iz belske krajevne skupnosti je za svobodo žrtvovalo življenja 14 domačinov, zato menijo, da je postavitev osrednjega obeležja upravičena in uresničljiva. ... sklenitev družbenega dogovora z lastniki počitniških hišic, ki jih je iz leta v leto več. Družbeni dogovor bo lastnikom hišic omogočal pravice v družbenopolitičnem življenju krajevne skupnosti, obenem pa jih bo zavezoval tudi za prispevke in dolžnosti. Pri svetu krajevne skupnosti bo oblikovana komisija za probleme počitniških hišic, lastnikom le-teh pa so Belani pripravljeni odstopiti delegatska mesta v svetu skupnosti in drugih organih. Obilo negodovanja povzroča neurejeno prodajanje parcel za vikende. Licitacija ni najboljša oblika. Krajevna skupnost pogosto zadnja zve (če sploh zve), kdo je dobil parcele, kako, od koga, po koliko itd. Takšno »odrivanje« krajevne skupnosti od problematike je škodljivo tudi za pripravljenost na ljudski odpor. Za tako sodelovanje med skupnostjo in vikendaši je med slednjimi pripravljenost. ... drugačno oblikovanje delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Delegacija za občinsko skupščino je svet krajevne skupnosti skupaj s predsedniki družbenopolitičnih organizacij, za delegacije skupščin samoupravnih interesnih skupnosti pa bi bilo najbolje določiti komisije sveta krajevne skupnosti, izbrane za posamezna področja. .. . drugače organizirano delo zbora krajevne skupnosti občinske skupščine Kranj. Nemogoče je, da delegati razpravljajo o vseh mogočih drobnih problemih, katerih vsi do podrobnosti niti ne poznajo ne. Takšne razprave terjajo veliko dragocenega časa. Zbor krajevnih skupnosti bi moral dajati le načelne smernice in odločitve, podrobnejša in strokovnejša dela pa so naloga strokovnih služb in izvršnega sveta skupščine. .. . postopno urejevanje belskega etnografskega muzeja v novem domu družbenih organizacij. Bela je znana po domači obrti, predvsem po predenju in izdelovanju naramnih košev, košar itd. Razmisliti kaže tudi o prodajalni izdelkov domače obrti. Slišati je bilo predlog, da bi le-to uredili v Končarjevem počitniškem domu ali kje na Beli. -jk Obisk v krajevni skupnosti Bela Prvi uspehi se že kažejo Počitniški dom, ki ga ima hrvatsko podjetje Rade Končar v Bašlju, je bil v zadnjih nekaj letih dokaj zapuščen. Sedaj pa so sklenili prekiniti z neslavno tradicijo in dejavnost doma urediti tako, da bo privlačen ne le za pensionske goste, temveč tudi za druge občane, ki si bodo ob koncu tedna zaželeli razvedrila v naravi. Ko je novi upravnik doma Peter Čirič, sicer dolgoletni sodelavec Rade Končarja, pred slabima dvema mesecema krajanom Bele pripovedoval o načrtih za preureditev doma, mu niso dosti verjeli. V zadnjem času se je namreč zamenjalo že več upravnikov, pa se stvari niso premaknile na bolje. "Toda že v sla- Mladinska organizacija ne more zaživeti Čeprav ima mladina na Beli, lahko bi rekli, celo idealne pogoje za delo, saj ima na voljo prostor, kjer bi se lahko sestajala in mogoče hi si mladi lahko celo uredili svoj klub, delo osnovne organizacije ne more zaživeti. Ko so pred kratkim na pobudo drugih družbenopolitičnih organizacij sklicali ustanovni sestanek mladinske organizacije, sta ob dogovorjeni uri prišla le dva mladinca. Kje so vzroki za nezainteresiranost'.' Na Beli menijo, da je treba v/.rok za nedelavnost mladine v krajevni skupnosti iskati tudi v tem, da je mladina z Bele vključena v razna društva; pa naj bodo to Športna ali kulturna, v drugih krajih, predvsem v Pred dvoru in v Kranju. Vendar to ne more biti opravičilo, da mladina v krajevni skupnosti ne bi delala. Zato je osnovna organizacija ZKS že sprejela sklep, da morajo delo mladine poživit i. L. B. bih dveh mesecih so pomisleki izginili in prvi uspehi se že kažejo. Delavski svet Rade Končarja je za obnovo doma odobril milijon dinarjev in v tem kratkem času je bilo že veliko narejenega. Obnovljena je restavracija, uredili so okolico doma in urejajo higienske prostore. Še to pomlad bodo tudi uredili vse potrebno za »vikendobiskovalce«, to je za obiskovalce, ki si ob koncu tedna želijo v naravo in tam v miru preživeti konec tedna. Za te obiskovalce pripravljajo posebno kuhinjo na prostem z roštiljem, kjer bodo lahko po zmerni ceni dobili razne speciali-tete na žaru. Dom je tudi izredno primeren za organizacijo raznih seminarjev in posvetovanj, ker ima na voljo tudi 60 ležišč. Mladini pa so ponudili, da bi v domu lahko organizirala plese, pa tudi razna predavanja in druge oblike aktivnosti. Največji problem, ki jih trenutno tare, pa je pomanjkanje sposobnih in prizadevnih delavcev. Čeprav so osebni dohodki zelo spodbudni, nimajo še toliko delavcev kot bi jih potrebovali. Upravnik doma Peter Čirič je tudi predlagal, da bi davek, ki ga dom plačuje od svoje dejavnosti, moral ostajati v krajevni skupnosti, da bi lahko le-ta zagotovila dobro pot do doma, uredila kanalizacijo in podobno. Vse to pa bo potrebno urediti. Rade Končar namreč predvideva, da bi po obnovi tega doma in po izpeljavi vseh dosedanjih načrtov, začeli graditi še en objekt s približno 100 ležišči. Za tako velik obisk pa bo morala biti cesta do doma asfaltirana. L. B. Ceste, vrtec, šola, trgovina To so nekateri od problemov, ki so nam jih naštevali prebivalci krajevne skupnosti Bela, ko smo jih povpraSali o življenju v njihovih vaseh in o tem, kaj pogreSajo. Dragica 2ibert, uslužbenka, doma iz Zg. Bele: »Preskrba z živili je slaba, ker je trgovina premajhna. Mladi starši zelo pogrešamo vrtec, ker je zelo težko z varstvom otrok. Graditi pa smo začeli dom kulture, kjer bo tudi prostor za prireditve in to bo mogoče poživilo kulturno dejavnost v našem kraju.« Andrej Markun, kmet, doma iz BaSlja: »Najvažnejši problem, ki ga moramo rešiti, je slaba cesta od glavnega križišča naprej po vasi. Za asfalt že plačujemo samoprispevek, zato upamo, da jo bomo lahko že v bližnji prihodnosti uredili. Vas pa naj bi dobila tudi lepšo podobo. Zato skrbi turistično društvo, ki spodbuja urejanje hiš.« Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Joža Jagodic, kmet iz HraS, predsednik vaSkega odbora: »Najbolj nas tare, da nas je malo v vasi, moramo pa vzdrževati 3 km vaških cest. Drug problem je oddaljenost od centrov, tako od Kranja kot od Preddvora in to, da morajo otroci uro in pol pešačiti do šole. Radi bi tudi, da bi v našo vas vozil abtobus in to šolski in delavski.« Francka Rozman, gospodinja iz Sp. Bele: »Ceste po vasi bi radi imeli asfaltirane. Za to že zbiramo samoprispevek. Želimo tudi, da bi bil dom na Beli čimprej dograjen. V njem bodo zbiralnica mleka, trgovina in kmetijsko skladišče. V njem bodo tudi dvorana in drugi prostori, kjer si bomo tudi kmečke žene lahko ogledale kakšno prireditev ali imele sestanke.« Belani so v baraki uredili družbeni dom, ki ga bo kmalu nadomestil novi. Graditi ga bomo začeli junija, denar zanj pa zbirajo krajani 8 samoprispevkom. — Foto: F. Perdan Franc Pave, skladiščnik, predsednik vaSkega odbora iz Sr. Bele: »Zgraditi bomo morali kanalizacijo v dolžini 300 metrov na Sr. Beli in regulirati Belco od Zg. Bele do Brda, ker odnaša zemljo in spod-kopuje bregove. Urejamo tudi vaške ceste. Čeprav smo jih že nekaj popravili, nas čaka še dosti dela« Mirt Stane, upokojenec iz Zg. Bele: »Sedaj je najbolj aktualno varstvo otrok. Vrtca nimamo. Delajo ga sicer v Preddvoru, vendar je naša vas oddaljena 3 km. Potem bi morali imeti vsaj štiriletno osnovno šolo, ker je otrok veliko in še več jih bo, saj nove hiše stalno rastejo. Tudi preskrba je slaba, sam kraj pa bi bil lahko lepše urejen. Vsak krajan naj bi uredil svojo hišo, pa bi vsi skupaj imeli lepo.« Socialistična zveza po novem Na Beli so na novo oblikovali krajevno konferenco SZDL, v kateri je 29 delegatov krajanov in 13 delegatov društev in delovnih organizacij, ki se pojavljajo v krajevni skupnosti. Nova frontna organiziranost SZDL je uspela, pri čemer imajo največ zaslug prizadevni aktivisti in dobro oblikovana pravila delovanja. Lanski referendum je bil velik preskus za socialistično zvezo, ki ga je uspeSno prestala. Delovni program izpostavlja frontno delovanje in omogoča, da nobena pomembnejša akcija v krajevni skupnosti ne bo minila brez SZDL. Dobro je sodelovanje z delegacijo, družbenopolitičnimi organizacijami, druStvi in krajevno skupnostjo. Socialistična zveza prevzema precejšnje breme pri oživitvi dela organizacije mladih in pri krepitvi osnovne organizacije ZK, ki je bila oblikovana na Beli. Za zdaj ima 6 članov, za sprejem pa sta predlagana dva nova člana. Komunisti ugotavljajo, da kaže organizacijo čim prej okrepiti, tako kadrovsko kot idejno. Ko bo dobila skupnost nove družbene prostore, bo družbenopolitično delo olajSano, saj zasilni prostori v baraki na Zgornji Beli niso več primerni. Obilo delovne vneme kaže belska organizacija Zveze borcev. Lani se je vključila v priprave za. pohod na Kali-Sče in sodelovala pri obnovi partizanske bolnišnice Košuta, kjer nameravajo Belani delo letos dokončati in v bolnišnici urediti stalno razstavo o partizanski saniteti. Za 11 spominskih obeležij skrbe belski borci. Naloga ni enostavna, saj jih leži večina nad 800 metrov visoko. Borci v delo radi vključujejo mlade, kar je velik prispevek k ohranjevanju tradicij NOB. -jk Belska trgovina je že leta utesnjena v dotrajani hiši na Zgornji Beli. Ko bo zgrajen družbeni dom, se bo tudi trgovina preselila vanj. - Foto: F. Perdan Pri če tek gradnje mrliških vežic Radovljica — Ze lani je bila sprejeta idejna zasnova novega pokopališča v Radovljici in varianta za dostop s priključkom na Cesto svobode v starem delu mesta. Izdelani so tudi izvedbeni projekti za mrliške vežice in novo pokopališče. Tudi glede odkupa hiše na Cesti svobode je vse urejeno. Pripravljajo pa tudi nakup in zamenjavo zemljišča za ureditev mrliških vežic in pokopališča. Dobiti bo treba le še požarno in sanitarno soglasje ter soglasje republiške skupnosti za ceste in komunalno-vodo-vodno soglasje. Gradbena dela za ureditev dostopa se bodo začela predvidoma 1. maja, gradnja mrliških vežic pa 1. junija, če bo krajevna skupnost dobila premostitvene kredite izvajalcev in Komunalnega podjetja, ki naj bi kot bodoči upravljavec prevzelo investitorstvo za novi objekt. Do konca februarja letos so občani na podlagi samoprispevka prispevali na zbirni račun za gradnjo že /--, Potrebujejo prostor za vaje in nastope Dramska sekcija je bila na Beli ustanovljena leta 1970. Doslej je vsako leto pripravila po eno dramsko uprizoritev, *eprav v krajevni skupnosti nimajo prostorov niti za vaje, niti za predstave. Vadili so v dvorani v Preddvoru, nastopali pa po vsej občini. Letošnjo sezono pa dvorana v Preddvoru ni uporabna, ker je oder podrt. Zato so morali dejavnost začasno prekiniti. V dramski sekciji sodeluje veliko mladine. Štirje igralci z Bele pa so člani Prešernovega gledališča iz Kranja. L. B. Uspešni keglja či TVD Partizan Preddvor - Bela vključuje športnike obeh krajevnih skupno-8*'- Aktivne so zlasti kegljaSka, strelska, nogometna, Šahovska in atletska sekcija ter sekcija za namizni tenis. V Športne sekcije je vključeno zelo veliko mladih, zato bi lahko prek Sporta začeli organizirati mlade. NajboljSe pogoje za delo ima keglja-Ska sekcija, ker imajo kegljišče v vasi. To se pozna na kvaliteti, saj kegljači Bele tekmujejo na vseh gorenjskih in drugih tekmovanjih. L. B. Za lepše vasi Tudi turistično društvo ima na Beli že dolgo tradicijo. Pred leti je že dobro delalo, potem je dejavnost zamrla, leta 1975 pa so društvo reorganizirali in ga spodbudili k večji aktivnosti. Obsega poleg domače tudi krajevno skupnost Trstenik in ima več kot 100 člavnov. Lani so obnovili vse klopce in nasade v krajevni skupnosti Bela, letos bodo enaka dela opravili v KS Trstenik. Pri društvu si prizadevajo, da bi se krajani bolj posvetili skrbi za lepši izgled vasi. Čeprav je že veliko hiš, ki so lepo urejene, povsod še ni tako. Društvo zelo dobro sodeluje tudi s sosednjimi turističnimi društvi in Turistično zvezo Gorenjske. Sodeluje tudi v vseh akcijah v krajevni skupnosti ob krajevnih praznikih in drugih priložnostih, predvsem pa se vključuje v akcije za varstvo okolja. Letos nameravajo na Beli postaviti turistično tablo, na kateri bo celotno področje KS Bela in Trstenik. Lani pa so že dali natisniti razglednico kraja, ter turistično značko. V bližnji prihodnosti načrtujejo tudi ureditev vikend campa v dolini Belce. Društvo bi bilo lahko še bolj delovno, če bi imelo na voljo več denarja. Tako pa se mora otepati s finančnimi težavami, kajti edini dohodek društva je turistična taksa. Te pa je malo, ker so krajani zelo opustili oddajanje turističnih sob. Največ takse oziroma dohodka dobijo od doma Rade Končar v Bašlju. Vaščani so zelo lepo uredili tudi cerkev *V. Lovrenca nad Bašljem, ki je ena najstarejših, če ne celo najstarejša cerkev na Gorenjskem. Zgrajena je bila leta 1142 in prav vaščanom gre zasluga, da je ta kulturni spomenik tako lepo oskrbovan. L. B. Nimajo pevo vodje MoSki pevski zbor Bela je bil ustanovljen leta 1970. Do letos je nastopal na vseh občinskih pevskih revijah, redno pa sodeluje tudi na vseh proslavah v krajevni skupnosti in tudi v drugih krajin. Za uspeSno nastopanje je prejel že Številna priznanja in sicer za nastope na občinskih revijah, za nastop na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični in januarja letos za nastop na sarajevski televiziji v oddaji Znanje-imanje, ki so jo posneli v Dvorovi pri Semberiji. UspeSno nastopanje pevskega zbora z Bele pa je začasno prekinjeno, ker nimajo pevovodje. L. B. Sodelovali so V pogovoru na Beli so sodelovali predsednik sveta KS Tone Roblek, predsednik krajevne konference SZDL Peter Mubi, sekretar 00 ZKS Janez Janežič, predsednik KO ZB Leon ĆeriČV. predstavnica mladih Darka Polajnar, predsednik Turističnega društva Franc Gašperlin, predstavnik športnikov Tone Tome in upravnik počitniškega doma Rade Končar Petar Čirič. Vsem iskrena hvala! 