41982


Slovrnisches

Lesebuch für Deutsche

an

WtklslhM und

Hir-u rin slovtliisch-drntschrs Wörtrrlmch.

Nach dem handschriftlichen Nachlasse des Josef Lendovsek redigiert,
ergänzt und hrrausgrgeben

Niito» Striknf.

Preis, gebunden 1 l< 60 Ii, brasch irrt 150 b.

Wien.

1897.




Slovenska

itanka za Nemce

na

srednjih šolah in učiteljiščih.

\

S slovensko-nemškim slovarjem.

Nadaljevanje početnice „Slovenisches Elementarbuch", spisal Josip Lendovšek.

Sestavil Josip Lendovšek.

Po rokopisni ostalini pisateljevi uredil, popolnil in izdal

Anton Štritof.

Velja vezana 1 krono 60 vinarjev, sešita 1 krono 50 vinarjev.

Na Dunaju.

V cesarsko-kraljevi založbi šolskih knjig.

1897 .

Slovenisches

Tesebuch für Deutsche

an

Mttclschulrn mid LkhrkitiildmiWilstMeii.

Hiezu ein slooenisch-beutsches Wörterbuch.

Forksrtzung des Werke« „Slovenisches Elrmrnkarbuch" von Joses Tendovsrk.

Zusainmengrstelll von Josef Lendodsek.

Lnch dem handschriftlichen Lachlaffe Les Versagers redigier!, ergänz! lind herausgkgeben

non

Nnton Štritof.

Preis, gebunden 1 Brone 60 Heller, broschiert 1 Krone SO Heller.

Wien.

Im kaiserlich-königlichen Schulbücher-Verlage.

1897.

41982

Šolske knjige, v c. kr. zalogi šolskih knjig na svetlo dane, se ne
smejo prodajati draže, nego je določeno na čelni strani.

S)ie in einem f. f. @djulbit<ž)er=33erlage {jerau^gegebertett ©djutfmcfjer biirfen
«ur ju bem auf bem Stitelblatte attgegebenert Spreife nerfauft roerbert.

Pridržujejo se vse pravice.

Stile 9?ecf)te corbefmlten.

O 3C03S2A^

5

13 enter kitit ujcu itbet bte Setcmung.

^tn ©looenifcfjett roerben fiir geroofinlid) feine Stccente gefdjrieben.
Um aber bie oft redjt fdjroierige 93etonung (gttmal eiitem iftidjtflouenen)
p erleidjtern, bebient man fid) folgenber 3^ttf)en:

1. Ser 9t c n t it § C)  begeidpiet ben gebebnten fmuptton; g. 93. varo¬
vati, dajati, jagnje, srce.

2. Ser ®ra»i§  (')  begeicfjnet ben gefdjčirften jpauptton; g. 93. bajč,
prepad, brat.

3. Ser ©ircumftej  O begeidptet bie ttefgebebnten (breiten) e*
unb o=Saute; g. 18. kopati, bosti, p61n, počesati, rešeto, peta.

Šteje Strt ber Sonbegetdjnung ijt in nnjerent SBbrterbudje cottftanbig,
b. t. bet jebent 9Borte burdjgefiibrt. Qm »orliegenben Sefebucbe aber ift,
um ba§ ©torenbe ber guoielen Slccente gu »ermeiben, »on einer berarttgeit
»ollfianbtgen 2lccentuierung tbeilroeife ltmgang genommen roorben. @8
erfdjeinen nčimltd) bier unb ege temnet:

1. alte einfilbigen SBorter, aufjer roenn fie bet uerfcbiebenartiger
93etonung attd) eine »erfdjiebene 93ebeutiuig baben, roie g. 93. kaj (roa§?) unb
kkj (etroa§), da (er gibt) unb dd (ja), kup (ber fauf) unb kup (ber £aufe);

2. alte jene mebrjilbigen SBorter, bie ben Son auf ber »ortetjten
©itbe baben, g. 93. živali, iskati, nevarnost, aufjer roenn ji e bei »er=
fdpebenartiger 93etonung aud) etne uerfdjiebene 93ebeutung boben, rote
g. 93. gospoda bie jberrfcbaft unb gospoda ben jjetrn (acc. sing.), močen
ftarf unb močen nteblig, 3Jtef|t=, kola (Gen. ». k61) unb kola ber 93auent=
roagen, mora er rnufd unb mora ber Stlp.

93etoite baber jebe§ mebrjtlbige  SBort, roetdje§ fein
Slccentgeid)en bok auf ber »ortebten ©ilbe.  Db btefer unbe=
geidjneten »ortetden ©itbe ber 2tcutu§ ober ba§ Sacljert gufommt, mit
anbern SBorteit, ob jie etnfadj gebebnt ober (bet e unb o) tief unb breit
aušgufpredjen ijt, baritber, toie aud) itber bie Strt ber 93etonung ber trobe-
geicfjneten einfilbigen 9Bin'ter gibt bas! SBorterbud) genaue StuSfunft.

6

A. Berila v nevezani besedi.

1. Pes in ovca.

Ko so živali še govorile, je ovca rekla gospodarju: „ Čudno
ravnaš, da ničesa ne daš nam, ki ti dajemo volno, jagnjeta in sir;
same si moramo iskati živeža; psu pa, ki ti ni za nič, deliš svoje
jedi.“ Pes odgovori na to : „Jaz sem, kateri vas varuje, da vas ne
ukradejo tatje, ne raztrgajo volkovi; ko bi vas jaz ne varoval, bi se
še pasti ne smele zaržtd nevarnosti . 11  — Potem so privoščile ovce psu
boljšo hrano in strežbo.

Kdor vidi le svoja dobra dela, zasluženja druzih pa ne pozna,
je potreben nauka.

Fr. Metelko.

2 .  Hrast in trst.

Hrast se je bahal s svojo trdnostjo in stanovitnostjo in trstu
očital njegovo slabost, da se pred vsakim vetrom trese in uklanja.
Trst je pa pohlevno trpel zaničevanje in molčal. Kmalu potem vstane
velik vihar: ker se hrast ne d& ušibiti, ga veter prelomi in podere,
trst se pa ponižno priklanja, pa hitro spet vstane.

Trdovratnost in svojeglavnost nimata obstanka, ampak ponižnost
in potrpežljivost.

Fr. Metelko.

3. Skopuha.

Skopuh zboli; pokliče skopega zdravnika, ki ga srečno ozdravi.
Skopuhu se mili denarjev; misli torej zdravnika drugače plačati.
Nalije dvanajst steklenic z vodo, zamaši je s smolo in reče, da so
napolnjene z dragim vinom iz dežele Šampanje. Zdravnik vzame
z veseljem steklenice, shrani je varno v kleti in si iz same skoposti

7

ne upa dotakniti se jih. — Kmalu umrje. Dediči se smejejo po
njegovi smrti, odmaše steklenice in pijejo; kar jim udari smrdljiva
voda v nos.

Tako znajo skopuhi drug drugega mej sabo in ves svet za
nos voditi.

V. Vodnik.

4. Navzočnost duha.

Ko je kralj Friderik Veliki po pridobljeni zmagi ogledoval vrste
svojih vojakov, ki so č&kali daljnjih povelj, stopi neki vojak iz vrste
ter se približa kralju rekoč: „Veličanstvo, dovolite mi jedno besedo!"
To rekši, pomoli kralju prošnjo za službo častnika. Kralj ga pogleda
in, šaljiv kakor je bil, pravi: „Dobro; eno besedo že dovolim, če pa
bodeta dve, te ukažem ustreliti." — Trenutek samo se pomisli vojdk,
potem se ojunači in pravi: „Podpišite!“ — Kralj, iznenadjen nad
tem, se obrne h generalom rekoč: „Ta si bo znal pomagati tudi
v trenutku največje nevarnosti!" ter usliši prošnjo vojaku.

„Vrtec“.

5. Rojenice.

(Narodna pravljica.)

Rojenice so novorojencu usojale, kako bo umrl. Prva pravi:
»Kača ga bo pičila", druga: „Ubil se bo", tretja: „Utonil bo".

Fant je dorastel, šel na drevd po ptiče in segel v luknjo,
preden je vanjo pogledal; bila pa je kača notri, in ta ga piči. On
se ustraši, da pade z drevesa na skalo in s skale zdrsne v vodo, ki
je bila pod skalo.

I. Tušek.

6. Netek.

(Narodna pravljica.)

Terica sreča silnega moža. Ta jo čudno pogleda, prime jo za
roke in strese, da so jej zaklepetali zobje. Povedala je dogodek
prijateljicam svojim, in te so jej rekle, da nikdar več sita ne bo,
kajti to je bil „Netek“, ki imš, do človeka tako moč, da mu še tako
obilna hrana ne zaleže dosti, ako ga je le malo potresel. In res,

8

terica je použila svoj kos kruha, pa je bila še bolj lačna. Šla je od
ženske do ženske, vsaka jej je dala polovico južine svoje, a ni bila
sita. Tako se jej je godilo vse življenje.

M. Cilenšek.

7. Varčnost v malem.

Pogorelci neke vasi pošljejo dva mo v.k  miloščino pobirat. Prideta
neko jutro na dvorišče bogatega kmeta, ki je ravno pred hlevom
kregal hlapca, ker je bil pustil črez noč dva konopca zunaj na dežju.
— „Joj!“ pravi pogorelec proti tovarišu, „tu je trd mož, tukaj ne
bova nič dobila. 1 ' Vendar se ojačita, pozdravita kmeta in ga poprosita
miloščine. Kmet ja pelje v hišo, prinese jima kosila, podari jima
zlat in obljubi, da hoče sam pripeljati v pogorelo vas žita za seme.
Nato mu rečeta pogorelca: „ Kako je to, da ste bili na hlapca tako
hudi zaradi majhne reči, ko ste proti ubožcem vendar dobri?" in
mu povesta, kaj sta o njem mislila. Kmet odgovori: „Ravno zategadelj,
ker varujem svoje najmanjše reči, sem obogatel, da še drugim lahko
pomagam. Bogastva bode malo, kjer se na naglem vkup spravlja;
kjer se pa po malem sproti nabira, bo veliko postalo."

