Istrani naj odločijo sami
Dclegati delavskega sveta in npravnega odbora Železniške-ga gospodarstva Ljubljana^ in V ŽelemrškegaTransportnega po-.•¦¦.-djetjiTTjubijanaT so 21. junija razpravljali o problematikMstr-skih prog. bružbenopolitične skupnosti v Reki oz. Istri_so namreč predlagale, naj se istr-ski železničarji na referendu-mu odločijo ali bodo ostali v ŽG Ljubijana^^ii pa^e^bodo priključiH^v~ŽTP Zagreb.
Na istrskih železnicah bele-ži.jo že leta in leta izgube v po-stovanju. Ker prihodki še zda-leč ne pokrivajo stroškov, iz-gube iz leta v leto naraščajo. Od leta 1966 do danes se je blagovni promet zmanjšal za 58 odst, za približno toliko pa je narasla izguba. Izgube pa vendarle niso prizadele druž-benoekonomskega položaja istr-skih železničarjev, ker jim je izgube pokrivalo železniško go-spodarstvo Ljubljana, izhaja-joč  iz  vzajemnosti  in solidar-
nosti vseh slovenskih in istr-skih železničarjev. SR Hrvat-ski je bil že večkrat poslan za-htevek za povrnitev izpada transportnih dohodkov, ker so istrske železnice na območju SR Hrvatske, vendar do reali-zacije še ni prišlo.
Kljub nereš&nim problemom pa s'o bila v preteklem obdob-•ju na območju istrskih prog opravljena investicijska vlaga-nja, kot jih predvideva sred-njeročni razvojni program že-lezniškega gospodarstva Ljub-Ijana.
Zato so delegati najvišjih sa-moupravnih organov ŽG in 2TP Ljubljana sprejeli stališča, naj delavci železniških TOZD v Istri samostojno in celovito presodijo svoj položaj ter v skladu s svojimi sedanjimi in dolgpročnimi interesi na samo-upravni način sami odločijo kje in s kom bodo združevali svo-je delo in sredstva. To je konč-no njihova ustavna in neod-tujljiva pravica. Vprašanje po-krivanja izpada transportnih dohodkov ob tem ne bi smelo biti v ospredju.
M. Breznikar