1. 2. sozd ALPETOUR Škofja Loka, Titov trg 4 TOZD Servis osebnih vozil in mehanizacije Kranj objavlja prosti delovni mesti: mojstra delavnice Pogoji: Srednješolska izobrazba strojne, elektro ali organizacijske smeri in 3 leta prakse na servisni dejavnosti. Poskusno delo 60 dni. čistilke Pogoji: Osnovna šola in 6 mesecev prakse. Poskusno delo 30 dni. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek v Kranju, Koroška cesta 5 10 po objavi. 1,246.800 dinarjev. JR A Cestno podjetje v Kranju objavlja prosta delovna mesta 5 gradbenih delovodij Za zasedbo delovnih mest se zahteva uspešno končana gradbena delovodska šola in dve leti ustrezne prakse, zaželena praksa na nizkih gradnjah ali na vgrajevanju asfalta. Kot poseben pogoj za zasedbo se zahteva poskusno delo. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Interesenti naj pošljejo pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo podjetja. Rok za prijavo je 10 dni od objave oziroma do zasedbe delovnih mest. r OPREMLJAMO l 'hotelske in gostinske objekte »upravne zgradbe in kulturne ustanove •vzgojnoizobraževalne ustanove 'rekreacijske centre 'trgovinske lokale •banke •bolnišnice •zdravstvene ustanove J Bilje kajpak 1. april Upamo, da nam niste preveč zamerili ali vsaj ne bolj kot komu drugemu, ki vas je prvega aprila tako ali drugače potegnil. Seveda smo si tudi v Glasu privoščili nekaj prvo-aprilskih šal. Takšna je bila na primer tista o Radiu Kranj. Res je, da se o njem že lep čas govori, vendar v petek ni bilo podpisa družbenega dogovora o njegovi ustanovitvi. S tem pa seveda ostaja v negotovosti tudi rešitev »problematičnega« objekta na Smarjetni gori. Podobno je tudi z združitvijo tekstilnih delovnih organizacij v radovljiški občini. Veliko je bilo že povedanega, zapisanega in sklenjenega o tem. Kdaj naj bi prišlo do združitve, pa še ni nič gotovega. In prav tako je bosa tista o rešitvi kulturnega doma v Bohinjski Bistrici. Malo smo si privoščili tudi občane Škofje Loke, ki niso zadovoljni z nobeno doslej predlaganih variant uranske ceste skozi Škofjo Loko ali mimo mesta. Zato smo predlagali novo rešitev, seveda le za 1. april. Kdaj pa bo »uranski vozel« resnično presekan, pa še ni nič znanega. Pa tudi najava smučarskih poletov v Planici, ki je bila objavljena na športni strani, je bila prvoaprilska šala. dežurni veterinarji Od 8. do 15. aprila 1977: Rus Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj; Vodopivec Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Škofja Loka; Vidic Franc, dipl. vet., Jesenice, Kosova 9, telefon 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Program komunalnih del Radovljica - Svet krajevne skupnosti Radovljica je konec marca potrdil program komunalnih del za letos. Lani je radovljiška krajevna skupnost dobila iz občinskega proračuna le 469.120 dinarjev, v letošnjem prvem polletju pa je predvideno, da bo dobila 259.892 dinarjev. Po programu naj bi letos asfaltirali cesto od odcepa Radovljica — Nova vas do vasi Vrbnje in cesto na Gorici glede na zbrana sredstva. Končali bodo tudi z asfaltiranjem Gregorčičeve, Šercerjeve in ceste na žale. Zgradili bodo kanalizacijo na Bevkovi ulici in v naseljih Nova vas —Vrbnje—Potok ter podaljšali na delu Špicarjeve in Bazoviške ulice, obnovili pa jo v vasi Gorica. Letos načrtujejo tudi ureditev križišča s cestiščem, pločniki in javno razsvetliavo na Gorenjski cesti pri križanju s Triglavsko in Gradnikovo ulico. Uredili bodo avtobusno postajališče. V novem naselju isospan pa bodo uredili otroška igrišča. Razen tega načrtujejo komunalno ureditev zazidalnega načrta Predtrg II, napeljavo telefonskega omrežja na območju Gradnikove, Triglavske, Tavčarjeve, Zagarjeve ulice in v Roble-kovem naselju. V programu pa je še izgradnja prodajaln v Predtrgu in v naselju iso-span blokov. O predloženem programu bodo odločili delegati skupščine krajevne skupnosti ta mesec po končanih obravnavah na uličnih in vaških odborih SZDL. Po tekmovanju mladih glasbenikov V soboto, 2. aprila, zvečer je bil v Delavskem domu v Kranju celovečerni koncert Savskega vokalnega okteta posvečenega 10. obletnici njegovega obstoja in v počastitev pomembnih jubilejev, ki jih praznujemo letošnje leto. Oktet je prvič zapel v okviru folklorne skupine Sava, že vsa leta pa nastopa tudi samostojno. Čeprav so se pevci pogosto menjavali, v oktetu je le polovica še starih članov, jim je vendarle uspelo ohranjati tradicijo. V sedanji zasedbi poje oktet šele od lani, vendar jim je uspelo pod umetniškim vodstvom Matevža Fabjana, naslednika pevovodij Petra Liparja in Milka Šk obrneta, ob jubileju pripraviti celovečerni koncert slovenskih narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. — L. M. — Foto: F. Perdan Zanimanje za novo knjižno delo Ljubljana — Pred nedavnim je v založbi Partizanske knjige iz Ljubljane izšla prva zaokrožena vojaško-zgodovinska monografija o naroda noosvobodilni borbi slovenskega naroda v letih 1941-1945. Pripravila jo je skupina zgodovinarjev, njen urednik je vojaški starešina Zdravko Klanjšček, izdala pa vojaški zgodovinski inštitut v Beogradu ter inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Čeprav je bila knjiga tiskana v kar 6000 izvodih, je bila v dveh mesecih in pol razprodana. Zato se je založnik odločil, da knjigo »Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945« ponatisne. Tokrat so se v Partizanski knjigi odločili za naklado 5000 primerkov. Zdaj je knjigo že mogoče naročiti ali jo dobiti v knjigarnah. -jg Čitalnica na Jesenicah ■Jesenice — Tovarniška konferenca sindikata jeseniške železarne 8] /elo prizadeva, da vzorno deluje tudi čitalnica v delavskem domu na Jesenicah. V njej je poleg dnevnikov, poltednikov, tednikov in revij še vrsto drugih časopisov. Čitalnica ie odprta vsak dan razen nedelje. Čitalnico prizadevno vodi Karla Gričar. Obiskujejo pa jo predvsem samski delavci, ki stanujejo po samskih domovih in tudi drugi, ki prebivajo v bližini čitalnice. B. B. Tržiške novice Mladinsko gledališče Tržič je v petek, 25. marca, pripravilo recital svetovne revolucionarne poezije in se s tem vključilo v prireditve v tednu solidarnosti z narodi, ki so bore proti apartheidu in rasizmu. Mladi so dali prireditvi naslov »Rdeči atom«. Recital je bil na visoki kvalitetni ravni kar priča, da se mladi lahko dostojno vključujejo v kulturno življenje občine. Danes, 1. aprila, bo tržiško Mladinsko gledališče uprizorilo v dvorani kina komedijo Marjana Marinca Srečka. Mladi gledališčniki so se s tem delom že predstavili Tržičanom, razen tega pa so bili uspešni tudi na dveh gostovanjih. Uprizoritev sodi h kulturni akciji »Naša beseda«, ki poteka po vseh gorenjskih občinah. Zanimivost današnje prireditve je predstavitev nekaterih novih mladih tržiških amaterskih igralcev. Ena osrednjih prireditev, ki jih tržiška mladina načrtuje v počastitev letošnjih obletnic partije in Tita, bo kviz z naslovom »40-85-40«. Tekmovanje se bo začelo aprila in bo končano 20. maja, za zdaj pa je prijavljenih že 20 ekip. Predtekmova-nja bodo po krajevnih skupnostih. Vse sodelujoče ekipe na kvizu bodo nagrajene, štiri najboljše pa bo občinska konferenca nagradila tudi finančno. Vsak dan poslušamo in prebiramo poročila o tekmovanju športnikov, med katerimi so zelo pogosta tekmovanja mladih; od cicibanov, pionirjev do mladincev. Med nami pa je prav gotovo precej takih, ki še niso slišali za tekmovanje naših mladih glasbenikov, čeprav ga zveza glasbenih pedagogov Jugoslavije in zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije organizirata vsako leto. Cilj teh prireditev je odkrivanje izrazito nadarjenih glasbenikov, pomoč pri nadaljnjem umetniškem študiju in izmenjava pedagoških izkušenj. Tekmovanje poteka bienal-no: eno leto za godala, pihala, trobila, kitaro in vokalne ansamble, drugo leto pa za klavir, harfo, harmoniko, solopetje ter instrumentalne ansamble. Najprej tekmovanje organizira vsaka republika zase, od tam pa gredo najboljši na zvezno tekmovanje, ki je vsako leto v drugi republiki oziroma pokrajini. V solističnih disciplinah so tekmovalci razvrščeni po starosti v 4 do 5 kategorij, pri ansamblih pa je to prilagojeno stopnji šolanja (nižja in srednja šola). Vsak zaigra tri skladbe, od katerih je prva predpisana, Škofja Loka — V galeriji na loškem gradu v Škofji Loki so v soboto, 2. aprila, odprli razstavo slikarskih del slikarja samorastnika iz Žirov Jožeta Peternelja. Otvoritve razstave sta se poleg številnih obiskovalcev in gostov udeležila tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva C K ZK Jugoslavije Stane Dolanc in član zveznega izvršnega sveta Janko Smole. O delu Jožeta Peternelja je spregovoril direktor loškega muzeja in likovni kritik Andrej Pavlovec, v kulturnem programu pa so nastopili recitatorji in moški pevski zbor Alpina. Razstava bo odprta do 24. aprila, (-jg) — Foto: F. Perdan Škofja Loka — Člani gledališča »Loški oder« iz Škofje Loke so v soboto zvečer v dvorani Loškega gledališča uprizorili gledališko delo slovenskega dramatika Mihe Remca »Delavnica oblakov«. V glavnih vlogah nastopajo Fani Božič, Maruša Hafner, Nuša Komatar, Zvezdana Zadnik, Vida Božič, Vida Frajham, Stane Božič in Stane Debeljak, delo pa je režiral Zdenko Furlan ob pomoči Janeza Debeljaka. Sceno je pripravil Frenk Tavčar. Treba je povedati, da je kljub temu, da so loški gledališčniki pripravljali delo v neustreznih razmerah, predstava odlično uspela. Ob tej priložnosti so Škofje-ločani proslavili tudi 40-letnico dela kulturnega delavca — režiserja — Zdenka Furlana. V prihodnjih dneh bodo člani »Loškega odra« obiskali še nekatere druge slovenske kraje, (-jg) — Foto: F. Perdan VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ CESTA STANETA ŽAGARJA 30 Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto VK mehanika Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas. imeti poklicno šolo avtomehan-ske stroke z mojstrskim izpitom in 2 leti delovnih izkušenj na podob, nem delovnem mestu. Prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. druga obvezno jugoslovanska, tretja pa poljubna. Pomembna je tudi obsežnost izbranih in izvajanih del, ki ne smejo biti prekratka, preseči pa seveda ne smejo tudi predpisane časovne omejitve. Solisti morajo igrati vse na pamet (pri 5. kategoriji je to 35-minutni nastop!). Tekmovanje, ki ga spremlja 5- do 9-članska strokovna komisija, poteka javno. Naj-boliši dobijo potem diplome in nagrade, nastopijo pa tudi na sklepni svečanosti, ko prireditelj objavi rezultate. Letošnjega tekmovanja v Sloveniji, ki je bilo 19. in 20. marca v Ljubljani, se je udeležilo 92 učencev iz 14 slovenskih glasbenih šol; med njimi štirje iz radovljiške in trije iz kranjske. 