V. Vodnik.

8. Jež in lisica.

Bila je huda zima, da je drevje pokalo. Vsaka zver se stiska
v svoj koteč. Medved počiva v svojem brlogu, zajec čepi pod svojim
grmom, in lisica obira v svoji votlini kosti, ki si jih je od daleč
nanosila; le ubogi jež s svojo ostro suknjo ne more dobiti strehe.
Vsakdo se ga boji.

Ves zmrzel prileze lisici na prag in prelepo prosi, naj ga vzame
pod streho, da ga velikega mraza ne bode konec. „Hodi le dalje!"
veli lisica, „bila bi nama luknja pretesna; poišči si lepšega pro¬
stora!" —• „Usmilite se me vendar, dobra mamka!" prosi jež, „ne bom
vam delal nobene nadlege. Lepo čedno se bom stisnil v koteč, pa
tiho dihal, da bom le na toplem; saj vidite, da sem strehe potreben.
Rad bom ubogal, kar koli mi porečete."

Lisica, če ravno sama zvita, da se preprositi in vzame ježa
pod streho. Nekoliko dnij sta se dobro imela; bil jima je kratek

9

čas. Ko se pa jež privadi svojega stanu, začne se stegati in pikati
ubogo lisico s svojo trnjevo kožo. Lisica mu jame očitati: „Ali več
ue veš, kaj si mi obetal?“ Jež se pa le steguje in zbada lisico rekoč:
»Starka, če ti ni prav, pa idi drugam!“ Lisica se umiče, dokler more ;
poslednjič pobegne, jež si pa osvoji vso luknjo.

A. Slomšek.

/ /

9. Kako se je škorec rešil smrti.

Živali so po svoje bistroumne in se dado marsičemu priučiti;
znano je, kaj vse zna nekteri pes, konj i. t. d- Nekteri ptiči pa se
nauče celo govoriti. To je gotovo najvišje, česar dobi žival od človeka.
Posebno spreten v tem oziru je škorec.

Nekjč je živel črevljar, ki je naučil mladega škorca več rekov,
n. pr.: »Dober dan!“ „Kako je kaj? 8  in še več jednacih. Škorec pa
si ni zapomnil samo, kar je moral; zapomnil si je tudi, kako je
črevljar včasih vzdihoval: „Moj Bog!“ — „Naj bo v božjem imenu! 8
— Vedel je tudi, kako je črevljar karal svojega učenca: „Potepuh!
Ti grdun ti!“

Ljudje, ki so bodili k črevljarju v vas, so imeli od sile kratkega
časa pri škorci; govoril je zmirom kaj vmes, ker znal je še veliko
drugih besed.'

Nekega dne ugleda škorček odprto okno in — frk! — bil je
zunaj. Milo je gledal črevljar za njim, ali ni ga bilo več.

Škorec leti na bližnji griček in zagleda trumo ptičev. „Dober
dan! 8  kliče za njimi.

Poljanci pa so debelo gledali in dalje frčali, ker jim ni ugajal
neznani glas. Škorec pa leti za njimi, češ, oni bolje vedo kam nego jaz.

Kmalu se ujamejo ptiči v mrežo. Tudi škorec se zaleti med nje
s krikom: „Naj bo v božjem imenu! 8

Potčm pride ptičar, zgrabi ptiča za ptičem, mu zavije vrat in
ga telebi na tla. Nazadnje prime tudi škorca. Le-td zakriči: »Potepuh!
Ti grdun ti! 8  — Pomislite, kako grozno se prestraši ptičar. Mislil
je: „Zdaj me zadene kazen božja. 8  Kose malo osrči, popraša škorca:
»Kdo si pa ti? 8  — „Črevljar! 8  odgovori škorec. Zdaj še le se domisli
ptičar črevljarjevega škorca, kterega je poznal kot starega znanca.
Vrne ga črevljarju, in vsi so bili veseli.

A. Umek.

10

10. Bratovska ljubezen.

Bila sta brata. Jeden je imel ženo in več otrok, drugi pa je
živel sam zase. Po materi sta podedovala polje. To polje sta brata
skupno obdelovala z dogovorom, da si razdelita, kar bo na njem vzrastlo.

Rastla je pšenica na polji, in ko pride čas žetve, požanjeta
brata pšenico in jo povežeta v snope. Snope postavita v dva enako
velika kupa in jih pustita na polji.

Po noči pa pride bratu, ki je živel sam zase, dobra misel
v glavo. Pravi namreč sam sebi: „Moj brat ima ženo in otroke, te
mora rediti. Ni prav to, če je moj kup ravno tako velik kakor
njegov. Vstal bom, pojdem na polje, vzamem od svojega kupa
nekoliko snopov in jih znosim na njegov kup; tega še opazil ne bo
in ne bo mogel ugovarjati." In kar si je izmislil, to je storil.

Ravno tisto noč pa se prebudi tudi drugi brat in reče svoji
ženi: „Moj brat je še mlad in je čisto sam, nikogar nima, da bi
mu pomagal delati, in nikogar, da bi ga tolažil, kadar je ž&losten.
To ni prav, če mi dobivamo ravno toliko snopov s polja kolikor on.
Vstaniva in pojdiva na polje ter prenesiva nekoliko snopov z našega
kupa na njegov!" In tako tudi storita.

Drugi dan prideta oba brata na polje, in vsak se čudi, videč,
da sta oba kupa še popolnoma enako velika, in nista mogla razu¬
meti, kak6 je to prišlo.

Naslednji noči naredita ravno tako kakor poprejšnji večer; vsak
je spet prenesel nekoliko svojih snopov na drugega kup. Pa kako
se začudita, ko sta bila kupa zjutraj zopet obakrat endlika. En brat
je bil namreč ravno toliko snopov prenesel kolikor drugi.

Naposled, četrto noč, pa skleneta oba brata — vsak zase —
paziti, bi li ne bilo mogoče izvedeti, od kod je to — in tu se srečata
s snopi na rami, ktere sta hotela zopet prenesti.

To pa so ljudje izvedeli. Menijo torej, da kraj, kjer so ti snopi
stali, mora biti ljubemu Bogu prijetnejši nego vsak drugi zarad
dobrega, kar se je tu zgodilo, ter postavijo na tistem prostoru
svetišče Gospodu.

A. Kržič.

11

11. Cesarjeva mati — kuma.

Cesarska rodovina prebiva po letu navadno nekoliko časa na
svoji graščini v Išlu, v krasnem in zdravem gorskem kraji na Gornjem
Avstrijskem. Tudi 1. 1837. je prebivala mati našega presvetlega
cesarja, nadvojvodinja Sofija, ondi ter šla nekega jutra v priprosti
obleki, kakor je imela navado, s svojimi otroki na izprehod. Na potu
zagleda kmeta, ki je nesel otročička v naročji, večkrat postal, po¬
praskal se za ušesi in se oziral na vse strani, kakor bi k<iga pri¬
čakoval. Otročičku v moževem naročji menda ni ugajalo, ker se je
neprestano jokal, kar je kmeta še bolj vznemirjalo. Da bi otroka
utolažil in bi gospčda mimo odšli, sede na klop ob cesti.

Nadvojvodinja, mimo idoč, se ustavi pred kmetom, nagne se
prijazno k otroku in ga kmalu utolaži. Potem vpraša kmeta, zakaj
nosi ubogo dete tako zgodaj z doma in ga ne pusti, da bi se naspalo.
„Vam je labko govoriti," odvrne kmet, „ker ne veste, v kakšni sili
sem jaz, ubogi kmetič. Jaz prebivam s svojo ženo visoko v hribih
ter spadam tukaj sem v župnijo. Danes bi morali mojega otroka
krstiti, ali z babico tu sem prišedši, ne najdeva doma gospoda
oskrbnika, ki so obljubili, da bodo kum mojemu otroku; odšli so
bajč v Gmunden, in jaz ne vem, kij mi je zdaj storiti. Babica išče
drugega kuma, a našla je morda kakšno znanko in se zdaj ž njo
pogovarja, meni pa labko v tem umre otrbk brez sv. krsta."

„No, če ni nič drugega, temu se lahko pomore, bova pa jaz in
moj soprog krstna kuma vašemu otroku."

„0 da bi tako dobri bili, gospa milostival"

„Le vstanite in kar z menoj pojdite!"

„Lepo vas zahvaljujem, gospa milostiva; Bog vam bode to
povrnil na vaših otrocih," odgovarja veseli kmetič. Nadvojvodinja
id6č pokliče svojega soproga, ki je slonel na oknu, in kmalu so šli
vsi v župnijsko cerkev. Gospod župnik so se začudili, ko so ugledali
tako vzvišene krstne kume, in ko je kmetič izvedel, kdo njegovo
hčerko pri krstu drži, se je ustrašil, da ni mogel niti besedice
izpregovoriti. Po sv. krstu je prejel za otroka obilo darilo ter tekel,
prevelikega veselja ves zmeden, z otrokom domov. Domov prišedši,
ni dolgo mogel nič pametnega povedati. Žena se je že bala, da jej

12

bode mož zblaznel, ker si ni mogla razložiti njegovega nenavadnega
vedenja. Iz začetka je izgovarjal le posamezne besede in pretrgane
stavke, iz katerih je le polagoma njegova žena poizvedela, kaj se je
dogodilo.

