Hase žrrvB za dornovino. Srce pretresujočo in žalostno vest je sprejela rodbina Nedel ko v" D r e b e 1 i n c i li, v župnlji Sv. Andraža v Slo.v. g o r., da je čraovojmk * i-. nišnici ^~- - - , - ^ , . j zakramenti. mirno v Gospodu zaspal. Sel je od začetka mobiiizacie pod orožje, služil je v Puli, potem na itali;a»skem bo^išču. Med tem je bil le enkt-at na kratkem dopustu, da se poslovi od švoili domaCih. J>il je odkritosrenega in mirnega značaja. Kot mož in sosed ,'e bll miroljuben in jjošten ln vsled tega i povsod spoštovan. Njegovo trupla pociva na vojaškem pokopališču v Bohinjski Bistrici na Kranjskem. Pokojni zapušča žalujofio ženo in nedoi-astlega sina v žoiski dobi. Na srecno in zopetno svidenje onkraj groba nad zvezdami! Od S v, J u r i j a o b S 6 a v n i c i se nam poro6a: Bridek udarec je zadel spoštovano hišo Holčevili v Okoslavcih. Sin Tonek je padel na bojišču ob So6i dne 20. decembra, Dopoldne je kot desetnik opravljal službo na sfraži, popoldne pa se je vlegel v svoiem krifu k počitku, V spanju ga je zadela sovražna granata, ki mu je raztrgala vso prsno sfran. V strašnili mukak je izdihnil. gkoda in žalost po njem je tem vecja, ker je bil znan povsod kot lantpoštP.njak, kot strokovno izufcen tesar, dober cerkveni pevec in zvest ter vnet član domačih cerkvenih in prosvetnih društev. Postavil je pred leti staršem večiidel z delom svojib rok lep, nov hrnm, ki nai bi bii enkrat v njem gospodaril. A božja previdnost je odlo^ila drugače. Vsemogočni podeli zdaj vrlemu mladeniču večni hram božji, potrtim staršem pa vlij tolažbc v žalostna srca. Mrtvaški zvon v F r a m u pri Mariboru poje dan za dnevom, sedaj tistim. ki tukaj umriejo, seda.1 voiakom, ki pomr.jiije.io po bolnišnioali in na bojnem polju. Poročn.li ste že o Matevžu Vrečko iz Loke, ki je padel v vojski. Dne 20. septembra je umrl v bolnišnici v Draču v Albaniji niegov sosed, vrli katoliškonarodni mož Gregor Pokri.vač; a še le ob Novem letu smo zvfideli zanj. V ruskem vjetništvu ie umrl dne 20. sepfrembra mladfinič. član Marijine družbe, Ludovik Lešnik, Uraniekov iz Frama. Dne 28. decembra ie umrl v bolnišnici zopet en Tjočan, Miha Knez; r-okopan ie v Bohinjski Bistrici. Bog naj tolaži žnlnioče zapuščene"rodbine in nam vrni kmahi zaželjeni mir! V nedel;o, dne 14. januarja, smo v K o n j i cah položili k zadnjemu počitku Alojzija Stolekar, posestnika v Polenah. Ko nam je Italija zavratno napovedala voino, je bil poslan na soško fronto, branit našo domovino pred izdajalci. Pa nakopal si je Imdo bolezen, da se ,je nioral priti domov zdravit. Bolehal je okoli eno leto, smrt ga ie rešila nadaljnega trpIjenja. Bil je mirnega znacaja in odlofinega verskega prepričanja. Zapnšča žalujočo vdovo in dvoje otrok. Kakor izvemo iz zasebnih poročil, je padel na tlrolskem bo;iščn, zadet v glavo, vrl mladenig Fran Vivod, reienec pri županu Klančniku na Brdu pri Konjieah. Padli junak /e bil kaj vzoren mladenič, ud tukajšniega Bralnega društva, nastopal je tudi s kaj dobrim uspehom pri naših gledal;ških predstavah.  Grobovi tulijo . . . Dne 16, iulija je na bojišču padel Franc Cretnik, doma iz S 1 i v n i c e pri C e 1 \ u. Služil je pri 7. pešpolku, pri 16. stotniji. Zadet je bil od sovražne granate. Bili smo z njim že devet mesecev skupai, od teh šest mesecev na italijanski fronti. Bil je zmiraj vesel. Ljubi Bog ga je v 19. lehi poklical k sebi. N;egova tovariša F. Golež, doma od St. Jurija ob juž. žel.. in Štefan Horvat od Sv. Urbana pri Ptuju, pošiljata pozdrave v domovino. Franc Mlinarič i/ N e g o v e nam piše z bojiS6a, da je dne 16. januarja padel za domovino priljnbljen četovodja Ignacij Kicmontel od 47. pešpolka. Velike so naše žrtve, a vsi se spominjamo besed velikega vojskovodje, ki je rekel: Cast Bogu, srce cesarju, kri pa domovini.