26 učencem je vodstvo tekmovanja prisodilo prvo mesto v posameznih kategorijah. Le-ti se bodo udeležili 6. tekmovanja glasbenih šol Jugoslavije, ki bo od 15. do 17. aprila v Skopju. Sicer pa je 16 prvih nagrad ostalo v Ljubljani (večina na srednji glasbeni šoli), 5 jih je odšlo v Maribor, 4 v Koper in 1 v Kranj. Organizatorji so bili zadovoljni z udeležbo. Razstava likovne dejavnosti Razstava likovnih del učencev osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja Bled prikazuje le nekaj posameznih učnih enot in likovnih smeri. Izdelki učencev nam prikazujejo metodični pristop k razreševanju določenega likovnega problema. — Portret izdelan na principu omejene barvne skale in sicer v hladnih toplih tonih v pokrivajoči tempera tehniki. — Na osnovi pestre skale upodobljeno rastlinje — tehnika flomaster. — Plastično oblikovanje pa obsega papirno plastiko (maske in poli-hromirani moduli) ter reliefe izdelane iz mavca. Zelja likovnega pedagoga je, da bi obiskovalec razstave doumel, kako potreben je pravilen metodični pristop k delu, da bi se dosegel zaželen uspeh pri oblikovanju otrokovega odnosa do likovnih vrednot. To znanje naj bi ga spremljalo skozi življenje. Janez Ravnik ugotavljali pa so pomanjkanje naraščaja pvi godalih. Ovire, d i se še več mladih ne odloča za to tekmovanje, so vsekakor čas, ki je potreben za takšne priprave. Učenci, ki so sposobni in primerni za takšno tekmovanje, imajo skoraj praviloma še številne obveznosti v matični šoli, v športnih in drugih društvih, pri godbah itd. Omeniti velja tudi pomanjkanje primerne notne literature in preobremenjenost pedagoškega kadra. Ob vsem tem pa se pojavljajo še pomisleki, da ne bi bilo morda bolje lepo v miru delati po učnem in delovnem načrtu, kakor pa se z učencem lotevati odgovornih priprav. Po drugi strani pa je res, da imajo tekmovalni nastopi pozitivno stran. Zato se polagoma veča število udeležencev, kar dokazuje čedalje Večje znanje in samozavest; slednje pa je še kako potrebno za solistično javno nastopanje. Učenci iz Kranja in Radovljice se letošnje zahtevne preskušnje niso le udeležili, marveč so tudi uspešno tekmovali. Posebno je treba omeniti Majo Gogala, ki je bila med najmlajšimi flavtisti najboljša. Vso pohvalo za tretja mesta v svojih kategorijah zaslužijo tudi flavtistka Bogomila Štrukelj, kitaristki Maruša Oblak in Marjeta Jovan ter klarinetist Tomaž Ankerst. Seveda pa velja pohvala tudi pedagogom Borisu Čam-pi, Fedji Ruplu, Tonetu Noču in Lojzetu Velkavrhu. GE GORENJSKI SEJEM KRANJ išče dvečistilki za čiščenje razstavnih prostorov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Podrobnejše informacije dobite na upravi Gorenjskega sejma Kranj, Staneta Žagarja 27. Konec marca so v Delavskem domu na Jesenicah odprli zanimivo likovno razstavo Sava Sovreta iz Podgore pri Ljubljani. Umetnik se s številnimi slikami otrok predstavlja kot odličen portretist, mojster risbe in dokumentarnega podajanja resničnosti. Z rastavo je dokazal, da zares pozna svet otroške psihe. Razstava, ki jo je organiziral likovni klub DOL IK pri DPI) Svoboda Tone Čufar. bo odprta do 6. aprila. — H. B. Razstava gobelinov Radovljica - Delavska univerza Radovljica je organizirala razstavo gobelinov in kljekljanih izdelkov članic DPD Svoboda Tone Cufar z Jesenic. Razstavo so odprli v petek, 1. aprila, v dvorani radovljiške graščine. Ob otvoritvi je bil tudi koncert ženskega pevskega zbora Jesenice pod vodstvom prof. Milka Škoberneta. Razstava bo odprta do 10. aprila vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Predstavi kranjskega gledališča V okviru kulturne akcije bo Prešernovo gledališče iz Kranja v če-tretek 7. aprila, ob 16. uri v avli osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici uprizorilo mladinsko igro Zvižgač za šolsko mladino. V soboto 9_apnla, pa bodo kranjski gledališčniki gostovali v Kropi. Predstava ob 17. uri bo v sindikalnem domu namenjena mladini Lipniške doline in učencem osnovne šole Stane Žagar v Lipnici. Gostovanja PG Člani Prešernovega gledališča Kranj imajo v prihodnjem tednu predvidena kar štiri gostovanja. V torek se bodo na Vrhniki predstavili s Hadžićevo komedijo Hitler v partizanih, v četrtek ob 16. uri pa bodo gostovali v Radovljici z mladinsko igro Maks Zvižgač. Z njo bodo zabavali gledalce še v soboto, 9. aprila, ob 10. uri v Predosljah in ob 17. uri v Kropi. Pripravili pa so tudi novo premiero. To je igrica M. Slane Lilipu-tanci gredo v napad. Prvi jo bodo videli učenci osnovne šole Franceta Prešerna, in sicer v petek, 8. aprila, ob 16. uri. H J Mladost v temnici o se stolpci v časopisih in Venko je tudi slišati po radiu (poseb-jj° po radiu Triglav z Jesenic) o nekdanjem Sefu gestapa na Jesenicah Elementu Druschkeju in njegovih Pornagačih. Izjavam zapornikov iz J^eniških in begunjskih zaporov ne-*lateri skorajda ne verjamejo, kaj X8* so z njimi počeli. Ne čudim se J11", kajti kdor ni sam občutil vse te 8trahote. res težko verjame. In ker ^ejn bil tudi sam eden teh trpinov, 011'ne da miru, da nekaj ne pripišem. . Nisem sicer spadal pod Druschke-Ja (saj mislim tako) pač pa pod komando gestapa z Bleda. Aretirali so me 8. aprila 1943 ob tretji uri zjutraj. Ta dan so nas iz Gorij 24 odpeljali v begunjske zapore. Po tednu ~m zapora je sledilo prvo zaslišanje. ^Pomnil sem se besed pokojnega sirila Šubica iz Spodnjih Gorij, ki mi je le malo pred aretacijo dejal: *Ce pride do aretacije, ne smeš priznati niti A. če kloniš pri A, boš moral priznati tudi Z.« .Nikogar nisem poznal na zaslišanju. Ne vem njihovim imen in jih tudi ne bi rad vedel; kajti prehudi so spomini na tiste dni. Bili so trije zasliševala. Pravzaprav je spraševal le eden, druga dva pa sta bila pripravljena za bičanje. Ker nisem odgovoril na nobeno vprašanje, so me slekli, položili na podolgovat stol in potem je padalo po meni z bikovko in tanko verigo. Ne vem, kolik& časa so me tepli. Okrvavljen sem se zavedel šele v samici. Po treh dneh brez hrane je spet sledilo zaslišanje. Obesili so me za roke zvezane na hrbtu in spet je padalo po razbolelem telesu. Spet nezavest in samica. Tako se je še nekajkrat ponovilo, dokler mi nazadnje niso dali v podpis nek zapis. Vedel sem, da si s podpisom podpišem smrtno obsodbo. Odklonil sem. Tako sem ostal v celici še trideset dni. Na trideseti dan pa so me poklicali in odpeljali v gornje prostore. Tu je bilo še devet zapornikov. Potem so mi pokazali dopisnico, ki sta mi jo iz izseljeniškega taborišča pisala oče in mati. Tako sem izvedel, da sta oba izseljena in da je dom prazen, kajti oba starejša brata sta bila v partizanih. Torej sem jim bil za talca. Sledila je noč, ko smo. se vsak zase poslavljali od domačih in od vsega lepega. Zgodaj zjutraj so me spet poklicali. Spet sem se znašel med zaporniki v zgornjih prostorih. Potem pa so jih izbrali devet in odpeljali. Odpeljali so jih v Bitnje pri Bohinjski Bistrici in jih v cvetočem maju, 13.5. 1943, ustrelili. Še tri mesece po tej noči sem bil v Begunjah, potem pa so me poslali v kazensko taborišče v Nemčijo, kjer se je nadaljevala še hujša krvava gol-gota. To sem napisal zato, ker bi rad povedal, da so gestapovski krvniki povsod uporabljali enake oblike mučenja in da ne bi pozabili, kaj vse so tisti, ki so prišli v njihove krvave klešče, pretrpeli. J. Ambrožič SOZD ALPETOUR DO Gostinstvo Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto vodj e knj igo v ods t v a Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1- višja izobrazba ali izobrazba 4-letne srednje šole (ekonomske, gimnazije ipd.); 2. 3 leta delovnih izkušenj. Na to delovno mesto je lahko sprejet tudi delavec, ki nima zahtevane formalne izobrazbe, ima pa toliko delovnih izkušenj iz tega področja dela, da se da domnevati, da bo opravljal to delo strokovno in vestno. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu razpisa. Stanovanja ni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in potrdilo o nekaznovanju oddajte najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: SOZD ALPETOUR DO Gostinstvo, Škofja Loka - Titov trg IV/6 pod oznako »za razpisno komisijo«. Črtomir Zoreč: Tržaško slovenska deželica ob morju (13. zapis) Se nekaj okoliških vasi - zvečine vedno slovenskega značaja — moramo obiskati, preden se podamo v 1 Ifct, v mesto - toda ne le na »trg Pn rdečem mostu« (Piazza del Pon-to rosso), pač pa na trdnjavo sv. Ju-sta, na zgodovinske trge in ulice, k pristaniškim napravam in — k slovenskim institucijam (šole, gledališče, knjigarna, organizacije ipd.). REPENTABOR Najmanjša tržaška okoliška občina - saj šteje komaj 572 prebivalcev. Nam pa je skoraj naJbližja, ker nas najprej pripelje v njo cesta in železnica iz Sežane — kdo ne pozna obmejne vasice Ferne-tiČi (Fernetti)? V občini Repentabor (Monrupino) •So I«' štiri vasice ali zaselki: Repen (Rupingrande), Repnič (Rupinpic-C(>lo), Col (Zolla) in Fernetiči (Fernetti). Tri znamenitosti ima ta drobcena Občina: na 419 m visokem hribu je bilo nekoč staroslovansko gradišče, ZtJaj pa na njegovih temeljih stoji romarska cerkvica; druga repenjska"' •atrakcija« je muzejsko urejena »Kraška hiša«, etnografsko pomembna tudi v gradbenem oziru, kakor tudi po vsej izvirni stari opremi; tretja odlika Repnja pa je turistične narave: prelep razgled po obsežni kraški planoti in prijetno počutje v vaških gostilnah Povsod dodajo dobremu vinu in okusnemu Pršutu tudi prijazno slovensko besedo, da navihanega nasmeška njihovih veselih krčmaric Mirandolin mti ne omenim ... Repentabor je od Trsta oddaljen kakih 14 km. Najbližja pot do tja vodi prek Opčin. BARKOVLJE Ze ime pove, da leži kraj ob morski obali in da ima zvezo z barkami, ladjicami, čolni. No, tu pa smo le mi ponašili laško ime — Barcola. — Kraj sam šteje svoje rojstvo tja v antične čase. Se danes je tu »cona« vil, zasnovanih že v rimski dobi. Sicer pa je to staro tržaško kopališče in izletišče (od mesta le 4 km poti ob morju in skozi drevorede). Tudi to je treba reči, da je tu obala prosta za kopanje — skoro vse od Miramara in Cedaza do Barko* velj. Torej precej drugače kot pri nas od Voloskega, prek Opatije do Lovrana, kjer je obala »last« bogataških posestnikov vil in mondenih ODMEV/ IZ TAŠKE NT A DB Prva služba »Kakršen je bil Demčuk, moj nekdanji neposredni zapovednik in zbadljivec. Posmehljiv človek, ki se je rad norčeval iz drugih in jih zafrkaval. Rad je tudi govoril tako, da so se besede vezale kakor v pesmih. Će me je na primer pozval naj začnem vrteti tisto kljuko pri litografskem stroju, ni rekel: daj ali začni, ampak norčavo: »Vrti, vrti, kurguzka, sto vjorst do Kurska. Veš, Kursk je ukrajinsko mesto, če še ne veš. Kurguzka je pa polomljeno vozilo, pravzaprav voz brez repa. In to naj bi bil jaz, da veš.« To sem docela razumel šele potem, ko mi je Vaška povedal, da je delni invalid. V levi roki mu je namreč tičaka nadloga, ki si jo je bil nakopal z nesrečnim padcem še v otroških letih. Levica od tedaj ni bila več tako prožna kot desnica. Zato Vaško niso vzeli med prave borce v aktivni vojski, ampak so ga uporabili za strežnika pri konjih. Od tam je prišel v upravo za pomagača prejšnjemu litografu. In še to mi je povedal in zaupal prostodušno, da mu je norčavi Hahol vzdel nov pritikelj — »buržoameri-ka!« »Buržoamerika?« sem se začudil, »kaj pa naj to pomeni?« Pojasnil je. V času revolucije da so se večkrat menili o buržujih in o buržoaziji. Pa reče nekoč zafrkljivi Hahol Demčuk: »Povej nam ti modrijan izpod Nebeškega gorovja, zakaj pravijo plasti bogatincev buržoazija?« »Zato menda, ker je buržujev v Aziji največ, ker če bi jih bilo v Ameriki največ, bi se pač reklo buržoamerika,« se odreže Vaška. Nehote sem se zasmejal tej pogruntaciji in Vaskovi prostodušnosti, s katero je vse to povedal. Potem se je Vaška pozanimal, kaj novega se je še zgodilo v upravi, kar njega ni bilo. Povedal sem mu na kratko vse, tudi to, kako so me izbrali za arteljščika. »Kaj poveš! Arteljščik da si tudi?« se je začudil. »Potem mi pa lahko narediš uslugo,« je dejal zavzeto. »Kakšno pa?« »Veš, iz Buhare sem prinesel nekaj stvari, ki bi jih rad spravil na varno v skladišče«. »Kje pa jih imaš?« »V konjski staji, s slamo zadelane. Pa tam niso varne, jih lahko kdo izvoha in vzame, veš.« »Jih pa sem prinesi.« »Ne maram, da bi tovariši videli in vedeli, kaj sem privlekel iz Buhare. Bi me obstopili in začeli navijati: daj, daj, daj to meni, to pa meni. Veš, so veliki nevoščljivci in samopašneži. Tebi pa rad odstopim nekaj blaga za uslugo. Roka roko umiva, saj več.« »Koliko robe pa imaš?« »Ne veliko, samo eno vrečo in eno košaro.« Vreča od vreče je razlika, košara od košare pa tudi, sem pomislil in pogledal kolena svojih zamaščenih hlač. Kaže, da bom zdaj res in poceni prišel do novih. Zato sem Vaški z vidnim zadovoljstvom ustregel. Ko sva robo premestila v varnejše zavetje, je Vaška odprl košaro in kar z vrha vzel kos temnega blaga in mi ga dal, rekoč: »Na. Pa nič ne pravi, da sem ti ga jaz dal.