„Zena, ljuba moja žena! Kolika milost! kolika čast! In koliko
denarja! Le poglej! jaz še niti sam nisem videl, koliko je zlata in
srebra! In tako prijazna sta bila krstna kuma! Poglej, tu sem so
milostiva gospa poljubili našo Sofijo! Naša hčerka je tudi Sofija
kakor njena kuma. Bog ohrani in blagoslovi slavna kuma naše hčerke
in ž njima vso cesarsko rodovino!“

Tako je govoril mož, in solze veselja so tekle raz srečno lice
priprostega hribovca. Ko je razumela žena, kar jej je pripovedoval mož,
se je veselja razjokala tudi 6na, in vsi skupaj so prosili Boga, da
podeli srečo in blagoslbv Soffjinim krstnim kumom. In Bog ve, ako
ni morda molitev pobožnih priprostih ljudfj tudi kaj pripomogla, da
je postal takrat sedemletni sin nadvojvodinje Sofije pozneje sedanji
cesar Franc Jožef I.

Iv. Skuhala.

12. Cesarsko življenje.

O cesarskem življenji ima mnogo ljudij jako krive pojme. Veliko
ljudlj namreč misli, da vladarji — cesarji in kralji — nimajo drugega
dela, nego da dobro jedo in pijo, se lepo zabavajo in v mehkih
posteljah spe. Tudi rimski starešina Ovinij Kamil je imel o cesarskem
življenji take misli, in ker je bil jako boght in plemenitega rodu, je
imel le še edino željo postati cesar.

Takrat pa je sedel na cesarskem prestolu v Bimu hrabri in
strogi cesar Aleksander Sever; izvedel je željo in naklepe mehkuž¬
nega Ovinija ter ga je dal ob ugodni priliki k sebi poklicati. Ko je
bil prišel Ovinij pred cesarja, pove mu ta, k&j je slišal o njem ter
ga lepo zahvali, da želi on drage volje nase vzeti težko breme vla-
darstva, k čemur sicer slavni možje le neradi privolijo. In da mu
njegovo željo izpolni, vede ga potem v javni zbor ter ga predstavi
zbranim starešinam kot svojega pomočnika in po smrti kot svojega
naslednika na cesarskem prestolu.

Ovinij, izprva ves prestrašen, da se je izvedela njegova grešna
namera, je bil zdaj silno vesel, da se je njegova želja izvršila tako

13

ugodno in lahko. — Oviniju je jako ugajalo izprehajati se po cesarski
palači, opravljati se s cesarskim nakitom in vzprejemati poklone veli¬
kih gospodov. A tako brezskrbno življenje ni trajalo dolgo. Cesar
Aleksander mu kmalu odloči različna opravila, katera zahteva vladar¬
jevo življenje; tudi od cesarjevih namestnikov je dobival vedno več
poročil, prošenj, vprašanj i. t. d., tako da je moral noč in dan
misliti, tuhtati, pisati, in na sladko spanje še misliti ni utegnil. Ves
živčt mu je otrpnil, in najboljše jedi in pijače mu niso dišale.

Nastane boj. Ovinij si misli: zdaj bom vsaj prišel na čisti zrak
in se za nekoliko časa otresel sitnih vladarskih skrbij, ko bom
spremljal svoje vojake na bojišče. Za to bom že sam skrbel, da bode
to potovanje ugodno.

Cesar Aleksander pa je bil drugih mislij. Hodil je peš pred
svojimi vojaki proti sovražniku ter je rekel Oviniju, naj tudi on peš
hodi zraven njega, da bodo imeli vojaki lep vzgled, in da izpolnita
vladarsko svojo dolžnost: z mečem v roki braniti ljubo domovino
proti sovražniku.

Ovinij bi bil sicer rad ugovarjal, pa si ni upal; bal se je, da
ne bi izgubil pri svojih vojakih, ki so visoko cenili junaštvo, vsega
spoštovanja, ko bi se vedel manj junaški nego njegbv tovariš Aleksander.

Ovinij torej hodi zraven Aleksandra pred vojaki, ali to le prvi
dan, drugi dan ni mogel več peš hoditi. Aleksander mu dovoli, da
zajaše konja ter jezdi zraven njega; a črez dva dni tudi jezditi ni
mogel več. Zdaj sede na kola; ali noč in dan na vozu sedeti, od
vseh stranij poročila prejemati, na vse strani zapovedovati, zraven
tega pa vedeti, da je sovražnik blizu, ki utegne vsako uro nanje
planiti — vse to mu silno ogreni cesarsko življenje, po katerem je
nekdaj tako hrepenel.

Ubogi Ovinij ni vedel, kaj bi počel. Strah pred sovražnikom
mu je bil hujši od smrti; zraven tega pa je moral prenašati ne¬
ugodnosti, muke in skrbi vsake vrste brez konca in kraja. Zdaj mu
je bila ljubša prosjaška obleka v mirni varnosti nego cesarska krona
v tej smrtni nevarnosti.

To razodene tudi svojemu tovarišu, cesarju Aleksandru, češ,
naj le sam vlada rimsko cesarstvo, on noče več biti cesar; rajši
hoče na mestu umreti, nego še dalje prenašati te skrbi, Strahe
in težave.

14

Aleksander mu smehljaje izpolni tudi to željo ter ga pošlje
s popolno varnostjo nazaj v Rim, kjer je Ovinij zanaprej zadovoljno
živel na svojih posestvih ter na mehkih blazinah in pri dobro oblo¬
ženi mizi kmalu pozabil cesarsko življenje in trpljenje; le v sanjah
so ga še včasih mučile prebite nezgode njegovega cesarskega življenja,

Iv. S k u b a 1 a.

13. Nespametna sramežljivost.

Neki dijak je priščl na Dunaj v višje šole. Bil je ubogih rodi¬
teljev in si je moral sam za živež skrbeti kakor sto in sto drugih,
poučujoč deco po hišah.

V neki hiši so še kosili, ko je prišel prvič učit. Ponudijo mu
jako priljudno kolača. „Lepa hvala! kosil sem že malo poprej.“ —
„E, nikdar ni vreča tako polna, da bi ne moglo noter zrno ! 11  zavrne
ga priljudni gospodar.

On pa hvali in se brani, izgovarjaje se, da je že jedel. Zato
ga nehajo siliti. Gospodiču je pa krulilo po trebuhu tako, da se
počne gospodarju dozdevati, da ni hotel naš gospodič kolača le zbog
neumne sramežljivosti.

„Brez zamere, kam pa hodite jest na Dunaji ? 11  — Dijak, ki
je bil še le kake tri ali štiri dni na Dunaji in ni poznal po imenu
še nobene gostilnice razven ene izmed najimenitnejših, odgovori v tej
zadregi: „V gostilnico, ki se jej pravi Pri rimskem cesarji.“

„Aj, tja! Po čem je pa kaj ondi govedina? — po čem pečenka?
i. t. d.“ Tako poprašuje nalhšč gospodar, ki se mu je mahoma zdelo,
da gospodič laže. Ta mu je odgovarjal res vse napačno.

Po kosilu gre gospodar s svojo gospo vred v drugo izbo; otroci
z domačim učiteljem pa ostanejo v prvi za malo mizo, ki je stala
nekoliko korakov daleč od velike. Na tej-le je pa ostalo še ne¬
koliko kosov kolača. Lačni gospodič prišeta do nje. Jako mu diši
kolač ....  Gospodič se ozre, otroci ga ne gledajo — vrata druge
stanice so priprta — smuk en kos v žep! — Ali o joj! pri tej priči
se odpro vrata druge stanice. Ubogi gospodič ves obledi, ko ugleda
gospodarja, ki mu veli, naj se oglasi, preden odide. „Oj kolač, oj
nesrečni kolač! — požrl si mi kruh ! 11  — tako je vzdihoval siromak
sam s seboj. Kakor šiba na vodi se je tresel, grede po končanem

— 15  —

uku h gospodarju. Od strahu in sramote se mu ni upal pogle¬
dati v oči.

Gospodar mu pa veli na samem prav po očetovsko: „Dragi moj
prijatelj, lepo vas prosim, odvadite se take krive  ...  da ne rečem
neumne  sramežljivosti! Ubogemu biti, to človeku ni sramota, ako
ni ubožnosti sam kriv. Kdor je siromašnih roditeljev, ostaje siromak
do . . . smrti ali vsaj dolgo časa. — Tudi jaz nisem bogatega rodu,
tudi jaz sem se moral truditi nekdaj za ljubi kruhek tako kakor
vi; vem, kako se živi po svetu ; lahko si mislim, kako živite ob pičlem
zaslužku; vem pa tudi, da je več takih sramežljivcev, kakoršen ste
vi; pa mislim, da taka  sramežljivost ni prava. Kar je pošteno,
naj dalj e velja.  To pomnite. Pozabiti hočem to, kar se je zgodilo,
kakor da bi se ne bilo. Iz očij v oči sem vam govoril; živa duša
naju ni slišala; nihčč ne ve, kaj se je zgodilo, razven mene; pa ne
povem nikomur. Ne sramujte se torej nikogar, pa tudi mene ne;
povedal sem vam svoje misli le zato, ker je res, kar pravijo:
,Pri malem se začnč, pri velikem se neha/  Kriva

sramežljivost jih je zapeljala že sto in sto.Iznebite se je

torej, bodite pošteni, kakor dosle, in učite mi deco tako lepo, kakor
ste pričeli; lahko boste imeli pri meni zaslužek ves čas, dokler
ostanete na Dunaji. Vzemite še to-le; denite si v žep! (Dal mu je
nekaj v papir zavitega). Zdaj pa pojdite z Bogom!“

Ubogi naš dijak, ki si ni upal ne ziniti, hoče predobremu
gospodu poljubiti roko; ali ta mu jo izmakne in ga spremi do vrat
tako prijazno, kakor bi se ničesar ne bilo zgodilo.