« »Brez skrbi, Vaška,« sem dejal dobre volje, videč, da bo tistega blaga še malo več kot za ene hlače. V kazarmi sva se potem dalje menila to in ono. Mene je zanimalo, zakaj je Hahol imenoval Vaško modrijana izpod Nebeškega gorovja. To je namreč ime za pogorje Tien San, ki se vleče po rusko-kitajski meji. Je Vaška nemara od tam nekje doma? Uganil sem. Tam je dežela, ki so ji Rusi dali ime Semirečje, v njej pa je kraj, ki se mu pravi A Ima Ata, po naše Zlato jabolko. Ze ime dežele in mesta povesta, da mora biti pokrajina pod tistim Nebeškim višavjem rodovitna. In to tudi je. Zato so se Rusi v njej naselili v večjem številu. Med vojno so speljali tjakaj železnico, ki so jo pomagali graditi tudi vojni ujetniki. Ne tako daleč od Taškenta — za tamošnje pojme seveda — se ta odcepi od glavne srednjeazijske proge Taškent—Orenburg pri postaji- Aris. Ujetniki so postaji dodali črko P od spredaj. Tako je francoska prestolnica dobila brata v globoki, vroči srednji Aziji. Nekaj od gori povedanega sem vedel od Rusov že prej, za brata francoske prestolnice sem pa tisti večer izvedel od Vaške, ki je bil pri gradnji železnice dlje časa zaposlen kot progovni delavec, se pravi, do vpoklica k vojakom. Alma Ata in njena okolica sta mu bili dobro znani. Tam je namreč preživel svojo mladost, od katere je pa ohranil bridke spomine. Starše je kmalu izgubil. Oče je padel v rusko-japonski vojni, ko je njemu bilo komaj sedem let, mater je pa tri leta pozneje pobrala jetika. Tako je ostal sam na svetu, brez bratov in sester, brez stricev in dobrih tet, ki bi se dečka usmilile in ga vzele k sebi. Nekaj daljnih sorodnikov je sicer imel, toda ti so se menili zanj kot za lanski sneg. Deček je prišel k tujim ljudem, h kmetom, zdaj k temu zdaj k onemu, najprej za pastirčka, potem za pastirja, nato pa hlapca. Nikjer pa se mu ni dobro godilo. Kot pastirček je bil večkrat lačen in raztrgan kot berač. Kot hlapec pa izkoriščan in zapostavljan. Izkoriščanja, zapostavljanja in poniževanja je občutil nič koliko, srčne topline in ljubezni pa nič. Vse to je vplivalo na njegovo duševnost in njegov značaj. Ko je dorasel in odšel na progo delat, je že bil vase zaprt fant, nezaupljiv do ljudi, saj so se mu ti le posmehovali in norce brili iz njega. On pa si je želel človeka, ki bi se mu ne posmehoval, ampak ga razumel, kateremu bi se on, Vaška Potrebin, lahko zaupal in se z njim od srca iskreno pogovoril. Takega človeka, dobrega tovariša in življenjskega druga, da bo skušal najti v dekletu, s katerim se potem poroči, ko bo od vojakov odpuščen. Na to je mislil, ko se je odločil za kazensko ekspedicijo v Buharo, na to misli zdaj, ko se je iz nje vrnil, obložen z buharskim blagom ... Tak je bil moj pomenek z Vaško prvi večer po njegovi vrnitvi. Prekinili so ga tovariši, ki so se začeli vračati iz mesta, eni iz cerkve, drugi iz cirkusa. Vaško so sprejeli, na splošno hladno, neprizadeto, nekateri celo norčavo, posmehljivo: Oho! Kazenska ekspedicija se vrača! Buržoamerika, kako je bilo v bogati buržujski Buhari? Si si napolnil mošnjo z zlatniki? Bisago z blagom, z buhar-sko svilo, a? Le-te je tam na pretek. Vaška se jih je v zadregi otepal, da o zlatnikih, blagu in svili ni govora. Kaj boš tajil in skrival? Slišali smo, da so nekateri nagrabili tam polne žepe denarja, srebra in zlata, in cele vreče blaga . .. Če so, ne ve Vaška nič, on je stražil železnico. Res si budalo, počasnih misli in počasnih dejanj. Praznih rok se po dveh mesecih vrne iz bogate Buhare, kjer je kazenska ekspedicija učila uporne Buharce kozjih molitvic, pri tem pa pridno grabila njih imetje. — Tako so se mu posmehovali. Vaška si je mislil svoje, jaz pa tudi. Potem se nismo več menili o tem. Naslednji dan sva z Vaško pričela delati v litografski delavnici. Delala sva družno in zadovoljno tri dni, četrti dan je pa Vaška zbolel in je moral leči. Napadla ga je vročina, bolela glava, tresla mrzlica. Le pil bi, pil. Pojil sem ga s čajem in mu drugače stregel, kakor sem vedel in znal. Spočetka sem mislil, da ima fant malarijo. To nadlogo sem okusil že prvo leto svojega ujetništva in sem vedel, kakšne muhe ima. Zato sem misel o Vaskovi malariji še tisti dan zvečer opustil, zakaj malarija je v Turkestanu pozimi redek pojav. Še bolj pa me je prepričevalo dejstvo, da Vaskova vročina do večera ni prav nič popustila. Malarija, zlasti prvi napad, človeka strese, ga pesti in kuha uro ali dve, potem pa vročina popusti; bolnik vstane in hodi, se počuti več ali manj zdravega, dan ali dva ali celo tri, kakršna malarija po svojem značaju pač je, sekundarna ali terciarna, preden spet napade. Franc Valjavec Zaliv pod Sesljanom hotelov. Večkrat sem pripeljal tjakaj dijaške skupine — bil pa je vselej pravi problem, kako priti do vode. Vsa obala »zabranjena« ali pa »privatna«. Vsi preznojeni od poti, sonca in jeze smo morje lahko le od daleč gledali . . . Sicer pa rra dalmatinski obali ni dosti boljše: nemški turisti dele obale zase kar »okupirajo« in ograde. . . Najbrž si tako dajejo duška svoji stari sli po okupiranjih tujega, ne njihovega sveta! Nad Barkovljami kipi v nebo Svetilnik zmage (Faro della Vittoria). Stoji kar 120 m nad morsko gladino. Velja kot tretji svetilnik na svetu glede na svojo višino. Vidljivost njegovih luči seže 35 morskih milj daleč (65 km)! NARAVNE LEPOTE Razen slikovite in ugodno razčlenjene niprske obale imajo Tržačani obilo priložnosti za sprehode in izlete v »notranjost« svoje pokrajine. Raznolikost Krasa se je tu naokrog močno izživela. Da omenim le podzemeljsko jamo pri Briščikih (grotta Gigante). Do vasice Briščiki (Borgo) v občini Zgo-nik (Sgonico) pridemo najlažje od Opčin (3 km). Jama je velikanska; pravijo, da je z globino 136 m najobsežnejša votlina na svetu. Jama je turistično opremljena (steze, stopnice, ograje, razsvetljava), vendar je vodnik potreben. Tega lahko najameš v gostilni Milic hkrati z vstopnico. Zanimivost zase je tudi speleološki ali jamoslovni muzej pred vhodom v jamo. Je edini muzej te vrste v Italiji, odprt pa je bil šele leta 1963. Druga nepričakovana naravna lepota tržaške okolice je dolina Glin-ščice (Val Rosandra). Tudi tu vidimo značilen kraški pojav. Dolina, ki jo je voda potoka Glinščice globoko izjedla, napravlja , vtis prave alpske soteske z visokimi navpičnimi stenami ob straneh. Tudi slap opa zimo na koncu doline. Da pa bo planinski nadih pokrajine še popolnejši, je v bližini planinska koča »Pre--muda«, kjer je sedež »šole za planinstvo« . Seveda pa ne smem prezreti zavedne slovenske vasice Boljunec (Bagnoli d. Rosandra), ki leži ob srednjem toku Glinščice, a že na rodovitnem svetu. K naravnim lepotam tržaške okolice, vsaj zaradi razglednosti in nenavadne arhitekture, ki n?j bi ponazarjala belo kraško skalovje, štejem tudi »Nacionalni hram Matere Ma- rije, kraljice Italije« (Tempio Nazio-nale a Maria, Madre Regina d'Ita-lia). Stavba stoji na strmini tik nad Miramarom. Sprva je kazalo, da bo to spomenik vseitalijanstvu, vendar sta pozneje dobila prostor v veličastni cerkvi vrh gore tudi slovanska bla-govestnika Ciril in Metod. Njuni podobi je izdelal naš slikar Tone Kralj. Kot oltar, tako sta tudi podobi opremljeni z napisi v slovenščini. Sicer pa je svetišče nadvse veličastno, res zadnja beseda sodobne arhitekture. Imel pa sem občutek, da je »tempelj« bolj razgledišče kot svetišče. Kaže — tak vtis sem sam dobil — da prihaja semkaj več radovednih kot pobožnih ljudi. Nacionalni hram Materi Mariji, kraljici Italije na hribu Griže, tik nad Mirunuii oni. - Soseska ob obali je Čedaz, v .sredini pa sta slovenski vasi Kontovel in Prosek. Onstran morju na levi je vidna doberdobska vzpetina. TAVČAR BO PREDAVAL NA JESENICAH V četrtek, 7. aprila, se ljubiteljem slovenskih naravnih lepot z Jesenic obeta lepo doživetje. V organizaciji Planinskega društva Jesenice bo ob 19. uri v dvorani kina Radio jubilejno predavanje svetovnega popotnika Staneta Tavčarja Slovenija v slikah in melodijah. S 435 diapozitivi bo tokrat prikazal lepote slovenskih pokrajin, gorskega sveta in folklornih motivov. J. R " ENOTNE CENE STORITEV AMD Konec marca so avto-moto društva Gorenjske v Radovljici podpisala samoupravni sporazum o enotnih cenah za njihove storitve. Tako bo od 15. aprila naprej veljala ena ura praktične vožnje 110 dinarjev, 52 ur tečajnine za voznike A in B kategorije pa 450 dinarjev. Tečajnina za voznike koles z motorjem pa bo veljala 300 dinarjev. Tako bodo cene narasle v primerjavi s sedanjimi za okrog 18 odstotkov. B. B. LEDINE DOBRO PRENAŠAJO ZIMO - Predstavniki Planinskega društva Kranj vso zimo redno obiskujejo Ledine, kjer je nova planinska postojanka (na fotografiji) že pod streho. Planince predvsem zanima, kako na novo zgrajeno poslopje prenaSa zimo in letošnje velike količine snega, ki marsikje dosegajo tudi 7 metrov. Opazovalna služba je zaupana članom alpinističnega odseka Planinskega društva Kranj. Alpinisti so ugotovili, da je plazovitost na Ledinah taksna, kakršno so predvidevali in da je bila lokacija pravilno izbrana. V novi koči na Ledinah so se letoSnjo zimo pogosto zbirale tudi alpinistične naveze in poskušale opraviti težke zimske vzpone. Med njimi je treba Se posebej opozoriti na vzpon po Dolgem hrbtu, ki je letošnji najzahtevnejši zimski prvenstveni vzpon. Uspeh potrjuje, da bodo Ledine zanimive tudi za alpiniste. Pretekli teden je bil prav tako sestanek predstavnikov Planinskega druStva Kranj in izvajalca gradbenih del na Ledinah, Obrtnega podjetja iz Cerkelj. Dogovorili so se za potek letoSnjih zaključnih gradbenih del in menili, da je otvoritev koče na Ledinah ob 1. avgustu, prazniku kranjske občine, uresničljiva, (jk) -Foto:. F. Ekar CERKLJANSKI LOVCI PROSLAVILI PRVI JUBILEJ Cerklje — Člani lovske družine Cerklje na Gorenjskem so svoj redni letni občni zbor počastili tudi s prvim jubilejem, 10-letnico svojega delovanja. Občni zbor je bil lepo pripravljen, popestrili pa so ga Se predstavniki vseh sedmih krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter društev. Po sprejetih sklepih občnega zbora bodo letos v program vključili tudi praznovanje 40-letnice dela predsednika Tita na čelu nase partije, nadalje obletnico povojnega lovskega dela in pomembni obletnici slovenskega lovstva. Ena od prvih večjih prireditev bo pred praznikom l.maja, ko bodo lovci pripravili večjo zabavno prireditev. V počastitev dneva osvoboditve 9. maja bodo pripravili že tradicionalno lovsko-sportno prireditev v tekmovanju na umetne golobe, v tarčo srnjaka in v tarčo bežečega merjasca, enako prireditev bodo pripravili tudi ob krajevnih praznikih. Sodelovali bodo na Kriški planini, kjer bo tudi letos tradicionalno srečanje borcev in aktivistov ter planincev na Krvavcu. Tudi letos bodo aktivno sodelovali na tradicionalni razstavi lovstva in cvetja, ki bo že 11. po vrsti in jo pripravi vsako leto Turistično društvo Cerklje ob dnevu borca. V svojem programu pa imajo Se več drugih del in prireditev. Omenimo naj se, da so navzočim pred zaključkom občnega zbora prikazali tudi enourni barvni film iz lanske 10. — jubilejne razstave cvetja in lovstva, s poudarkom na tisti del razstave, ki so ga pripravili lovci. -an BIK IZLETNIŠKI TURIZEM Odkar so po hribih med StražiSčem in Škofjo Loko nad Bitnjami in Zabnico razSirili makadamsko cesto, se je na tem območju zelo povečal izletniški turizem. Razen tega je tu zraslo tudi precej počitniških hišic. Izletniki pa se še posebno radi ustavijo na Sedlu na Čepuljah, kjer je znano gostišče pri Čavlarju. — B. B. TEČAJ ZA GASILSKE PODČASTNIKE Občinska gasilska zveza Radovljica je organizirala tečaj za gasilske podčastnike. Teoretični pouk poteka v gasilskem domu na Bledu, praktični pa na prostoru LIP Bled na Rečici. Po uspešno opravljenem tečaju bodo udeleženci usposobljeni za operativno vodenje gasilskih desetin pri gašenju požarov. — B. B. ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše: • betonsko železo, cement, izolacijske materiale, apno, opeko, razno kritino in drugo; • okna, vrata, ladijski pod — opaže, parket; • keramične ploščice in sanitarno keramiko; • peči za centralne kurjave, radiatorje in cevi. DELOVNI ČAS od 1.4. do 15. 11. 1977 od 7. do 20. ure ob sobotah od 7. do 13. ure Informacije dobite po telefonu Vižmarje: 51-566 Gospodarsko razstavišče: 312-598 Domžale: 72-397 OBIŠČITE NASI VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA GARAŽNA VRATA NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM VRAT EVROPSKE KVALITETE - zahtevajte prospekte - prepričajte se v poslovalnicah s stavbnim pohištvom Qf lesna industrija ■ 64260 bled, ljubljanska c.32 tetefon:064-77384, trgovina 77944 telegram: lip bled tetex:34525 yu lipex lip bled Načrti žirovskih ribičev Žiri — Člani ribiške družine iz Zi-rov so se v zadnjih dneh marca zbrali na svoji redni letni skupščini. Pregledali so delo v preteklem letu ter si zastavili načrte za delo v prihodnjem obdobju. Ob tej priložnosti je treba povedati, da so Zirovci prav lani odprli svojo novo moderno urejeno ribogojnico. Tu so »vzgojili« kar 500.000 iker potočnih postrvi. Približno 130.000 bo ostalo na »domačem terenu«, torej v vodah poljanske Sore, ostali »naraščaj« pa bodo odstopili drugim ribiškim družinam. Zirovci pa imajo še druge načrte. Vode v okolici Zirov nameravajo »obogatiti« že v bližnji prihodnosti še z mladicami lipana, sulca in potočne ter jezerske postrvi. V preteklem letu so žirovski ribiči opravili ogromno dela. Kar 45 prostovoljnih delovnih ur je »pripadlo« na vsakega člana. Tudi letos dela ne bo malo. Zirovci nameravajo urediti gojitvene potoke, torej postaviti po posameznih vodnih strugah pregrade in pragove. In od kje denar za vsa dela? Žirovski ribiči si tudi tu znajo pomagati. Zdaj že vsako leto pripravljajo tradicionalno ribiško tombolo in veselico. Prireditev vedno dobro uspe. Pri vsem svojem delu pa žirovski ribiči nikakor ne pozabljajo na varstvo okolja. Ze tale petek, 1. aprila, bodo v sodelovanju z učenci osnovne šole Padlih prvoborcev iz Zirov očistili bregove poljanske Sore. Ribiči pa si v sodelovanju z žirovsko krajevno skupnostjo prav tako prizadevajo, da bi v kraju čimprej zgradili čistilno napravo. Prav tako pa bodo člani žirovske ribiške družine prostovoljno dežurali ob Sori in preprečevali »krivolovstvo«, ki se je v zadnjem času izredno razširilo. V.Kokalj Gorenjsko planinstvo se povezuje Kranj — Pretekli teden so se sestali člani odbora za oblikovanje novega vodstva gorenjske planinske organizacije. Novi ogran, ki bo bedel nad sodelovanjem gorenjskih Planinskih društev in skrbel za usklajeno delo, bo predsedstvo gorenjskih Planinskih društev, sestavljeno iz delegatov petih gorenjskih občin. Člani odbora so razpravljali o pravilniku delovanja predsedstva in se dogovorili, da bo skupščina delegatov gorenjskih Planinskih društev danes, 5. aprila. Na skupščino bo vsako gorenjsko Planinsko društvo poslalo dva delegata. Sprejeli bodo pravila delovanja predsedstva gorenjskih Planinskih društev in izvolili člane predsedstva. Kandidati gorenjskih občin za člane planinskega predsedstva so Slavko Hribar (Škofja Loka), Janez Delavec (Jesenice), Miha Finžgar (Radovljica), Janez Lončar (Tržič) in Franci Ekar (Kranj). -jk T mali oglasi • mali oglasi Prodam JABOLKA. Srakovlje 4, Kranj 2362 Prodani iAVO s teletom ali orez.Jezersi 13, Kranj 2363 KRAVO teletom ugodno prodam. Sušnik, ima dO, Kranj 2364 Prodam raoijeno reform KOSILNICO. Lombar Ernest, Pristava 4, Tržič 2365 Prodam tri PRAŠIČE po 50 kg, Primerne za nadaljnjo rejo. Stano-nik, Log 9, Škofja Loka 2366 Prodam lažjo KOBILO za kmečka dela. Dvorska vas 18, Begunje na Gorenjskem 2375 Prodam PRAŠIČKE. Pivka 13, Naklo 2367 Prodam SENO. Čadovlje 6, Golnik 2368 VELEŽELEZNINA MERKUR KRANJ SPOMLADANSKA PRODAJA PREMOGA Prednosti: • hitra dobava • zadostne količine • brezskrbna jesen M Merkur vas pričakuje, da vas reši jesenskih skrbi nabave premoga poslovalnice: Kurivo Kranj Zeleznina Radovljica Zeleznina Bled Prodam ca. 1000 kosov STREŠNE OPEKE. Radovljica, Janševa 4 2396 Prodam 500 kg PŠENICE. Kern, Praprotna polica 28, Cerklje 2397 Prodam dve družini ČEBEL brez panjev. Zaje Jože, Gorenja vas 5 2369 Prodam 100 kg SENA. Krek Anton, Govejek 2, Medvode 2370 Prodam večjo količino zidarskih PLOHOV. Sekne, Hrastje 137 2371 Prodam globok otroški VOZIČEK, drap barve. Ogled vsak dan dopoldan in popoldan. Obed Jože, Delavska 43, Stražišče, tel. 24-913 2372 Prodam POJSKE. Žirovnica 57 2373 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Breg ob Savi 33 2374 vozila Prodam dele KAROSERIJE za zastavo 1300 in menjalnik. Ogris, Trojarjeva 9, tel. 23-928 2377 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mole Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava Usta: Kranj, M ose Pijadeja L - Teko«! račun pri SDK v Kranju številka 51500-801-12694 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-941, uredništvo 21-888, novinarji 21-880, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, rdietna 100 din, cena za 1 številko dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. KOMUNALNO GOSPODARSTVO MENGEŠ Prešernova 2 proda kombi HANOMAH MATADOR nosilnost 1,3 t dizelski pogon, vozen Licitacija bo v četrtek, 7. 4.1977, ob 8. uri na Komunalnem gospodarstvu Mengeš, Prešernova 2. Ugodno prodam AMI 8, letnik 1970. Šorlijeva 29, Kranj tel. 25-326 2378 Prodam NSU 110, letnik 1967, registriran vključno marec 1978. Pu-šar, Puštal 104, Škofja Loka 2379 Kupim MOTOR za FORD TAU-NUS 17 M, - vrstni, letnik 1964, v voznem stanju. Oglasite se: Fordov servis, 61-524, Stara Loka, Škofja Loka 2380 Ugodno prodam FIAT 750 celega ali po delih. Šmartno 29, Cerklje 2381 Prodam osebni avto FORD TAU-NUS 12 M, 12-voltni, dobro ohranjen. Klane 45, Komenda 2382 Prodam po ugodni ceni obnovljeno ZASTAVO 750, registrirano in z novimi gumami ter strojem po generalni. Ogled na Škofjeloški 20, Kranj . 2383 Prodam IMV KOMBI 1600 za 12.000 din, registriran. Jarc Anton, Okroglo 19, Naklo 2384 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, 74.000 km prevoženih, opravljena generalna. Konig Ana, Jesenice, Murova 21. Informacije v«ak dan na domu in po telefonu v službi 064-81-355 2385 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1967, telefon 41-021, od 15. do 17. ure 2375 FIAT 850 SPORT COUPE prodam. Vidic Slavko, Koritenska 9, Bled 2376 Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Na mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 3. do 17. aprila boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. MODNO ČEVLJARSTVO KERN STANKO, Kranj, Partizanska 5. kupim Kupim traktorski KULTIVATOR in PUHALNIK. Škof Marija, Žlebe 9, Medvode 2386 Kupim LIPOVE HLODE ali PLOHE 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku. v 2387 Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi 12. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 14/69) in Odloka o sestavi, nalogah in načinu dela komisij in drugih teles občinske skupščine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 21/74) prosto delovno mesto ravnatelja osnovne šole A. T. Linharta Radovljica. Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje za učitelja osnovne šole in imeti opravljen strokovni izpit ter vsaj 5 let ustrezne vzgojnoizobraževalne prakse. Razen navedenih pogojev morajo kandidati imeti družbenopolitične in moralne lastnosti ter organizacijske sposobnosti za uresničevanje vzgojnoizobraževalnih smotrov. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski in strokovni izobrazbi, življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o nekaznovanju je treba poslati v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Radovljica. Kupim rabljen črno-bel TELEVIZOR, dobro ohranjen in prodam ELEKTROMOTOR Rade Končar, 34 KW. Čeč, Zg. Bitnje 47 za Ma-movcem 2388 stanovanja Zamenjam (super) komfortno STANOVANJE 45 kv. m v Banja Luki za podobnega od Kranja do Bleda. Naslov v oglasnem oddelku 2389 Kupim enosobno STANOVANJE ali manjšo hišo. V poštev pride tudi del hiše ali podstrešje za adaptacijo. Najraje na Bledu ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 2390 SOBO dobita dva študenta takoj, najraje od organizacije dela. Telefon 21-452 2391 zaposlitve OBRTNIK OPRAVLJA GRADBENA, TESARSKA, ZIDARSKA, FASADERSKA DELA. INTERESENTI NAJ SE JAVIJO PISMENO NA NASLOV: MAZREKU MEDZIT,REŠEVA5,KRANJ 2392 Kvalificirano trgovsko pomočnico vzamemo takoj. JUGOPLASTIKA Kranj, Prešernova 18 2393 Takoj sprejmem ŠIVILJSKO POMOČNICO, lahko za popoldansko ali občasno pomoč. Salon MOJCA, Koroška 37, Kranj 2394 obvestila Kdor naroči Tro-set TRIMER, KLINER strugalo in specialni glavnik za striženje po povzetju za 100 dinarjev, dobi TRIMER značko, ki se sicer ne prodaja in je vreden primerek za zbiratelje. Pošljite vaš naslov TRIMER, p.p. 692, 41001 Zagreb. 2346 ostalo Pozivam poznano, opazovano osebo, ki je odnesla vrečko z rdečo žametno haljo, naj jo vrne v trgovino NOGAVICAR. 2395 SGP GRADBINEC KRANJ PREJ SGP PROJEKT KRANJ Nazorjeva 1 objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev Licitacija bo 8. aprila 1977, ob 16. uri v prostorih centralnega skladišča na Kokrici, cesta na Rupo. Seznam predmetov, ki so na licitaciji: Izklicna cena dostavno vozilo IMV 1600 17.000, - din tovornik TAM 4500 15.000, - din avtobager Liebherr 921 500.000,- din tovornik TAM 2000 30.000, - din dostavno vozilo IMV 1600 10.000, - din buldožer TG - 90 30.000, - din damper 4 kub. m 5.000, — din razni elektromotorji, večje orodje, ročni brusilni stroji, japanarji, konzolna dvigala, oljne peči, varilni aparat, vrtalni stroji in drobno orodje. Davek v izklicni ceni ni vračunan! Ogled predmetov je mogoč dve uri pred licitacijo. Na licitaciji nastopata družbeni in zasebni sektor enakopravno. Varščino 10 % od izklicne cene vplačate pred začetkom licitacije na Kokrici v obratu, kjer bo licitacija. Vse stroške prepisa lastništva in ostale stroške plača kupec, kakor tudi davek. Zlicitirano osnovno sredstvo mora biti plačano in odpeljano najkasneje v desetih dneh po dnevu licitacije, po tem dnevu zapade varščina. r 3 %\t£ • POPUST •DOSTAVA •KRED/T • stanovanjsko pohištvo domače in tuje proizvodnje, posteljni vložki, preproge, svetila in bela tehnika L. stalna razstava in prodaja sejemska hiša Kranj Vižmarje 86 j GIP Gradiš Ljubljana Tozd LIO Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto vzgojitelja učencev Pogoj: dokončana višja šola pedagoške smeri. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe ali naj se osebno zglasi-jo v kadrovskem oddelku Gradiš, TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56, do 15.4.1977. Tragično je preminil član DO Elan Jože Resman mizarski pomočnik v 49. letu starosti. V Elanu je bil zaposlen od 13. 12. 1949. Bil je vesten in marljiv delavec, mizar v delavnici telovadnega orodja. Poleg svojega dela je aktivno sodeloval v GD Elan od ustanovitve 1950 do danes. Kot dolgoletnega člana in strokovnega delavca ga bomo težko pogrešali, posebno pa še njegovi najožji sodelavci iz TOZD telovadno orodje DO - Elan GD Elan Begunje, 4. aprila 1977 Med deževjem pozimi se je pogreznil del magistralne ceste zahodno od Soteske pri Koroški Beli. Tu bo potrebno zgraditi oporni zid, da se cesta ne bo več pogrezala. — Foto: G. B. Kokra bi kmalu terjala otroško življenje Rešitelj pritekel zadnji trenutek Tupaliče — Krčeva družina iz Tupalič je te dni med najsrečnejšimi. Ni pa dosti manjkalo, da je ne bi doletela težka tragedija. Hčerko Andrejko, učenko 1. razreda osnovne šole iz Preddvora, so namreč v ponedeljek, 28. marca, zadnji hip oteli zanesljivi smrti v mrzlih valovih Kokre. Ob nenadni boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, sina, brata in strica Franca Srebrnjaka se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in njegov grob zasuli z venci in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo g. župniku s H rastja, zvonarjem, g. kaplanu iz Šenčurja za tako lep ŽAGAR, učencem in učenkam 3.b oz. 1. b za šopke. Vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali, izrazili sožalje in za spremstvo na njegov prerani grob Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka, sin Andrej, hčerka Danica, mama Francka, brata Peter z družino, Miro, sestre Mari, Pavla z Joži, Ani in ostalo sorodstvo. H rastje, Voglje, Trboje, 30. marca 1977 OBLETNICA Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi prijatelj Maks Podgoršek Ohranili ga bomo v trajnem spominu. PRIJATELJI! ZAHVALA , , Ob izgubi našega dragega moža, očeta in brata Jožeta Sitarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in gasilskemu društvu Visoko in vsem, ki so nam izrekli sožalje in mu darovali cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi zdravstvenemu in duhovniškemu osebju. V^m skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo. Visoko, 30. marca 1977 Andrejka Krč in Sonja Koželj iz Tupalič, učenki preddvorske osnovne šole, sta se vračali v ponedeljek proti večeru iz šole proti domu. Pri preddvorski žagi oziroma obratu Jelovice sta zavili s ceste na stezo, ki ob vodnih rakah pelje protu Tupa-ličam. Tu je Andrejka Krč nenadoma zdrsnila v mrzlo Kokro, ki jo je potegnila od roba rak in jo nesla proti nižje postavljenim vodnim grabljam. Brez moči je bila Andrejka, vendar kljub temu ni potonila. Sošolka Sonja Koželj ni zgubila prisebnost}! Andrejki je molila dežnik, da bi se ga oprijela in si pomagala na kopno. Ker pomoč ni bila uspešna, je začela obupana klicati na pomoč, malo Andrejko pa je Kokra nosila dalje. Otroški klic na pomoč je slišal Edo Buček iz Tupalič, ki je v bližini čakal na avtobus. Planil je proti reki Kokri in v bližini vodnih grabelj ugledal na gladini plavajočo šolsko torbico, zraven pa utapljajočega se otroka. Edo je zbral toliko poguma in moči ter potegnil deklico, za katero upanja za rešitev skoraj ni bilo več, na suho ... -jk Požar V soboto, 2. aprila, nekaj pred 7. uro zjutraj se je v stanovanjski hiši v Kranju, Tavčarjeva 22, pokazal ogenj. Marija Miller (roj. 1925) je pred vhodnimi vrati, tako kot menda vsak večer, prižgala tri sveče; poleg je bila tudi plastična posoda s cunjami in papirjem in plastična posoda s 5 litri kurilnega olja. Ko so zjutraj sveče dogorele, se je vnel papir, cunje in olje, ogenj pa se je razširil na podboj vrat in na oblogo po tleh. Ogenj so še pravočasno pogasili domači, tako da je škode nastalo le za 1000 din. nesreče Pometel s ceste V sredo, 30. marca, nekaj pred 21. uro se je na cesti med Pokljuko in Bledom pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti na močno zasneženi cesti. Pri srečanju s tovornjakom, ki ga je od Bleda proti Gorjam peljal Jure Slivnik z Zg. Gorij, je voznika