Na pol žalosten, na pol vesel pride siromak domov. Ves za¬
mišljen ni pogledal, ldj je v papirji, dokler ni prišel domov. Kaj je
bilo? Lep kos kolača.  Dva kosa ga je imel po tem takem in se
najedel do sita; ali ta, ki mu ga je dal gospod, ta mu je bil veliko
bolj v slast od onega.

Še večkrat so mu postregli v hiši dobrega gospoda s kolačem
in z drugimi rečmi, pa branil se ni več taleč nespametno kakor ondaj.

Zdaj pa je visok gospod in pripoveduje rad to resnično zgodbo
s hvaležnim srcem do onega, ki ga je ozmerjal in tako očetovski
poučil.

I. Navratil.

16

14. Volk in lisica.

Lisica sreča v gozdu volka, ki je ves pobit in klavern ležal
pod grmom in premišljeval brž ko ne minljivost vsega posvetnega.

„Dober dan! Kaj vam pa je, stric, da ste tako žalostni in se
držite, kakor bi bila danes pepelnična sreda? Saj je še predpust —

„0, pri meni se je že davno začel štiridesetdanski post, stradam,
da bi se kmalu lupil; saj sem že tako slab, da se mi ne ljubi iti
na lov.“

„0, če ni drugega kot lakota, temu se lahko pomaga. Pri
gozdnarju je danes ženitovanje, in vse je že skoro na pol pijano. Le
hitro na noge, in pojdiva tja! Plena nama ne bode manjkalo.“

Volku so se jele sline cediti, up ga pokrepča, in oba se napo¬
tita proti gozdnarjevi hiši, iz ktere se je že od daleč slišalo ukanje
in rajanje.

Ko prideta blizu hiše, ustavi ga lisica rekoč:

„Stojte malo! morava se pomeniti, kako bi se dala ta reč
izvesti. Jaz menim, da bi bilo tako-le najbolje: jaz sem majhna in
bom skusila na kak način priti v hišo. Vam bi pa tega ne sveto¬
vala, ampak splazite se v hlev, ker tam bi znali najbolje opraviti.“

„Je že prav!“ reče volk in jo zavije za svislimi proti hlevu.
Lisica pa se izmuza v kuhinjo in, ker je dekla ravno nesla pečenko
v hišo, stopi za njo, skoči naglo na klop in od tod za peč. Ker imajo
po deželi navado, postavljati jedi na peč, je mislila, da hode za pečjo
najbolje opravila, pa se je zmotila. Na peči ni bilo drugega kot
skleda godlje.

Lisica ni veliko marala za godljo, jedi na mizi so ji veliko bolj
dišale; torej se ne dotakne godlje, ampak premišljuje, kako bi spravila
goste izza miz. Na zadnje si jo izmisli.

Ravno ko stopi dekla zopet v hišo, zavpije lisica za pečjo:

„V hlevu je tat!“

Svatje so vsi mislili, da jim je dekla to povedala, planejo izzk
miz, in lisica ostane sama v hiši. Hitro je na mizi in poje naglo,
kar ji je najbolj dišalo. Ko se naje, skoči zopet za peč, potakne
glavo v godljo in šine skoz okno.

17

Med tem pa zasačijo svatje v hleva tatu in ga neusmiljeno bijejo;
naposled jim vendar uide in ves polomljen komaj privleče zadnji
konec do gozda.

Tukaj ga že čaka lisica in ga popraša z milim glasom: „Kako
ste opravili, stric?"

„Opravil sem, da se Bogu smili; saj vidiš, da so mi stolkli
ves zadnji konec; stavim, da ni več cele koščice v njem. Ravno sem
jel ovce dobro trgati, kar me zasačijo in —“

j,O kaj ti! ti si še dobro opravil proti meni; ali jaz, jaz! Le
poglej mojo glavo, kakšna je! tako so mi jo zbili, da mi že povsod
možgani ven glčdajo."

Volk pogleda lisico in ker vidi, da je res hudo zdelana, pozabi
nekoliko svoje lastne bolečine. Nekaj časa gresta tiho naprej, potem
povzame zopet lisica besedo in reče volku: „Jaz ne morem več naprej,
nesite me vi!“

„K.aj, da bi te jaz nosil? Saj sam komaj grem! Iz tega ne bo
nič. ‘ Ali lisica mu ne da miru, in ker ga tolikanj lepo prosi, se je
zadnjič usmili in ji reče: „No, tako pa naj bo! Pa le na vrat sedi,
ker križ imdm ves zbit! “ Lisica se usede, in volk jo nese po gozdu
naprej. Crez nekoliko časa začne lisica govoriti: „Bolnik zdravega
nese, bolnik zdravega nese." — „Kaj mi tu govoriš?" zagrmi volk,
„če si zdrava, pa le brž doli!"

„0 dobrotljivi striček! saj sem le mislila reči: zdravi bolnega
nese. Zdaj vsaj vidite, kako sem zdelana, da že ne vem, kaj
govorim, in da se mi je jelo po glavi bloditi." Volk ji verjame in
jo potrpežljivo nese naprej. Ko prideta do mlake, začne lisico žejati,
najedla se je bila namreč dobrih rečij.

„ Stojte malo! tako me žeja, tu se moram malo ohladiti!" Kose
napije, reče volku: „ Glejte, glejte, hleb sira leži v mlaki!" (Bila je
namreč ravno polna luna, ki se je videla v mlaki.) „Lahko ga dobiva,
toda to vodo morava poprej izpiti."

Volku je sir dišal, začnč piti, pije in pije in toliko časa pije,
da poči.

Lisica si pa izmije godljo z glave in se veseli, da je strica
volka speljala na led.

©loben. SefeBudi f. jSeutfdje.

Fr. E r j a v e c.
2

18

15. Sin in mati.

Na desnem bregu reke Save je stala majhna vas. Nočna tihota
je kraljevala nad bajticami, le tu pa tam se je skoz majhno okence
posvetila kaka lučica — gotovo znamenje, da prebivavci še ne spe.
Pa kdo bi tudi mirno spaval v takih časih, v časih, ko si ni nihčč
svest, ali ne bodo zdaj in zdaj divje ropne čete planile nadenj ter
mu, vse pograbivši, pastile le golo življenje? Francozi so namreč
gospodarili in se šopirili po deželi kranjski; le na Gorenjskem, na
levem bregu reke Save, je bilo še nekaj vojnih čet avstrijskih.

Ravno stopa neki človek v mesečni svetlobi črez polje proti
levemu bregu. Zdaj gre, zdaj zopet postaja in pazljivo posluša —
dolg bel plašč in svetla čelada na glavi ga razodevata avstrijskega
kčnjika. Dospel je na breg. Pazljivo se ogledovaje, stopi med košato
drevje, vrže plašč in čelado pod bližnji grm, odpaše sabljo in stopi
tik vode. Zdaj pripodi veter temen oblak po nebu, svetla luna se
skrije — v tem hipu se prekriža ter pljuskne v vodo. Voda zašumi,
in valovi ga zagrnejo, pa le za trenutek; kmalu se prikaže nad vodo
in zdaj začne tako čvrsto in z močnimi rokami deliti valove, da je
bil kmalu onkraj Save.

Dospevši na suho, stopa varno in zmirom pazljivo okrog sebe
pogledujoč proti neki bajtici. Luč še brli skoz okence. Vojak
pogleda skoz okno — na obrazu se mu zasveti nebeška radost —
ugledal je v izbici še živo — svojo preljubo staro mamico. Sama
mamica mu je še živela na svetu; očeta so mu že davno pokopali,
tudi sestrico mu je že pobrala nemila smrt. Se enkrat mora videti,
še enkrat objeti svojo predrago mamko, ker jutri že se ima avstrijska
vojska pomakniti nazaj na Štajersko. Ta želja ga je prignala po tako
nevarni poti v domačo bajtico.

Lahno potrka na okence in kmalu zasliši materin glas: „Kdo
je zunaj ?“

Od veselja skoro ne more odgovoriti. „Jaz sem, jaz, le urno odprite ! u

Vrata se odpro. „Jezus, Marija! Ali si ti, Janez? Moj Bog,
kakšen pa si? Saj vse od tebe curljal“ Tako govori starka in
objema sina, ki si ga je že davno mislila mrtvega.

Ne bom popisoval veselja materinega, ne radosti sinove; ne
bom pravil, kako pazljivo je poslušal mladi junak mater, pripovedujočo,

19

kako hudo gospodari sovražnik po deželi in koliko imajo pretrpeti;
tudi ne, kako se je čudila stara mamka, ko ji je sin popisoval ne¬
varno pot, po kteri je prišel do nje. — Ura je minila kot trenutek.
Sin se je moral ločiti. Še enkrat se objameta, še enkrat poljubi vojak
mamico ter se poslovi — znabiti za vselej.

Tudi zdaj mu ne kaže po drugi poti nazaj kot črez Savo.
Mati sicčr brani, pa kaj se hoče, on mora črez: če ga tu zapazi
francoska straža, je izgubljen. Še enkrat seže materi v roko, potčm
plane v vodo. M:imica gleda za sinom, oj kako se ji strahu trese srce, da
bi ga ne zadela kaka nesreča! Nepregibno ga spremljajo njene oči.

Precčj daleč je že priplaval, komaj ga more še videti, kar
zadoni v temno noč strašni „kdo je?“ francoske straže. Strahu se
strese mati. Straža se približa, zopet doni strašni klic, mamica vidi,
kako kaže eden izmed vojakov na Savo, še enkrat zadoni: „kdo je?“
— in trije bliski se skoro na enkrat zasvetijo iz francoskih pušek —
sredi reke pa se zasliši mil glas — vojak je zadet — izgubljen!