osebnega avtomobila Antona Nadižarja s Koroške Bele zaneslo v tovornjak. Oba sta parkirala vozili na svoji desni strani in si, ker je nastala le manjša škoda, izmenjala podatke. Tedaj pa je pripeljal s smeri Zg. Gorij voznik tovornjaka s prikolico Miroslav Ambrožič (roj. 1946) iz Zg. Gorij; voznik je ocenil, da ne bo mogel ustaviti pred parkiranima avtomobiloma, zato je izbral pot med njima. Pri tem pa je prikolico tovornjaka zaneslo, da je trčila v Slivnikov tovornjak, zadela pa je tudi oba voznika ter Janeza Koblar-ja in Nadižarjevega sina. Tovornjak je nato zasukalo, da je trčil tudi v Nadižarjev avtomobil in ga zrinil s ceste, nato pa je tudi prikoličar zapeljal pod cesto in obstal pre-vrnjen na bok. V nesreči je bil ranjen voznik Nadižar, škode na vozilih pa je za 50.000 din. Kolesar v avto V četrtek, 31. marca, ob 13.20 se je v naselju Kovor pri Tržiču pripetila prometna nezgoda. Kolesar Andrej Smitek (roj. 1967) iz Kovorja se je s kolesom peljal bolj po sredini ceste; na vogalu hiše št. 21 mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Ivan Kos (roj. 1934) iz Baške grape. Kolesar je trčil vanj in padel ter so ga huje ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. Zbil pešca Na regionalni cesti na Mlaki pri Kranju je v petek, 1. aprila, ob 21. uri voznik osebnega avtomobila Zvonimir Rozman (roj. 1949) s Ko-krice zadel Bojana Vodnika (roj. 1958) iz Srakovelj, ki je skupaj z Antonom Mlakarjem hodil po desni strani ceste. Mlakarju je uspelo odskočiti, Vodnika pa je avtomobil zadel, tako da je obležal huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Pešec umrl V soboto, 2. aprila, ob 24. uri se je na cesti tretjega reda med Radovljico in Novo vasjo pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Andrej Cvenkelj (roj. 1958) iz Begunj je peljal proti Novi vasi: v levem preglednem ovinku je zaradi neprimerne hitrosti in vožnje po levi zadel pešca Jožeta Resmana (roj. 1928) iz Nove vasi. Resman je bil v nesreči tako hudo ranjen, da je med prevozom v bolnišnico umrl. L. M. Odbor za medsebojna razmerja ŽITO LJUBLJANA TOZD Pekarna Kranj razpisuje prosto delovno mesto obratov odje Poleg splošnih pogojev za zasedbo delovnega mesta se zahteva še: visoka kvalifikacija pekovske stroke in 8 let delovnih izkušenj na takem delovnem mestu. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vloge sprejemamo 8 dni od dneva razpisa. Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari oče Matevž Poljanšek krojaški mojster v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 5. 4. 1977, ob 16.30 na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Alojzija, sinovi Lado, Adolf, Lojze, Franci, hčerka Danica z družinami, bratje, sestre ter ostalo sorodstvo. Kranj, Škofja Loka, Ziri, Sovodenj, Izola, Novo mesto, Apače, 4. aprila 1977 Pokal PZS v znamenju Petriča r Ljublj ana — V zimskem bazenu na Sternu ° slovenski plavalci in plavalke sklenili s tekmovanjem za plavalni pokal Slovenije svojo •Usko sezono. Čeprav ni bilo toliko rekordnih °8ežkov, so bili vendar doseženi dobri rezul-Nastopilo je 120 tekmovalcev iz 9 slovenskih plavalnih kolektivov. jMed posamezniki se je najbolje odrezal ^'•Jijcan Borut Petrič, saj je zmagal v inn disciplinah, kjer je nastopil, razen na hrbtno, ko je bil drugi. Torej med pj**imi je bil pokal v znamenju Boruta Rezultati - moški: 200 m kravi: 1. Petrič ''nglav) 2:03,90, 200 m prsno: 1. Petrič f-^'19- 100 m hrbtno: 1. Balant (Fužinar) '•"2.12, 2. Petrič 1:06,45, 400 m mešano: 1. Pe-5:01,44, 400 m kravi: 1. Petrič 4:18,03, '00m hrbtno: 1. Petrič 2:16,36 (mladinski Dvakrat ŠŠD Radovljica Na košarkarskem turnirju pionirskih ekip snovnih šol radovljiške občine so imeli največ uspeha učenci in učenke ŠŠD A. T. Linhart iz Kadovljice. Turnir je organiziralo SŠD A. T. Linhart v sodelovanju z OK ZSMS Radovljica. «firT,tni red: pionirji: 1. SŠD Radovljica, 2. '^D Gorje, 3. SŠD Lipnica, 4. SSD Lesce, £ SSD Zavod M. Langus; pionirke: 1. SSD "adovljica, 2. SSD Lipnica, 3. SSD Gorje. B. Škrab Gorenjski šahisti za pokal in^,i^0t,*lu A1Pet0"r v Škofji Loki bo v soboto Saln t?* J0 P^enstvo Gorenjske za pokal mar-ohfinl!v8ahu' Na turnirju bo sodelovalo pet Prv»l r prvakov in domačin SD Škofja Loka. na ^i^* si bo pridobil pravico nastopa v Rado^jlcfGm fmalU' b° °* 22' d° 24> apr"a Šahovsko tekmovanje Jesenice - V torek, 5. aprila, se bo v šahovskem domu na Jesenicah začelo občinsko šahovsko tekmovanje, ki ga organizira Šahovsko druStvo Jesenice. Letošnje tekmovanje podo organizirali v okviru praznovanja jubi-ejev partije in Tita. Tekmovanja se bodo udeležile Štiričlanske ekipe iz delovnih organizacij, •""sjevnih skupnosti, društev in družbenopolitičnih organizacij ter ostalih skupnosti. D. S. rekord SRS), 100 m kravi: 1. Petrič 55,25, 100 m prsno: 1. Petrič 1:12,59, 200 m delfin: 1. Petrič 2:13,02, 200 m mešano: 1. Petrič 2:16,44, 1500 m kravi: 1. Petrič 16:51,21; ženske: 200 m kravi: 1. Markovič (Ljubljana) 2:18,62, 4. Štembergar (Triglav) 4:53,33, 400 m kravi: 1. Rodič (Fužinar) 4:46,61, 4. Štembergar 4:53,33, 200 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 2:49,38, 2. Štembergar 2:50,29, 3. Dvoršak 2:58,69, 4. BradaSka 2:59,98, 200 m hrbtno: 1. Blažič (Rudar) 2:33,41, 4. Draksler 2:43,55, 6. Berložnik 2:45,90, 100 m hrbtno: 1. Blažič (Rudar) 1:10,25, 3. Štembergar 1:17,26, 5. Draksler 1:18,11, 6. Berložnik 1:19,32, 400 m mešano: 1. Štembergar (Triglav) 5:21,99, 100 m delfin: 1. Rodič (Fužinar) 1:12,57, 5. Štembergar 1:14,21, 100 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 1:18,77, 2. Štembergar 1:20,15, 3. BradaSka 1:22,72, 5. Dvoršak 1:24,09, 200 m delfin: 1. Blažič (Rudar) 2:33,99, 5. Štembergar 2:42,16, 200m mešano: 1. Rodič (Fužinar) 2:33,51, 2. Štembergar 2:36,22, 800 m kravi: 1. Rodič (Fužinar) 9:50,06, 4. Štembergar 10:11,36. Ekipni vrstni red: 1. Rudar 505,5, 2. Fužinar 459,5,3. Triglav 433, 7. Radovljica 25. -d h Največ Jeseničanom POKLJUKA - Na teh smučiščih je bila sklepna prireditev smučarskih tekačev. Smučarski klub Dol je bil namreč organizator še zadnje tekaške prireditve »za srebrno palico«. Le-to so osvojili po zaslugi Toneta Djuričiča in veterana Kerštajna Jeseničani, medtem ko so bili Triglavani drugi, tretje mesto pa so si pritekli tekači Gorij. Rezultati — mlajše pionirke: 1. Mlakar (Jesenice) 11,20, 2. Nagode (Gorje) 12,21, 3. Berce (Triglav) 12,23; mlajši pionirji: 1. Slabanja (Dol) 10,07, 2. Strgan (Bled) 10,10, 3. Velepevec (Dol) 10,43; starejše pionirke: 1. Martinovič (Jesenice) 9,47, 2. Moder 10,00, 3. Korp-nik (obe Dol) 10,10; starejši pionirji: 1. Kustec 13,03, 2. Grazer 14,12, 3. Justin (vsi Jesenice) 14,20; mlajši mladinci: 1. D. Djuričič (Jesenice) 18,28, 2. Bratina (Gorje) 18,32, 3. Munih (Olimpija) 19,52; starejši mladinci: 1. Podlogar (Gorje) 23,00 2. Čarman (Triglav) 23,05, 3. Bre-zovšek (Olimpija) 23,09; starejše mladinke: 1. Munih (Olimpija) 22,47; mlajše mladinke: 1. Jelovčan 14,11, 2. Be-šter (obe Triglav) 14,58, 3. Lušina (OUmpija) 10,10; članice: 1. Kordež 25,03, 2. Bešter (obe Triglav) 20,45; mlajši člani: 1. Cvajnar (OUmpija) 43,41, 2. Podlogar (Gorje) 45,02, 3. Mrak (Jesenice) 52,03; člani: 1. T. Djuričič (Jesenice) 42,51, 2. Jelene (Triglav) 44,41, 3. Kobilica (Gorje) 45,19, 4. Ker štajn (Jesenice) 45,49. -dh Dramatična tekma na Bledu Bled - Dvorana OŠ, Bled : Fužinar 2:3 oT5'. -I*. 6, 7, -3), gledalcev 300, sodnika btrainar (Jesenice) in Paul (Kropa). BLED: Andoljšek, Miha Torkar, Milan Torkar, Udrih, Završnik, Resek, Veskovič, Pretnar: FUŽINAR: Golob, Spanžel, Ban, Slatin-•ek, Filipančič, Urnaut, Rane, Žerdoner, Rozanc, Cebulj, Tušek. Izredno športno vzdušje, kakršnega na Bledu , bi,°. Je že pred začetkom tekme dalo slutiti izvrstno odbojkarsko predstavo. Goste, M se borijo za naslov prvaka v II. zvezni ligi, so vseskozi spodbujali njihovi številni navijači. Kavenčani so silovito začeli prvi niz, povedli z 8:0 in ga prepričljivo dobili. V drugem nizu so domačini uspeli vzpostaviti ravnotežje predvsem z odlično igro na mreži. Vseeno so slavili gostje in že je kazalo, da bodo v tretjem nizu dokončno štrli odpor domačih. Toda Blejci, katere so bučno spodbujali domači gledalci, so V *em delu zaigrali kot si lahko le želimo. Vodstvo gostov jim je dalo polet in še večjo borbenost. S tehnično in taktično pametno igro so rezultat izenačili. V zadnjem odločilnem nizu Blejci niso vzdržali psihične napetosti derbija in Ravenčani so se na koncu veselili skupaj s svojimi navijači novih dveh dragocenih točk. Nasploh lahko zapišemo, da sta nasprotnika v tekmi polni negotovosti in igri živcev prikazala za drugorazredni rang tekmovanja tokrat nad-poprečno dobro igro. V domači ekipi se je z izrednimi potezami odlikoval še posebej Miha Torkar in s tem vlival samozaupanje svojemu moštvu. Na lestvici trenutno vodi Karlovac pred Fužinarjem, Bled pa je na petem mestu. Izjave Štefan Udrih, kapetan Bleda: »Tekmo smo odigrali v mejah svojih trenutnih zmogljivosti. Izgubili smo jo v glavnem po zaslugi naših napak in psihične dekoncentracije v zadnjem delu tekme. Fužinar je imel v razgretih navijačih močno oporo.« Miha Torkar, igralec Bleda: »Premajhna koncentracija v odločilnah trenutkih igre nas je stala zmage. Igralci Fužinarja so fizično močni, so izvrstni tolkači in odlični v igri v polju, vendar taktično zaostajajo.« B. Rauh Novo iz regijskega centra za košarko Odbor za tekmovanje je bil organizator sestanka predstavnikov SŠD občinskih reprezentanc , na katerem so se dogovorili o izvedbi tTJ o ga Prvenstva ter izvedli žrebanje. V pe-22. aprila ter soboto, 23. aprila, bosta p "°yni Soli France Prešeren iz Kranja ter padlih prvoborcev iz Ziiov gostiteljici občin-sKin reprezentanc ŠŠD. Na prvenstvu bodo za-opane pri pionirjih vse občinske reprezen- ance z Gorenjske, pri pionirkah pa ne bo nastopila reprezentanca iz Tržiča. Ob izvedbi eKmovanja se je odbor obrnil tudi na delovne organizacije in le TEKSTILINDUS iz Kranja Je do sedaj prispeval praktična darila za naše najmlajše košarkarje. napZ.Por.ed tekem: S in"'''!' bodo nastopili v telovadnici osnovne soie France Prešeren v Kranju. Petek °b 13,00 uri Radovljica : Kranj oo 14,00 uri Jesenice : Tržič °° 15,00 uri Škofja Loka : Kranj JMO uri Radovljica : Jesenice °b 17,00 uri Tržič : Škofja Loka oobota °b 8,00 uri Kranj: Jesenice 00 »,00 uri Tržič : Radovljica ob 10,00 uri Jesenice : Škofja Loka ob 11,00 uri Tržič : Kranj ob 12,00 uri Škofja Loka : Radovljica ob 13,00 uri razglasitev Pionirke bodo nastopile v telovadnici osnovne šole Padlih prvoborcev v Zireh. petek ob 9,00 uri Kranj : Škofja Loka ob 10,00 uri Jesenice : Radovljica ob 11,30 uri Škofja Loka : Radovljica ob 12,30 uri Jesenice : Kranj sobota ob 9,00 uri Jesenice : Škofja Loka ob 10,00 uri Radovljica : Kranj ob 11,00 uri razglasitev Pred dnevi je bilo za vse trenerje košarke organizirano predavanje. Kar 26 trenerjev iz vse Gorenjske je poslušalo prof. Janeza Drva-riča na temo selekcioniranje kadetov, delo s selekcijami ter vključevanju ter izpopolnjevanju kadetskih ekip oz. selekcij. Po predavanju pa so se trenerji dogovorili o nadaljnjem delu trenerske organizacije na Gorenjskem. Da je uspeh zagotovljen le s skupnim delom in medsebojnim izmenjavanjem izkušenj, so ugotovili vsi. _ cm šport med vikendom KOŠARKA — V republiški moški ligi so Jesenice gostovale v Novem mestu in izgubile s selekcijo Dolenjske z 52:89 (27:51). V prihodnjem kolu bodo Jesenice doma igrale z ekipo Trnovega. ODBOJKA — V moški republiški ligi je bilo zelo zanimivo srečanje na Jesenicah, kjer so domačini z največjo težavo premagali Polskavo s 3:2. Kamnik je doma izgubil z Mežico !0:3. V ženski republiški ligi so Jeseničanke odpravile Golovec s 3:2. Pari prihodnjega kola: Novo mesto : Jesenice (moški), Branik : Kamnik, Ljubljana : 'Jesenice (ženske). ROKOMET - V II. zvezni ligi - zahod je Jelovica doma izgubila z Rovinjem 27:28 (12:11) v ženski ligi pa je Alples izgubil v Mariboru z Branikom 18:20 (10:10). V moški republiški ligi pa je Tržič klonil v Piranu s 14:18 (9:8). V ženski ligi sta oba gorenjska zastopnika izgubila Sava je oddala obe točki Slovanu, Preddvor pa je izgubil v Šmartnem. Rezultata: Sava : Slovan 12:16 (9:6), Šmartno : Preddvor 19:16 (10:7). Pari prihodnjega kola: Sevnica : Jelovica, Tržič : Iskra, Preddvor : Kamnik, Velenje : Sava, Alples : t'lavija. SMUČARSKI SKOKI - Na Dobrovljah Je bilo meddruštveno tekmovanje za pokal občine Žalec. Med mlajšimi pionirji je zmagal Cimžar (Triglav) 153,5 (15, 16). 2. je bil prav tako Kranjčan Pegam, ostali pa so se uvrstili takole: 5. Slatner, 6. Silar, 7. Skrjanc, 9. Jagodic. Med starejšimi pionirji seje z Gorenjske najbolje uvrstil Bogataj (Triglav), ki je zasedel 3. mesto, med mladinci pa jf bil Kranjčan Bernik 4. J. J. Iz dela PD Kranj Planinsko društvo Kranj namerava izdati letos plezalni vodnik po Ravenski Kočni, ki bo ljubiteljem planin in alpinistom temeljito orisal smeri v severnih ostenjih Bab, Rink, Dolgega hrbta, Grintavcev. K očne itd. To bo prva tovrstna izdaja, katere namen bo med drugim povedati, katere smeri so prvenstvene, kolikokrat je bila katera smer ponovljena, kakšne so razmere v stenah itd. Vodnik bo del popu-larizacijskih prizadevanj PD Kranja ob izgradnji Ledin, obenem pa izredna obogatitev naše alpinistične literature. Knjiga »Naš alpinizem«, izdana leta 1930, je zadnja takšna publikacija, ki pa stene Ravenske Kočne izredno skopo opisuje. Vodnik bo pisan tudi v nemščini. Načrtovano rušenje poslopij na Koroški cesti v Kranju, kjer ima sedež tudi Planinsko društvo Kranj, bo brez dvoma prizadelo izredno bogato društveno dejavnost, ki sega v krajevne skupnosti, šole in organizacije združenega dela. Zato bo Planinskemu društvu kot pomembni družbeni dejavnosti treba zagotoviti nove prostore, ki ne bodo zadoščali le za sedanjo dejavnost, temveč tudi za razširjeno delo, na katerega se pripravlja PD Kranj. Predvsem želi Planinsko društvo razširiti informativno službo. Vodstvo društva se ogreva za zagotovitev novih prostorov v Bežkovi hiši na Koroški cesti, ki stoji blizu sedanje planinske pisarne. Denar za nove prostore bo morala družba zagotoviti, saj so sedanji prostori last društva. Kranjska postaja Gorske reševalne službe se že nekaj let ukvarja s snemanjem kinotečnih strokovnih filmov. Zadnjega so posneli med reševalno akcijo v Grintavcu, prikazuje pa priprave na reševalno akcijo, njen potek in zaključek. Film je izredno primeren za uk in usposabljanje gorskih reševalcev. Pri snemanju filma so sodelovali Janez Bernard, inž. Tomaž Jamnik in Franci Ekar. Dom Kokrškega odreda na Ka-lišču je ena redkih slovenskih planinskih postojank, ki je odprta tudi pozimi. Kališče je bilo resda oskrbovano le ob sobotah in nedeljah, pa ga je kljub temu letošnjo zimo obiskalo skoraj 300 ljudi. Planinsko društvo Kranj obvešča, da bo tako tudi naprej. Dom Kokrškega odrda bo odprt od sobote opoldne do nedelje do 14. ure. Nekateri ljubitelji gora so se na Kališče povzpeli tudi druge dneve, pa so našli vrata doma zaprta. PD Kranj se vsem omenjenim opravičuje, ker je bilo med zimo nemogoče oskrbovati dom tudi med tednom, saj že sobotno in nedeljsko zimsko oskrbovanje terja od oskrbnika in gospodarja obilo napora. Dom Kokrškega odreda tudi čaka na popravilo. Del denarja zanj bo prispevala tudi Planinska zveza Slovenije. J. Košnjek J Največ za smučanje Jesenice — Lani je telesnokulturna skupnost Jesenice razpolagala s 6 milijoni 219.000 dinarjev, od tega je namenila 497.000 dinarjev za skupne naloge v republiki. Skupnost se je odločila za nekatere prednostne panoge kot so smučanje, hokej, košarka in atletika. Polovico sredstev naj bi namenili za množičnost, polo vico pa za vrhunski šport. Največ sredstev so porabili za smučanje in sicer milijon dinarjev, 850.000 dinarjev pa za hokej. Skupnost je financirala dejavnost šolskih športnih društev ter sofinancirala nekaj množičnih prireditev ter pomembnih športnih prireditev. Izdatna sredstva so namenili tudi za izgradili*) novih športnih objektov. D. S. Savčani žanjejo uspehe BEOGRAD - V soboto, 2. aprila, je bila kolesarska dirka za memoral Duška Stefa-noviča, ki je tekla iz Beograda v Pančevo, Sme-derevo in nazaj v Beograd. Proga je bila dolga 120 kilometrov, za čim boljše uvrstitve pa se je potegovalo 60 jugoslovanskih kolesarjev. Predstavniki kranjske Save so se spet odlično odrezali, saj so pobrali kar obe prvi mesti. Uvrstitve: 1. Ropret, 2. Valenčič, 18. Udovič, 19. Rakuš,24. Kraker. Naslednji dan je bila na isti progi dirka zu memorial Vida Ročica. Tu so imeli Kranjčani nekoliko smole. Rakuš, ki je vozil med peterico pobeglih, je moral namreč odstopiti. Uvrstitve: 1. Kastelic (Rog). 7. Ropret. 10. Valenčič, 14 Rakuš, 17. Kraker Ml Strel spet odličen Caspoggio — Na dokaj močnem mednarodnem tekmovanju alpskih smučarjev v Valmalencu, na katerem so nastopili skoraj vsi najboljši, se je v veleslalomu ponovno odlično odrezal član loškega Alpe-tourja in evropski mladinski prvak v tej disciplini Boris Strel, saj je zasedel odlično 7. mesto. Rezultati: 1. VVenzel (Liechtenstein) 2:49,26, 2. Fournier (Švica) 2:50,6, 3. Thoni (Italija) 2:51,17, 4. Jager (Švica) 2:51,28, 6. P. Frommelt (Liechtenstein) 2:51,71, 6. Seliner (Švica) 2:51,86, 7. Strel (Jugoslavija) 2:51,96, 22. Kuralt 2:53,90, 41. Magu-šar 2:57,77, 45. T. Koželj 2:58,40. V slalomu sta Strel in Kuralt morala v sneg, od naših pa se je najboljše uvrstil Magušar, ki je bil 22, T. Koželj pa 32. Zmagal je P. Frommelt pred Italijanom Davidom. NASTOPILI 104 TEKMOVALCI Soriška planina — Tu je bilo športno društvo Železniki organizator preglednega tekmovanja v veleslalomu za starejše pionirje in pionirke ter mlajše mladince in mladinke. Ob ugodnih vremenskih pogojih so nastopili 104 obetajoči alpski smučarji. Rezultati — starejše pionirke: 1. Erman (Olimpija) 1:51,74, 2. Ravnikar (Alpetour) 1:53,69, 3. Perhavc (Tržič) 1:58,44, 5. Porenta (Alpefnur) 1:59,70; starejši pionirji: 1. Podboj (Olimpija) ' ":\06, 5. Peternel (Alpetour) 1:58,84; mlajše mladinke: 1. Valič (Alpetour) 1:54,54, 2. Jug ,Izletnik) 1:58,57. 3. Ferjan (Radovljica) 1:58.96: mlajši mladinci: 1. Ster (Alpetour) 1:49,54, 2. Horvat (Triglav) 1:49,78, 3. Benedik (Jesenice) 1:52,72, 4. Kreačič (Triglav) 1:54,08,5. Karničar (Jezersko) 1:54,60. DOBRE UVRSTITVE Badgastein — Jugoslovanska mladinska alpska reprezentanca se je udeležila tekmovanja za alpski pokal v slalomu in veleslalomu. Naši tekmovalci in tekmovalke so na tem mednarodnem veleslalomu in slalomu zabeležili dobre uvrstitve. Najboljšo pa je v slalomu dosegel Sandi Kavčič, ki je bil 7. Rezultati - veleslalom: mladinke: 1. S. Toschnig (Avstrija) 1:22,29, 17. Tome 1:26,83, 18. Jezernik 1:26.80, 19. Kolenc 1:27,70, 23. Juvančič 1:29,42, 24. Zaje 1:29,86; mladinci: 1. Ortner (Avstrija) 2:46,58, 17. Oberstar 2:54,00, 18. S. Kavčič 2:54,29, 24. Virk 2:56,28, 27. Forte 2:57,94, 28. J. Franko 2:58,22, 32. Markič 3:01,90; slalom: mladinke: 1. S. Toschnig (Avstrija) 108,50, 8. Zaje (Jugoslavija) 116,67; mladinci: 1. Gaspoz (Švica) 102,85, 7. Kavčič 105,15, 11. Oberstar 105,84, 16. Virk 107,66. d h Za zaključek sto skakalcev Na 50-metrski skakalnici na Pokljuki so se skakalci zadnjič v letošnji sezoni pomerili v tekmovanju za pokal SRS, hkrati pa je bilo meddruštveno tekmovanje za Jubov pokal, ki ga je organiziral SK Dol pri Ljubljani. Nastopilo je blizu 100 skakalcev iz vseh slovenskih klubov, žal pa na startu ni bilo vseh najboljših. Konkurenco so popestrili še skakalci iz avstrijskega Zahomca, kjer je po pričakovanju dosegel najboljšo uvrstitev avstrijski reprezentant Wallner, ki je zasedel 2. mesto. Med člani je prijetno presenetil Tone Burjak iz Žirov, ki je zanesljivo zmagal. V ekipnem tekmovanju za Jubov pokal je bil zmagovalec ljubljanska Ilirija, kranjski Triglav je bil 2., 3. mesto so zasedle Jesenice, 4. pa je bil Zahomec. Rezultati — tekma za pokal SRS: člani: 1. Burjak (Žiri) 224,7 (48, 48), 2. Demšar (Križe) 210,0 (47. 45). 3. Gorjanc (Triglav) 208,7 (45, 43,5), 4. Ilnikar (Ilirija) 207,6 (44,5, 45) 5. Finžgar (Triglav) 206,3 (43, 42,5), 6. Cimžar (Triglav) 204,6 (43 , 43,5); starejši mladinci: 1. Anžel 204,2 (42,5, 43,5), 2. Tepeš (oba Ilirija) 200,1 (42, 44,5), 3. Bizjak (Triglav) 199,2 (42, 43,5); tekma za Jubov pokal: člani: 1. Burjak (Žiri) 224,7 (48, 48), 2. Wallner (Zahomec) 221,9 (47, 48), 3. Demšar (Križe), 4. Gorjanc (Triglav), 5. Ilnikar (Ilirija), 8. Finžgar (Triglav); starejši mladinci: 1. Anžel (Ilirija) 204,2 (42,5, 43,5), 2. Bizjak (Triglav) 199,2 (42,5, 43,5), 3. Mihev (Ilirija) 188,8 (43, 40), 4. Šink (Triglav) 169,3 (36,5, 36,5), 5. Smid (Jesenice) 157,0 (36, 35); mlajši mladinci: 1. Tepeš 200.1 (42, 44,5), 2. Baje 189.6 (41,5, 42,5), 3. Ulaga (vsi Ilirija) 184,0 (40,5. 39,5), 4. Globočnik (Triglav) 182.7 (39,5, 39). J. J. Prehodni pokal za Vezenine Bled Radovljica - Po lepem sončnem vremenu je bilo v soboto, 26. marca, na smučiščih Zatrnika četrto tradicionalno sindikalno smučarsko tekmovanje delavcev tekstilnih tovarn Almira, Sukno in Vezenine. Pod pokroviteljstvom občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica je tekmovanje organizirala OOS Vezenine Bled. Na tekmovanju v veleslalomu je nastopilo preko 80 tekmovalcev m tekmovalk. Moški so bili razdeljeni v štiri ženske pa v tri starostne skupine. V ekipni uvrstitvi, upoštevajoč množičnost, so imeli največ uspeha predstavniki OOS Vezenine Bled ki ??U£» 08V?Jin v tr«Jno last prehodni pokal UbZS Radovljica. Rezultati najboljših: ženske nad 35 let: 1. Udir Minaka, Sukno, 2. Crnilec Miti, Sukno, 3. Kvas Tončka, Vezenine. Ženske 27-36 let: 1. Zupan Sonja, Sukno, 2. Jurkovič Marija, Vezenine, 3. Pogačnik Slavica, Sukno. Ženske do 27 let: 1. Justin Jana, 2. Bajželj Alenka, obe Vezenine, 3. Kavčič Marija, Sukno. Moški nad 45 let: 1. Iskra Vinko, Vezenine, 2. Beguš Franc, Sukno, 3. Kapus Janez, Almira. Moški 35-45 let: 1. Ovsenik Franci, Sukno, 2. Jakopič Franc, Vezenine, 3. Zupan Janez, Vezenine. Moški 27-35 let: 1. Zupan Miha, Sukno. 2. Poklukar Herman, Almira, 3, Miholj Igor, Vezenine. Moški do 27 let: 1. Dežman Andrej, Vezenine, 2. Zalokar Franjo. Sukno, 3. Legat Jure, Sukno. V. Matijašič 10000 značk LOKA KAVA, ki so namenjene vam kupcem LOKA KAVE Dobitnik kupona v 200g zavojčku LOKA KAVE je dobitnik značke LOKA KAVA Dobite jo pri prodajalcu s predloženim kuponom. okus in arama valih žstja Gorenjska predilnica Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto kuharice Pogoj: - KV kuharica Poskusni rok je 3 mesece. Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek pod- jetja 15 dni po objavi v časopisu. Nova igrišča, množičnost in kvaliteta KRANJ — Le peterica peščenih igrišč terenu asfaltno je premalo za 170-čianski teniški kolektiv v gorenjski metropoli. Za še bolj množično rekreacijo — r. začetnirru tečaji za odrasle so v kranjskih sindikalnih organizacijah naredili pravi teniški »boom« — in še boljše uspehe pa jih je še vedno premalo. To je bila glavna ugotovitev članov rednega občnega zbora tega drugega najboljšega, takoj za mariborskim Branikom, ten'škega kluba v Sloveniji. Beli šport ima torej v občini vedno več privržencev, ki so pogojeni še z uspehi. Torej za še večji razmah tenisa v Kranju primanjkuje igrišč. Potrebovali bi jih vsaj še pet, da bi delo in rekreacija še bolj zaživela. Že nekaj časa namreč »bijejo bitko«, da bi nasproti letnega kopališča z lastnimi denarnimi sredstvi in z udarniškim delom dobili prostor za še nadaljnjih prepotrebnih pet igrišč. Toda kaj vse prošnje in moledovanje! Ta prostor je menda namenjen za izgradnjo strelišča za malokalibrsko orožje. Mar je res ta prostor »rezerviran« za strelce, ki bodo dan za dnem motili mir okoliških prebivalcev, kopalcev v letnem bazenu in plavalcev pri treningu. Mar bodo sprehajalno pot in okolico stadiona res uničili za pridobitev strelskega prostora. Res, da v Kranju strelski šport nima svojega prostora in je že dolgo rak rana pri izgradnji tega objekta. Toda treba bi se bilo zamisliti ali je ta prostor res primeren za ta šport! Ali ni bolj primerne lokacije? Upamo, da bo le zmagala prava presoja in da bi teniški delavci le dobili to površino ter nadaljnjih pet igrišč. I.e-ti pa ne bi motili nobenega; pa še prostor in lastni« vložena sredstva bi se obrestovala. Uspehi tenisa v Kranju so več ali manj znani. Najvišje no s«' v slovenskem in jiik«>- slovanskem prostoru uvrstili člani in pionirji pa tudi ženski tenis z Brencetovo na čelu nekaj velja. V članski konkurenci sta .v zadnjih dveh letih največ dosegla Davorin Znidar ter Janez Mulej ter Andrej Polenec in Marjan Jezeršek. Starejši člani pa so s svojo marljivostjo in dobrimi rezultati lahko zgled vsem. Pri pionirjih, torej mlademu rodu, je bil dosežen največji korak. In to po zaslugi amaterskih trenerjev, posebno pa še Lada K ust r h. ki zna z njimi res prijetno delati. Arh. Aleš in še drugi bodo igralci, ki bodo zapolnili vrzel, ko bodo starejši odnehali. Kritično so ocenili delo in uspehe mladincev. Ti pa so med najslabšimi v klubu. Le Starman je tisti, ki še drži korak s preostalimi slovenskimi mladinskimi igralci. V tej kategoriji je preveč osipa in še premalo terenskega kadra je. l.e-t« pa povečini sloni le na nekaj starejših igralcih. To pa bo v prihodnje največja skrb novega upravnega odbora, ki mu bo še naprej predsedoval Andrej l'olenec. Tehnična komisija bo res krepko morala zavihati rokave, da bo prebrodila to mladinsko vrzel, ki že nekaj let nazaduje. Pri vsem tem pa ne boiio smeli zanemariti delo s pionirji, mladinkami članicami in ne nazadnje tudi s člani. Torej bo skrbi in dela v prihodnjih dveh mandatnih letih veliko. Skrb /a množičnost, rekreacijo in tekmovalni šport ter seveda za pridobitev novih teniških igrišč so naloge, ki se morajo uresničiti. In če bo sodelovanje s TKS Kranj takšno kot doslej, ko so sodelovali / roko v roki in če bo tudi njihov pokrovitelj SIJI' Projekt Kranj i/polnil še naprej tisto, kar je doslej, jim bo vsekakor v veliko pomoč in lepa spodbuda /a še boljše delo na vseh področjih. D. Humer S4 Marič ka Sodja Iz Bohinjske Bistrice, zaposlena v novi ekspozituri LB: Pisali smo že, da je minuli teden kranjska podružnica Ljubljanske banke v Bohinjski Bistrici odprla novo bančno ekspozituro. Prebivalcem štirih krajevnih skupnosti v Bohinju tako poslej glede bančnih poslov ne bo treba več na Bled in drugam. V objektu, kjer je bančna ekspozitura, pa je letos Žito Lesce odprlo tudi novo trgovino in gostinski lokal. Zraven pa so Ljubljanske mlekarne uredile trgovino s tehničnim blagom. Bohinjska Bistrica tako vendarle počasi dobiva pravo podobo središča Bohinja. Seveda pa po načrtih nedvomno še marsikaj manjka. Kaj vse še manjka in kaj bi najprej bilo treba urediti ali zgraditi, smo poprašali tri prebivalce Bohinja. »Založenost z raznovrstnim trgovskim blagom se je v zadnjem času z otvoritvijo predvsem tehnične trgovine precej izboljšala. Še vedno pa zelo pogrešamo trgovino s čevlji. Mislim, da bi se splačala, saj ima Bohinj kar 5000 prebivalcev. Sicer pa, zdaj ko je tu banka, bi se najbrž tudi poslovanje prenekatere trgovine splačalo. Kar pa zadeva turizem mislim, da bi Bohinj moral čimprej dobiti vsaj en nov hotel. Tudi čitalnico oziroma knjižnico pogrešamo, da ne govorim o kinu. Menim, da se bo zdaj, ko je Bohinj dobil bančno ekspozituro, lahko marsikaj hitreje uredilo.