Kje bi vzel moči, da bi mogel popisati občutke stare mamice
o tem pogledu? Roke stegne proti vodi, meni, da bo sinka objela —
rešila, skloni se naprej — voda zasumi in — nemili valovi pokopljejo
tudi staro drago mamico!

Drugi dan so našli vaščanje na bregu dvoje utopljencev.

A. Zupančič.

16. Vraža in sodnik.

Peter  pride Pavla  tožit, da mu je dolžan 50 gld. in da mu jih
noče z lepa vrniti. Sodnik pošlje po Pavla. Ta pride in veli: „Res,
da sem mu jih bil dolžan, ali kedaj sem mu jih že vrnil!“

Pet.  Gospod sodnik, to ni res; posodil sem mu denar, a vrnil
mi ga še do danes ni. Pogodila sva se le na tri mesece, minilo pa
jih je že deset. Tirjal sem ga že večkrat; vselej mi je obetal, kedaj
misli plačati, pa ni bil nikdar mož-beseda.

Pav.  Bog se mi ne daj z mesta ganiti, ako mu nisem plačal
tega dolga že zdavnaj. Pozabil je.

Pet.  (Odmaje z glavo.)

Sodnik  (Pavlu). Imate li kako pričo, da ste mu res vrnili
teh 50 gld?

2 *

20

Pav.  Priče nimam, zato ker sem mu dal denar na samem;
pa prisežem, ako je treba stokrat, da sem mu ga vrnil.

Sodn.  Pomnite li to prav dobro?

Pav.  Prav dobro.

Sodn.  Morebiti pa se motite? Lahko, da ste bili namenjeni
plačati, potem pa ste se premislili ali pa ste pozabili?

Pav.  Kaj še, gospod! Dobro vem, da sem mu štel  ta denar.

Sodn.  Kjd ste ga šteli?

Pav.  V njegovi hiši.

Sodn.  Kedaj?

Pav.  Ne vem prav kedaj, to pa pomnim, da je bilo v nedeljo
popoldne, ko je bil sam doma.

Sodn.  Prisežete li, da ste Petru res plačali ta dolg?

Pav.  Saj sem že rekel, ako je treba, stokrat!

Sodn.  (sodnijskemu slugi). Prižgite sveči! (Sveči gorita; med
njima stoji razpelo. Sodnik razloži Pavlu prav živo, kaj je prisega
in kake kazni se je bati takemu, ki priseže po krivem. Potem ga
popraša, je-li ga je še volja priseči.)

Pav.  Kako pa!

Pet.  Prijatelj, ne prisegaj po krivem! Kaj misliš? Ne veš li,
da gubiš dušo?

Pav.  Zakaj bi jo gubil? Saj sem plačal! Pozabil si.

Sodn.  (sodnijskemu slugi). Odprite okno! — (Pavlu) Desno roko
in tri prste na kvišku!

I J av.  (se ogleda; pa ne vzdigne desnice, kakor treba, ampak
se popraska za ušesom). „E, veste kaj, gospod ....  tako ....
prav prav dobro vendar ne vem, sem li plačal ali ne. — Naj pa

bo, rajši plačam, nego.“ (Izvleče mošnjo in našteje Petru

50 gld.).

Zakaj pa se je premislil Pavel tako na naglem?

Naš modri sodnik je vedel, da veruj e ondod preprosti narod,
da vzame krivoprisežnika, ako je odprto ktero okno, pri tej priči. .
rogač. Ker se je dozdevalo sodniku, da hoče Pavel po krivem priseči,
zato je rekel okna odpreti — in zato se je premislil Pavel tako
naglo, ker se je bal, da ne bi priletel . . nekdo po-nj in ga od¬
vlekel s seboj.

I. Navratil.

21

17. Usinara.

(Indijska pravljica.)

Ko je kralj Usinara ob Jamuni darovž.1, prileti v njegovo naročje
bojazljiv golobček, katerega je preganjal jastreb. Roparica je karala
kralja, zakžj jej odjemlje hrano. Nato odgovori kralj: „Je-li ne veš,
požrešna ptica, da je kraljeva dolžnost, varovati tistega, ki išče
pomoči?"

Jastreb odvrne: „Ce nimam hrane, ne morem živeti; tudi žena
in otroci poginejo; če so si dolžnosti navzkriž, naj obvelja tista, ki
je večja."

„Prav lepo in modro govoriš," odgovori kralj, „morda si kralj
ptičev; izberi si bike, merjasce in jelene, z vsem ti postrežemo."
Jastreb reče nato: „Merjascev, bikov in jelenov ne maram, nego
hrepenim po brani, ktero mi je odkazal stvarnik."

„Vse ti dam, le goloba ne." — „Pa daj mi lastnega mesa toliko,
kar tehta golob."

Nato si odreže kralj kos mesa in ga dene na tehtnico, pa je
bilo prelahko; potčm ga odreže še več; pa je bilo še vse premalo;
naposled stopi sam na tehtnico.

Zdajci reče jastreb: „Jaz sem Indra, nebeški kralj; tebe smo
hoteli samo poskušati; izvrstno si se obnesel; neusehljiva slava se
ti bo prepevala na svetu, in po smrti prideš zaradi svojih krepostij
v družbo bogov!"

Priobčil  K.  G1  a 8 e r.

18. Sojenice.

(Narodna pravljica.)

Bil je nekdaj kralj, ki dolgo ni imel sina. Dogodi se pa, da se
mu narodi sin, in to je bilo njemu jako drago. Mahoma da napraviti
velike gosti, in kdorkoli je došel k njemu, je dobro došel. Dogodi
se, da dojdeta pozno na večer dva berača; tudi ona sta dobila piti in
jesti in potčm sta zaspala v hlevu. Po noči se odpre hlev, in notri
dojdo tri belo oblečene ženske,  a to so bile sojenice.  Prva
od onih sojenic veli: „Kaj bo to dete? Naj bo vojak!" Druga veli:

22

»Ne, naj bo general!“ Tretja veli: „Ne, nego on naj ubije, kadar
bo imel dvajset in dve leti, mater in očeta!“

V jutro vst&neta berača, se najesta, dojdeta v hišo in govorita:
»Joj, joj, da bi vi znali, kaj znamenuje to vaše veselje, vi bi se
jokali. 11  Morala sta pred kraljem povedati, kaj vesta. In povedala sta
mu vse. A mati se je od tedaj vedno jokala nad sinom. Ko je že sin
odrastel, je vprašal mater, zakaj se joče. Ona mu pove, da bode
zaklal roditelje svoje. Sin pa veli: „A jaz, jaz jih ne bom zaklal."
Pa misli, misli, kako bi ne zaklal roditeljev, in gre v neko šumo,
da se tam zažgč, da ne bi moral zaklati roditeljev. Zakuri si drva,
ojači se in skoči v ogenj in tam zgori; ali srce je ostalo čisto celo
in je jako dišalo. Nekdaj je hodila ondod bogata hči in je šla gledat
ono srce; a ko je je podihnila, je mahoma iz srca postal deček, a to
je bil oni isti sin. Deček je rastel in je bil jako pameten. Nekdaj je
hotel iti domov k svojim prejšnjim roditeljem. Ko je odšel neki večer
proti domu, mu je bilo rečeno, da mu doma kradejo. Brž hiti domov,
vzame sabljo s stene in začnč sekati po postelji, kjer sta ležala
kralj in kraljica, njegov prejšnji oče in njegova prejšnja mati. Tako
je sekal, da ja je umoril.

Kar mu je bilo sojeno, to je storil.

Po M. Valjavcu.

19. Ribica, ki nosi srečo.

Mlad ribič je sedel v čolniču na morji in nastavljal svoje mreže
ribicam, ki so veselo plavale po vodi. Dejal pa je mladenič sam
sebi: »Oj, da bi pač ujel ono ribico, ki prinese človeku srečo, ribico,
o kateri mi je pravil pokojni oče! O poznam jo, plavuti ima ozki in
kakor z zlatom obrobljeni, a njen rep se blesti kakor demanti! Kdor
ujame to ribico, pravil mi je oče, priveže jo le za vado v mrežo in
kmalu ujame po več sto najlepših in najdražjih rib. Da bi jo imel
to ribico, kako lahko bi potčm obogatel in imel vsega obilo! Zidal
bi si kraj morja krasno palačo in v njej bi živel brez vseh skrbij,
kakor živi velika gospoda. Vse bi me pozdravljalo, vse bi se mi
klanjalo. Na vsak moj migljaj bi se vzdignilo mnogo rok, da izpol¬
nijo mojo željo. Srečen in zadovoljen bi živel do konca svojega
življenja."

23

Tako je govoril ribič sam sebi in gledal, kako so plesale ribice
okoli njegove mreže in kako vesele so bile svoje prostosti.

Ali kaj gleda tako zamišljeno mladi ribič ravno sedaj pod vodo,
kjer se vrte ribice? Kam se je zagledalo njegovo oko, kaj opazuje
tako natanko? Oj da, ribica je, plavuti ima ozki in z zlatom obrobljeni,
a rep se jej blesti kakor demanti! „Oj, to ni druga nego dna ribica,
o kateri mi je pravil pokojni oče! Oj, da bi vsaj prišla, v mrežo, da
bi se vsaj hotela približati, in takoj bi jo imel, ž njo pa sreče obilo!
O pridi, pridi, ribica, z zlatom obrobljena, z demanti okrožena, pridi,
usmili se ubogega ribiča!“

Toda glej! ribica zbeži, urno plavajoč od čolna, kakor bi se
bila ustrašila ribiča in njegove mreže, ž njo pa splava tudi upanje
mladega ribiča po vodi — —.