« Jakob Pekovec iz Srednje ■ vasi, direktor Gradbenega podjetja Bohinj: »Še marsikaj manjka, da bi v Bohinju lahko zaživel vsakdanji turistični in delovni utrip. Tako bi najprej čimprej morali dobiti kulturni dom. Vse kulturne in druge prireditve so namreč zdaj v novi šoli, ker je stara dvorana neuporabna. Veseli smo bili tehnične trgovine, pogrešamo pa tudi trgovino z obutvijo, papirnico in tudi boljša izbira tekstilnega blaga ne bi bila odveč. Za hitrejši razvoj turizma pa bi bilo treba čimprej urediti družbeno prehrano. Upam, da bo podjetje Alpetour to uredilo. In tudi frizerski salon pogrešamo. Prostor je celo že pripravljen. Treba bi bilo zagotoviti le nekaj posojila in kupca, ki bi ga opremil.« Franc Jensterle, upokojenec z Raven: »Predvsem manjka v Bohinju gostinskih objektov in večja samopostrežna restavracija. Pred vojno je bilo na primer celo 14 gostiln v Bohinjski Bistrici. Zdaj, ko imamo Koblo, bomo morali čimprej misliti tudi na urejeno prehrano turistov. To se je tako lansko kot letošnjo zimo že pokazalo, čeprav je letošnja smučanja trajala na K obli zaradi neobičajne in nenadne odjuge le dober poldrugi mesec. Če pa vemo, da je običajno sneg na Kobli vse do srede aprila in da bo tako temu primerno dolgo trajala tudi smučarska sezona, potem bo za goste in turiste treba vsestransko poskrbeti. Vlaganja v turistično infrastrukturo pa so pomembna tudi za zaposlitev vseh prebivalcev Bohinja. Le tako bomo uspeli, da mladi ne bodo .uhajali' drugam.« A. Žalar Občni zbor kranjskih planincev Kranj — V četrtek, 7. aprila, ob 18. uri bo v dvorani skupščine občine Kranj občni zbor Planinskega društva Kranj, ki združuje v devetih odsekih, 32 sekcijah in postaji GRS 3200 članov. Ena najmnožičnejših organizacij v kranjski občini sodeluje razen tega z JLA, UJV, družbenopolitičnimi organizacijami, KS, organizacijami združenega dela itd. Pri društvu deluje tudi aktiv ZK. Na zboru bodo podelili društvene plakete dr. Marijanu Breclju, Stanetu Mihaliču, Andreju Brovču, Emilu Herlecu, Janezu Zajcu in Dragu Štefetu. Pred občnim zborom bodo prodajali kupone za Ledine in koledarje, na zboru pa bo tudi kulturni program. -jk Presežen plan rejnin Radovljica - Po podatkih skupnosti socialnega skrbstva skupščine občine Radovljica je bilo lani v rej-niških družinah 18 otrok. Rejnina za predšolske otroke je znašala 830 dinarjev, za šolske otroke pa 1250 dinarjev na mesec. Od 1. septembra lani so rejnine povečali za 11 odstotkov, vsem predšolskim rejenčkom je bila namenjena enkratna, šolskim pa dvakratna pomoč. Vsi otroci v reji so iz socialno šibkih družin. Za vse rejnine je skupnost socialnega skrbstva lani porabila 232.193,30 dinarja ali za 32.193,30 dinarja več kot so predvidevali. JR Majsko srečanje begunjskih zapornic Pripravljalni odbor za srečanje nekdanjih begunjskih zapornic, ki deluje pri Medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko, je imel konec marca letos sejo in ugotovil, da se je do takrat za srečanje prijavilo okrog 300 jetnic begunjskih zaporov. Računajo, da se bo tudi iz drugih slovenskih občin prijavilo okrog 100 zapornic. Se posebno velik odziv pa pričakujejo iz Ljubljane. Srečanje bo 7. maja dopoldne na prireditvenem prostoru na Krpinu v Begunjah. Na srečanje bodo povabili tudi nekdanje begunjske zapornike, borce Kokrškega odreda, ki je 4. maja 1945 osvobodil jetnike v Begunjah, pripadnike teritorialne enote in člane mladinskih organizacij z Gorenjske. JR NEUREJENO POSTAJALIŠČE NA LABORAH - Postajališče na Labo-rah je bolj podobno mlakuži kot pa urejeni avtobusni postaji. V vsakem deževju se v jamah na avtobusnem postajališču nabere voda. Šoferji avtobusov, ki ustavljajo na Laborah, se mlakuž sicer izogibajo, vendar so čakajoči potniki pogosto žrtev prh umazane blatne vode. Na račun postajališč na Laborah so bile izrečene in tudi zapisane številne kritike, vendar zanje nihče ne sliši. Neurejena postajališča z mlakužami so novo opozorilo, da bo treba urejenost prometa na Laborah čim prej celovito urediti, (jk) — Foto: F. Perdan Škofja Loka — V Škofji Loki so v četrtek, 31. marca, svečano odprli pre-novljene prostore lekarne v prostorih škofjeloškega zdravstvenega doma. Svečanosti ob otvoritvi so se udeležili številni gostje iz gorenjskih lekarniških I postaj, zdravstvenih domov, škofjeloške občinske skupščine in družbenopoli-Učnih organizacij ter člani kolektiva. V enem letu sta tako rešena dva i problema. Prenovljeni lekarni sta dobila Kranj in Škofja Loka. Treba je reči, [! da je prenovljena lekarna v Škofji Loki zares odlično urejena. Še posebno »prijeten občutek« dajejo foto panoji pod stropom, panoji, na katerih so »upodobljene« razne zdravilne rastline; po mnenju nekaterih »zdravilne« živali ter prizori iz starih časov — iz dni, ko so se mnogi ukvarjali s čudežnim zdravljenjem ali »alkimijo«. Na policah lekarne so razstavljeni nekateri stari predmeti, aparature, ki so jih škofjeloški lekarničarji uporabljali še pred petnajstimi leti, ko so se preselili v prostore zdravstvenega doma, ali pa še celo kasneje. Zdaj je na vrsti gradnja moderne lekarniške postaje v Zireh. V kratkem bo že pripravljena dokumentacija, tako da bo zares kmalu mogoče začeti z gradnjo. Potem bo problem v zvezi z lekarniškimi postajami na Gorenjskem rešen. Slavnostna govornika na svečanosti ob otvoritvi magister farmacije Burdychova in dr. Košir sta tudi poudarila, da se zdravstveni delavci in delavci na lekarniških postajah v zadnjem času vse bolj povezujejo. To pa je tudi edino pravilno. (J. Govekar) — Foto: F. Perdan Tudi v Češnjevku asfalt Češnjevek — .Vaščani Češnjevka pri Cerkljah na Gorenjskem že nekaj dni marljivo delajo pri vaških komunalnih delih in modernizaciji krajevne ceste, ki je dolga 1100 metrov, od odcepa ceste Visoko—Cerklje do Opekarne. Prvi odcep bodo uredili vaščani, drugega pred Opekarno pa delovni kolektiv oz. Komunalno obrtno in gradbeno podjetje Kranj. Makadamska cesta je bila sedaj ozka in slabo utrjena, zato so zdaj cestišče razširili in utrdili, poleg tega pa so položili tudi 60 metrov vaške kanalizacije. Pri prostovolnih delih sodeluje vsa vas, saj bo treba opraviti precej delovnih dni, vsaka hiša pa bo prispevala tudi od 4 do 5 tisoč dinarjev. Skupna investicija bo namreč veljala okrog 270 tisoč dinarjev. To je sicer precejšnja obremenitev, toda vaščani so se za to investicijo složno odločili, ker želijo izboljšati življenjske pogoje, lepši in prijetnejši videz, pred vsem pa želijo zdravo okolje. Vaški odbor, ki vodi delo, se je tudi odloČil, da sodeluje na natečaju za posebna sredstva pri občinski skupščini Kranj, da bi s pomočjo tega denarja, čimprej lahko položili še asfalt. -an 7. april — svetovni dan zdravja Cepljenje — osnovno varstvo otrok Letošnje geslo, ki ga je izbrala Svetovna zdravstvena organizacija, pomeni napotilo svetovni javnosti za varstvo otrok še posebej v manj razvitih območjih, kjer cepljenje še pomeni osnovno izhodišče za izboljšanje zdravstvenega varstva otrok. Cepljenje — to najučinkovitejše sredstvo proti nalezljivim boleznim — danes še zdaleč ne zajame vseh otrok. V zadnjih petdesetih letih so v mnogih deželah sicer uspeli prav s cepljenjem uspešno zajeziti davico, oslovski kašelj, otroško paralizo in ošpice, tetanus ter nekatere oblike tuberkuloze. Ker pa populac'ja otrok tudi v razvitejšem svetu ni v celoti zajeta v cepljenje, bolezni, nalezljivih je kar 42 odstotkov, še vedno pestijo otroke. Seveda pa s cepljenjem proti nalezljivim boleznim še ni storjeno vse. Pri nas v Jugoslaviji nam je uspelo nekatere nalezljive bolezni, za katere je uvedeno obvezno cepljenje, že skoraj docela zatreti. Ostajajo pa še nekatere, za katere še nimamo ustreznega varstva. Davica na primer, ki je pred desetletji dobesedno kosila med otroki, je pri nas v Sloveniji praktično izginila, saj po letu 1970 ni bilo nobenega obolenja več. Zadnji smrtni primer je bil leta 1964. Obolevnost in smrtnost za oslovskim kašljem se je v Jugoslaviji zmanjšala šele po uvedenem obveznem cepljenju leta 1960: lani je na primer v Sloveniji obolelo za to boleznijo 144 otrok. Potem ko je leta 1964 postalo cepljenje obvezno tudi proti otroški ohromelosti ali poliomielitisu je ta bolezen izginila in po letu 1962, ko je zbolel zadnji bolnik in tudi umrl, ni bilo zabeleženega nobenega novega obolenja. Z ošpicami je nekoliko drugače, saj je lani zbolelo nekaj več kot 4000 otrok in tudi nekaj odraslih: vzroke bi lahko iskali v premajhnem številu cepljenih, saj je bilo leta 1975 cepljenih le 75 odstotkov obveznikov, kar je za uspešno omejevanje bolezni premalo. V kratkem pa bo v uporabi pri nas cepivo proti mumpsu, nalezljivi bolezni, ki sicer ni sama po sebi nevarna, rad pa se mu pridruži meningitis, ki vedno ne mine brez posledic. Morda bo znanosti uspelo odkriti še kako cepivo proti nalezljivim boleznim, za katere pa danes zaradi njihovih posebnih lastnosti ali nezadostnih varstvenih ukrepov, še nimamo učinkovitega orožja. V vsakem primeru pa je potrebno s pravilnimi protiepidemičnimi ukrepi ob pojavu prvih obolenj preprečevati večje širjenje nalezljivih bolezni. EKSPOZITURA ZA NEMODNE ZADEVE BLED - Blejski dopisnik mi piše: »Naši posredniki tekstilnih proizvajalcev — trgovina — kamor spada tudi »modna« trgovina TOZD Emone Ljubljana na Ljubljanski cesti na Bledu nam dnevno priporočajo po vseh medijih javnega obveščanja, kakšne modne artikle lahko kupite pri njih. Izgleda pa, da je blejska trgovina Emona nekakšno odlagališče artiklov, kijih redki kupci v Ljubljani še povohajo ne ... Ker se zadnje čase precej sliši in govori o humanizaciji tekočih trakov, menim, da bi morali prav v turističnih krajih, kakršen je Bled, vpeljati »humanizacijo« v trgovini, gostinstvu in v turizmu. Če pa to ni mogoče, bi morali zamenjati tekoči trak (trgovski ali občinski), kajti občani bomo vedno manj zadovoljni s stagnacijo!« »DRACULA V MOŠNJAH« MOŠNJE - Mladina tega kraja se istoveti s kaj čudnimi, če ne že grozljivimi tipi. Svoj mladinski klub so poimenovali »Dra-cula« in širni javnosti zgornje Gorenjske prek plakatov posredovali, kako na moč imenitni, izvirni znajo biti. Plakati vise po krajih radovljiške občine, niso pa prizanesli tudi Jesenicam in okolici, kjer se plakati bohotijo na vseh vidnih mestih. Ko bodo pravkar začeli prihajati turisti v našo lepo deželo, bodo tako spoznali, koga časti in slavi naša zlata mladina, kdo jim je tako zelo ljub, da ga celo za vzornika postavljajo in vidno razstavljajo ... Mladi v Mošnjah! Za ves ljubi, pošteni in dobri smeh in vice sem sprejemljiv in dovzeten, za vas pa me je sram. Kaj ste res že tako pokvarjeni? Ta vaša pogruntavščina zares ni več noben presenetljivi vic, pošteno trapasti ste. Če mi pri tej priči ne potrgate vseh teh plakatov z vseh mest jeseniške in radovljiške občine, vam resnično ne bo dobro, oseb no vam grozim! Pozivam pa tudi mladinsko občinsko vodstvo Radovljici, da kdaj pa kdaj le pripravi kakšno koristno preda vanje med mladimi v Mošnjah, da ne bodo smešili sebe in dru gih... i • MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM . JHk paviljon III U I"" H Bi v Kranju,od 8.do 17. aprila 77 -OJb* pridite! čakamo vas! njurlia