Stoj, ribič mladi! Ne veš li več, da ti je pravil rajnki oče, da
mora tisti, ki hoče ujeti sreče ribico, vsak dan moliti in se priporo¬
čati Bogu? Si li ti storil danes to, si li storil včeraj? Kaj pogleduješ
tako žalosten za ribico? Odplavala je, in ž njo je odplavala tudi
tvoja sreča-. M. Šaš el j.

20. Praprotovo seme.

„Ali res kedaj goveda govore ?“ poprašam še deček staro tetko,
ves radoveden, kdj mi bodo povedali. „1 seveda govore, ali to
se zgodi le enkrat v letu. Morebiti da večkrat govore, ali samo
enkrat jih človek lahko sliši; govore pa takrat, ko imajo nektera
zelišča svojo naj večjo moč. Tisti pa, ki taka zelišča ali pa seme
takih zelišč pri sebi ima, ta sliši, kaj se med seboj pogovarjajo. “ —
„Kedaj pa imajo zelišča svojo največjo moč?“ poprašam dalje tetko, ki
so mi bili tako prijazni. „Sedi k meni, pa ti povem." Hitro sem bil pri¬
pravljen; sedem k njihovim nogam in skrbno pazim na vsako besedico.

Tetka pa začno blizu tako-le: „Med zelišča, ki imajo včasih
čudno moč, da nam utegnejo v mnogih rečeh pomagati ali v kvar
biti, prihodnjo srečo ali nesrečo prerokovati, spada tudi praprot. Ali
vsa bilina ni za to dobra, le seme se more lahko porabiti. Praprotovo
seme pa ima svojo moč ravno o kresu, kadar je najdaljši dan, pa
najkrajša noč. Poslušaj, kaj se je nekdaj pripetilo. Imel je neki
gospodar hlapca. Vroč dan je bil; kosila pa sta ves dan na travniku
ter zvečer že trudna prišla domov. Gospodar ukaže hlapcu po večerji,

24

naj žene oba vola na pašo, ker pojdejo drugi dan po seno na naj-
daljni travnik. Hlapec uboga, dasi ne prerad, ker bi bil rajši šel
spat. Komaj pride na travnik, kamor je vola zagnal na pašo, že
truden sede na kamen in zadremlje. Vzbudivši se, ne vidi več volov.
Hitro poskoči na noge in jiju gre iskat. Dolgo je že hodil in ves
truden je bil od dolgega pota. Preklinjal je, grozčč se, da bo vola
pretepel, ker sta se mu skrila. Ali kmalu ja je zapazil na veliko
veselje v neki dolinici, kjer sta med praprotjo mirno ležala in prež¬
vekovala. Stopi po lahkoma bliže ter se pripravlja, da bi ja dobro
pretepel. Ali ves se prestraši, ko zasliši glas starega vola, ki je
govoril mlajšemu te besede: ,Blagor tebi, tovariš, ki boš še dolgo
časa živel in si še služil pri gospodarji dobro klajo; jaz pa bom
moral že prihodnjo jesen poginiti, in moje meso bodo pojedli ljudje,
kakor je že njihova navada . 1  Žalostno je to izrekel proti mlajšemu
tovarišu, in debela solza se mu je udrla po lici. ,Prihodnjo pomlad
pa,‘ pravi dalje, ,oral boš ti z novim tovarišem za repo; ali ko bodete
izorali že nekoliko brazd na njivi, se bo izpčd brazde prikazala velika
in strašna kača. Udrla jo bo za gospodarjem, ki bo ravno plužil, ter
ga bo smrtno pičila v nogo . 1  — ,Pa kaj, ali se mu ne bode moglo
pomagati ? 1  popraša mlajši. .Nobeden drugi bi mu ne mogel poma¬
gati, le samo hlapec , 1  odgovori starec. ,Hlapec bi mu pomagal, ako
bi pokazal kači, brž ko jo bo ugledal, z gorjačo pravo pot do gospo¬
darja. Ali vstaniva in pojdiva domov; hlapec naju že išče, in gorje
nama, če naju dobi . 1  To izrekši, vstdneta in gresta proti domu;
hlapec pa je šel miren in pohleven za njima, še dotaknil se ni
nobenega, tako se je bal. — Ko se je približala jesen, je prodal
gospodar res starega vola; in prodan je konec storil v mesnici. —
Prihodnjo pomlad, ko so orali za repo, se je zgodilo vse natanko, kar
je govoril vol na kresni večer. Kača je prilezla izpčd brazde ter jo
udrla naravnost za gospodarjem. Ali hlapec je dobro pazil nanjo ter
jej z gorjačo stolkel črepino. Gospodar, videč, kako čudno ga je rešil
hlapec, ga popraša ves zavzet, od kod je to včdel. Ta pa vse pove,
kar sta se vola pogovarjala. Hlapec vendar ni čisto nič vedel, zakaj
je ravno takrat slišal vola govoriti. Nič ni vedel, da se mu je bilo vsulo
praprotovo seme v škornje; ko bi bil pa vedel, bi ne bil ničesar slišal.“
Tako so tetka zadostili moji radovednosti.

Zapisal  A.  Benigar.

21. Kralj Matjaž ni umrl.

(Narodni pripovedki).

I.

Kralj Matjaž ni umrl; še živi s svojo črno vojsko pod neko
goro v skalnati votlini. Sedi pri okrogli mizi, okoli mize so njegovi
junaki, nobeden se ne gane, kakor bi bili okameneli. A kadar se
bliža polnočna ura, se kralj vzdigne, potegne bridko svojo sabljo iz
nožnic in jo začnč brusiti; isto store njegovi vitezi; eno celo uro
brusijo sablje, potčm jih vtaknejo nazaj, in zopet nastane tišina. To
se godi vsako noč. Ko bo Matjaževa brada trikrat prirastla okoli
kamenite mize, bo vstal kralj Matjaž s črno vojsko. Pod košato lipo
bo zbiral svoje čete in udaril potčm na sovražnike krščanske vere>
na Turke.

II.

Korošec je peljal vino z Ogerskega domov. Nekega dne se pelje
skozi gozd brez konca in kraja. Pride z vozom mimo visoke gore.
Zagleda kočico, zidano v skalo, tako da se je komaj videla streha
iz skale. Pred durmi vidi stati junaškega viteza, ki je imel sabljo
opasano. Ko se približa Slovenec, ogovori ga vitez in ga vpraša:
»Prijatelj, ti si z vrhnih krajev. Povej mi, ali lazijo še zmirom
mravlje na tri gore: na Kristovo, Magdalensko in tlrhovo?“ (Menil
je z mravljami romarje). „Dk, še lazijo, pa zmirom redkeje,“ odreže
se mu koroški voznik. »Povej dom;i,“ nadaljuje vitez, »kedar bo vera
tako slaba, da nihčč ne pojde več na one tri gore na božjo pot,
potem bom jaz priščl s črno vojsko.“ — »Kdo si pa?“ vpraša ga
Slovenec. »Jaz sem kralj Matjaž. Stopi bliže in pojdi z menoj k oni
hišici, da se sam prepričaš!“

Korošec se mu približa; kralj Matjaž pa reče: »Stopi zame in
poglčj črez mojo desno ramo skoz okno v kočo! “ Uboga ga in mu
pogleda črez ramo; kaj pa zagleda? Širno planjavo, po kateri je bilo
vse črno oboroženih vojakov in konj; vse je bilo tiho, nihčč se ni
ganil; zdelo se mu je, kakor da bi spali možje in konji. »To je moja
črna vojska, “ pravi kralj Matjaž začudenemu Slovencu. In na to mu
še reče: »Še enkrat poglej skoz oknol“ Ko oni zopet pogleda, je
kralj Matjaž potegnil svojo sabljo na pol iz nožnice; in glej, črna

26

vojska je oživela, junaki so vstajali, konji so vzdigovali glave, tresli
grive, rezgetali in kopali s podkvami. Kralj Matjaž pa pravi: „Zdaj
si videl vse; ne bo več preteklo veliko let, vstal in potegnil bom
svojo sabljo. Lahna in mila sapa bo privela in vse ljudi navdihnila
z eno mislijo. Moji junaki bodo zasedli konje, in črna vojska se bo
vnela za sveto vero.“ To mu je odkril kralj Matjaž.

Priobčil B. Krek.

22 .  Vile.

Na Gorjancih so prebivale za starih časov vile.

Vile so bile prelepe mlade deklice, ki niso poznale ne matere, ne
očeta. Možiti se niso smele. Oblačile so se v belo tančico, ki jim je po¬
krivala vse truplo do gležnjev. Las si niso spletale, padali so jim prosto
do kolen z gostimi, zlatorumenimi kodri. Vendar pa so se jako marljivo
česale in to vselej o zarji. Takrat jih je človek najlažje videl, ker so bile
tako zamaknjene v to opravilo, da niso zapazile, ali se nahajajo same ali
ne. Človeške družbe so se bale in ogibale, dasi ljudij niso sovražile,
ampak jim še dobro svetovale in jim o priliki rade tudi kaj dobrega
storile. Peti so znale tako lepo, da se jih človek nikoli ni naveličal
poslušati, toda ni jim bilo po všeči, da jih kdo čuje. Tudi ples so
ljubile, ali gorje tistemu, ki je priščl iz zvedavosti gledat njihovo
kolo. — Živele so ob sadji, grozdji in gorskih želih. Po navadi so samo
večerjale, po dnevi pa sicčr niso nič uživale, razen če jih je povabil
kak junak in poštenjak, ki ni vedel, kdo so. Kdor jih je videl na
plesu ali pri jedi in jih poznal, kaznovale so ga brez milosti. Ustrelile
so ga v roko ali v nogo, časih tudi v obe roki in nogi; če so se
pa prav hudo ujezile, tudi v srce, da je kar prčcej umrl. — Pod zemljo
so imele spravljene silne zaklade zlata, srebra in biserja in jih varo¬
vale tako skrbno, da jih ni mogel nihčč zaslediti in dvigniti. Če jih
je našel kdo po naključji, mu niso prinesli sreče, ampak kvar in
pogubo. Pravico, okoristiti se ž njimi, je imela samo nedolžna mladež.
Sploh ni ubranila človeka vilinske jeze nobena druga reč nego
neoskrunjena nedolžnost. Večkrat so vzele vile svoje dragotine iz
podzemeljskih kletij in jazbin in so je sušile na kakem prisojnem
kraji. Če se je nameril nanje nedolžen otrok, je smel ugrabiti brez
kazni, kolikor je hotel, grešnika pa so gotovo umorile. — Kmetje so

27

%

se vil po eni plati močno bali, po drugi pa so se jih tudi veselili.
Kadar so se oglasile: „Sejte! sejtel“ šli so sejat, in seme jim je
takrat vselej dobro obrodilo. Kadar so svetovale: „ Režite! vežite!
kopljite! berite!“ napotili so se še tisto uro v vinograde in pridelali
so vina, da jim je nedostajalo posode. — Najrajši so imele junake, ki
so se bojevali s Turki in prelivali kri za krščansko vero. Dokler so
hodili Uskoki v boj samo na Turke, prikazovale so se med njimi
prav pogostoma. Velevale so jim, kaj jim je delati, česa se ogibati.
Pomagale so jim v vsaki sili, sosebno brižljivo pa so ozdravljale rane
iz vojne vrnivših se junakov. Dajale so jim piti vodo planinskih zelfj
ali pa so jim obvezovale rane z dolgo neznano travo, in ubogi bolnik
je gotovo okreval najkasneje v treh dneh. Ko pa so Uskoki jeli
vojskovati se s krščani, so pobegnile srdite vile za vselej z Gorjancev,
in zapuščeni vojaki so umirali od teh dob tudi za neznatnimi ranami.

I. Trdina.

23. Kaj pripovedujejo ob Ložnici.

Za starih časov je bilo neki prav čudno na svetu. Povodnih in
gorskih mož je bilo marsikje videti, in še dandanes slujo nekatere
mlakuže in gorske otline zaradi prebivavcev izzk  minolih dnij. Ta
bitja so imela precejšnjo oblast, in ččstokrat je bilo slišati, da je
izginil ta ali oni, ne da bi se bilo vedelo kam. Ljudje so se jih bali.
Vedeli so marsikaj pripovedovati o njihovi hudobi, osobito pa o tem,
kak6 so lepe deklice odvajali v podzemeljske svoje gradove. Poslušajte,
kaj se o tej stvari pripoveduje ob Ložnici od rodu do rodu.

V neki vasi so živeli pridni možje, dobre ženice, čvrsti mlade¬
niči, pa tudi zale deklice. Ena teh je bila tudi Hrušarjeva Lenčika.
Njena uljudnost je bila vsakemu znana, in kdor je ž njo občeval,
prikupila se mu je zbog dobrih svojstev, ki so jo dičila in povzdigala
nad druga vaška dekleta. Pa tudi lepa je bila. Zato si je želel
Breznikov Nace, dobiti Lenčiko za ženo. A preden je dospčl do take
sreče, je moral mnogo pretrpeti.

Prišla je pomldd. Vse se je veselilo lepih, toplih dnij. Livade
so zelenele, in prve cvetlice so prijazno pozdravljale pisane metulje,
kateri so si’kali slaščice po njih. Samo po visokih gorah, kakor je
to že navadno, je še ležal beli sneg in s curečo snežnico napajal
gorske senožeti. „Dolga je bila zima, a vendar je prešla," so dejali

28

*

ljudj6 in se veselega obraza ozirali po obnovljeni prirodi. Tudi
Lenčika ni zaostala, temveč šla je po travnikih in ondod nabrala
lepih cvetek, da ž njimi olepša podobe ob stenah.

Nčkega dne pa se je deklica čudno vedla. Za kar je prijela,
jej ni šlo od rok. In česa ne opazi materino oko? „Lenčika, kaj ti
je pa danes, da si tako zmešana?“ vpraša jo skrbna mati ter upre
vanjo svoje oči. „Ne boš li šla danes po rož? Glej, kako prijetno je
pod milim nebom! Že so prihitele nekatere ptice zopet v naše kraje
in pojo stvarniku zahvalno pesem. Pojdi tudi ti in otresi se temnih
mislij! Dokler ti cvetč pomlad, se veseli; ko pa zima prikima, se
raduj o mladini, katera ne pozna resnobe. 11  Tako je prigovarjala
mati otroku, da bi mu razvedrila glavo.

„Mati, skoro vsake reči me je strah! Imela sem sinoči čudne
sanje, in kadar se jih domislim, spreletava me zona.“

„ Morda ti bo laže, ako mi vse natanko poveš, “ sili mati v deklico.

»Glejte, mati,“ začne Lenčika, „sanjalo se mi je, da grem nabirat
cvetlic. Kar se mi zazdi, da stojim sredi močvirja. Strah me je, in
kamor stopim, povsod se vse ugreza, in že se utapljam. Potčm pa
stojim v prostornem gradu, katerega tla pometam vsak dan. K meni
hodi čuden mož ter me snubi v zakon. Jaz pa se mu nočem udati.“
Mati odgovori: „Res čudne sanje; pa ostani danes dom&!“ — „Tista
prejšnja tesnoba me je minila in rada bi šla pogledat za cvetlicami, 11
ugovarja hči proseče ter hitro dostavi: „Tolmunu ne bodem hodila
blizu. 11  — „Dobro, dobro, da se razvedriš, pa glej, kam stopiš! 11
S temi besedami jo spremi mati do praga in se vrne k svojemu delu.

Popoldne pride Nace k Hrušarjevim v vas. Razgovarjali so se
o marsičem, a vse se mu je zdelo nekako dolgočasno. Večkrat se
je ozrl proti tolmunu, kamor se je ravno videlo, in nevede je napeljal
govorico na bližnje močvirje. „Le poslušaj, 11  dejo Hrušarjev oče,
„povedal ti bom pa jaz, kar so stara moja mati večkrat pripovedo¬
vali, ki so si bili zapomnili vsako besedo matere svoje. Pred davnim
časom je stalo tu veliko jezero. Nalil je je potok, ki je bil začel
izvirati daleč tam za gorami. Mnogo ljudij je utonilo, ostali pa so
se naselili po bregovih. Tako je bilo mnogo let. — Nekega dne proti
večeru pa nastane strašen vihar, kakeršnega se niso spominjali naj¬
starejši možje. Hišam je odnašal strehe, drevje lomil in rval iz
zemlje in vzdigoval vodo v jčzeru bajč tako silovito, da se je moglo

29

tu pa tam videti njega dno. Kdor je mogel, se je skril v varno
zatišje. Grmelo in bliskalo je strašno, vmes pa je tulila burja, da se
niti slišalo ni klicanje na pomoč in stokanje obupujočih ljudij. Zemlja
se je stresala kakor za najhujših potresov. Ta boj je trajal vso noč,
in ko se proti jutru pomirijo razburjene sile, zbiralo se je ljudstvo,
kar ga je srečno odneslo pete, na veliki pečini ter z objokanimi očmi
zrlo prejšnje sreče opustošeni kraj.

Pred zbegano množico pa se postavi sivobrad mož in jej prične
tako-le govoriti: ,Veste-li, zakaj se je to dogodilo? Pečinski duh
in povodni mož doli v jezeru sta živela v vednem prepiru zarad duš,
ki so bile utonile v potoku in jezeru. Naposled pride tako daleč,
da se zbijeta. Prvi mu izlije jezero, drugi pa podere tisto črno peč,
in s tem je bilo boju konec. Vse duše pa ima povodni mož v nastalem
tolmunu, kajti on je premagal nasprotnika svojega in ga naposled
oplenil. Pa pride čas, in porodi se deklica, katero ugrabi in odnese
v svoj povodni grad. Ondi jo snubi, in ako se mu ne uda, rešena
bo ona in ž njo mnogo duš.‘ To izgovorivši izgine starček. “

Ko je PIrušar izgovarjal zadnje besede, jelo se je solnce že
nagibati proti zahodu. Lenčika se še ni vrnila domov, in s strahom
se spogledajo vsi, kar jih je bilo prisotnih. Skličejo sosede in se
napote proti močvirju. Kličejo in iščejo povsod, toda Lenčike ne
morejo najti. S strahom pa opazijo ob robu človeške stopinje, ki so
vodile v vodo, a nikjer nazaj. „Uboga Lenčika, utonila je! Zaman je
vse iskanje in tarnanje, ne bo je več!“ kričali so vsi v splošni
zmešnjavi. Nace je hotel od samega obupa skočiti v vodo, a pridržali
so ga; mati pa je na mestu omedlela. V tem se je vzbudil silovit
vihar in pognal prestrašene vaščane v vas. Mati je zbolela, Hrušar
pa osivel in si želel smrti. Kšj pa Nace? Ko je prebil prve bolečine,
svetuje mu modra ženica, naj gre tja v gore k pobožnemu puščav-
niku iskat dobrega sveta. On sluša in gre. Došedšega je stari mož
prav prijazno vzprejel ter ga tolažil, kolikor možno. V molitvi pre¬
bedita noč, in drugega jutra mu reče puščavnik: „Ako hočeš kedaj
srečen biti, premaguj se, zapusti vas in domači kraj ter pojdi v deveto
deželo. Bati se ti ni treba nikogar; glej, dam ti ta-le pas. Kadar
se pretrga brez tvoje volje, vedi, da ti je potekel čas in da
se smeš vrniti v domačijo svojo. V božjo previdnost pa ne segaj,
temvčč ostani zvest svoji obljubi. Mogoče, da se uresniči ustno

— 30  —

sporočilo o rešitvi duš; hodi z Bogom!" Nace je šel po svetu
z obljubo v srci.

Gas je najboljši zdravnik. Bodi rana še tako globoka in skeleča,
sčasoma se zaceli, in vrne se vsaj po nekoliko prejšnja zadovoljnost.
Tako je bilo tudi pri Hrušarjevih in Breznikovih. Sicčr so mlada
človeka prav težko pogrešali, in kadar je govorica nanesla na ljubljeno
hčer, na dragega sina, vselej so oči rosile solze.

Tako je minilo pet let. Zopet je bil najlepši pomladanski dan.
katerega se je vse veselilo. Ogrevali so se na solnci, ki je zopet dobilo
svojo moč. Pogovor se zasuče na Lenčiko in Naceta. Hrušarju se
utrne debela solza in z žalostnim glasom reče: „Danes je ravno pet
let, odkar je izginila Lenčika, moje veselje in materina radost. A neki
notranji glas mi budi vedno upanje, da jo bom še videl. “ Nehote se
obrnejo proti močvirju in, o čuda! od njega koraka po travnikih ženska
naravnost proti Hrušarjevim. Mati spozna takoj svojo Lenčiko in od
samega veselja skoro omedli. Šli so jej naproti in se glasno veselili
srečne vrnitve ter sklenili, da napravijo prihodnjega dne gosti.

In res, drugega jutra je kazala vas drugo lice. Deklice, Lenčikine
tovarišice, so vse okrasile s cvetlicami in venci, in popotnik bi bil
mislil, da imajo veliko svatovščino. Vse je bilo veselo, samo domača
hči je ostala resnobna in cesto pogledovala v daljo, kakor bi koga
pričakovala. Matije to opazila in rekla Lenčiki: „Vem, koga pogrešaš;
včerajšnjega dne si se izgubila ti, današnjega pa on.“

V tem ustavi pred hišo potnik svoje korake. „To je on, Nace
jel" kriče vsi križem. Zdaj je dokipelo veselje do vrhunca. Vpraševanja
in odgovarjanja ni bilo ne konca ne kraja. Prva je morala Lenčika
povedati svoje dogodke.

„Ko tako po cvetlicah gledam", prične ona, „pridem nevede
v močvirje. Od strahu zavpijem in se obračam, pa vse se ugreza,
in jaz izginem s površja. Ko se zavem, stojim sredi mračnega poslopja.
Oziram se na vse strani, bilo je sicčr več vrat, a izhoda vendar
ne morem najti. Sedaj stopi pred me mož, prime me za roko in
pelje v sobo, kjer se je vse bliščalo od zlata in dragega k&menja,
le po tleh je bilo polno smetij. Tu se mi jame dobrikati in me
v zakon prositi. Jaz pa jokaje odgovorim: ,Pusti me, pusti; vse
zastonj!‘ To je trajalo dolgo, in ker je naposled uvidel, da njegove
prošnje nimajo uspeha, mu pridejo druge muhe v glavo. Beče mi:

— 31  —

,Veš kaj, Lenčika, jaz odpotujem, ti pa pometaj te-le smeti iz kota
v kot, dokler se ne vrnem. 1

To delo sem opravljala brez prestanka, kajti kar sem spravila
za dne v red, ležalo je drugega jutra zopet razmetano po sobah.
Nekčč pa slišim neko ječanje, sklonim se in poslušam ter čujem
razločno:

,Jokajmo se, dušice, jokajmo

Solze suhe, glasne!

Tu je dežela joka, kraj zdihovanja,

Ni počitka v noči, ne po dnevi.

Jeden nas razmeta, drugi nas pometa.

Oj, neusmiljena deklica, kaj smo ti storile?

Nehaj, nehaj, za zastor nas zberi! 1

Razumela sem in skrila smeti. Ko pa pride povodni mož domov
in jaz zopet odbijem njegovo ponudbo, razmeče smeti po prostornem
poslopji in mi ukaže prejšnje delo. Jaz pa si napravim metlo od
mahu in pometam dolgo, dolgo. — Nekega dne slišim to-le pevanje:
,Oj, biser dobrote svetle,

Slušaj milo proseče glase,

Glase ubogih dušic!

Zapustila boš to službo,

Šla v človeško družbo.

Oj, pri Bogu bomo ti hvalo dale,

Nikdar tebe pozabile! Sliši, mila,

Vzemi nas smeti s sabo za plačilo!

Pri Bogu bomo ti hvalo dale
Me dušice revne, revne! 1

Kmalu potčm pride povodni mož k meni in me jame zopet
prositi roke. ,Zastonj ves trud! 1  odgovorim mu ter zahtevam plačila
za tako zvesto službo. Na njegovo vprašanje, kaj hočem za plačilo,
pa pravim: ,Te-le tebi nepotrebne smeti mi daj in pusti me domov! 1
— ,Vseh je prevčč, polovico si vzemi, za nameček pa to-le zlato
oglavnico, uhane in pas! 1  — Potem me izpusti."

Vse se je čudilo vztrajnosti in srčnosti rešene deklice ter ogledo¬
valo darila.

Zdaj pa pričnč Nace pripovedovati o svojem potovanji.

32

„Zapustivši puščavnika, sem blodil po neznanih deželah in nevede
prišel v deveto deželo. Tam je bilo zlata kakor pri nas peska in
vsega dovolj. Bivali so ondi črni velikani; jaz sem jim segal malo
nad gležnje. Ko stopam po velikem travniku, srečam velikanko, katera
me pobere in vrže v predpasnik. Mislil sem, da se mi polomijo vse
kosti. Nese me pod veliko drevo in ondi pred starega velikana. Ta
me nekolikokrat pogleda, naposled pa reče: ,Ti, maličko, ako mi
hočeš služiti, dobro ti bo, inače te kar pri tej priči snem. 1

.Pridno, pridno bom slušal! 1  odgovorim trepetaje. Zapovedal mi
je nabirati bisere in plesti zlato vrv. Delal sem, kar sem mogel, da
je pomkid ozelenela.

Med velikani pride do boja. Najhujši je bil ujet in obešen. Moj
gospodar poišče dva tisočletna hrasta, polomi jima veje in pričvrsti
tisočletno jelko nanja. Na zlato verigo so ga pripeli in obesili. Velikan
je bil z menoj tako zadovoljen, da mi ponudi — svojo hčer v zakon.
Jaz pa se moško odrežem: ,Deklice velikanke ne potrebujem, pusti
me od tod; vrniti se hočem v domače kraje in dobiti sebi jednakega
dekleta/ Ni se obotavljal ter mi naložil mnogo blaga.

Vzel sem palico v roko in hajdi proti domu. Pot je bila dolga
in težavna. Zabredel sem v deželo pesjanov, ki žro ljudi. Vidšč, da
so dlakasti kakor ovce, ubijem psa in se ogrnem z njegovo kožo.
Tako sem ubegnil. Potujem dalje in dospem do pravih ljudij. Tu
skrijem svoje blago in grem služit. Pol leta potem se mi utrga pas,
puščavnikovo darilo, in zdaj spoznam, da je napočil čas vrnitve.
Precčj dolga je še bila pot, a premagal sem vse težave, in sedaj
sem v sredi svojih rojakov. Badujmo se, ko imamo trojno veselje!“

M. Cilenšek.

24. Prigodki iz hroščevega življenja.

Nekega pomladanskega jutra, ko je solnce obsevalo zemljo
s svčjimi prijaznimi žarki, je zapustila pridna mravlja svoje stano¬
vanje ter veselo korakala po samotni stezi, da bi si poiskala kakega
drobnega črvička, kako mušico ali vsaj nekoliko cvetličnega medu
v živež mladi družini svoje naselbine. Na tem potovanju sreča neokret¬
nega hrošča, kteri se je leno in žalostno naprej pomikal.

„Dober dan, rojak! 11  pozdravi ga mravlja. ,,Ti pa vendar zelo
počasi lezeš! Si li morebiti zaspan, ali znabiti si — bolan? 11

„Draga moja soseda, 1 * odgovori ji hrošč, „ako bi ti ne hodila
tako brezmiselno po svetu in bi se brigala za trpljenje drugih, gotovo
bi kmalu zapazila, da imam namesto šest — le pet nog, in bi potčm
tudi ne zasramovala mojega počasnega stopanja; izgubi ti eno svojih
nog — in videl bom, ali se ne bo udržavala tvoja urnost ! 11

„ Krivico mi delaš, ljubi tovariš! Nisem te hotela žaliti, ampak
nagovorila sem te le iz sočutja, ker sem te videla, kako previdno
in boječe stopaš. Povej mi vendar, kakšna nezgoda te je pripravila
ob tvojo zadnjo nogo ? 11

„Ker mi znaš tako dobrodejno govoriti na srce, ti zaupam.
Poslušaj!

Nekega dne — ko bi bil vendar ta dan zadnji mojega življenja!
— sedel sem z neko svojo prijateljico in z nekoliko sorodniki o pol¬
dnevni vročini v senci košate lipe. Tukaj smo poslušali pogovor dveh
fantalinov, ki sta se ustavila ravno pod drevesom.

,Pazi!‘ — rekel je eden izmed njiju — ,na ti lipi jih dobiva
gotovo prav lepo število; jaz splezam na drevo in ti jih natresem;
o tej uri padajo kakor orehi . 1

Kdo bi si bil mislil, da veljajo te besede našemu pogubljenju!
Eden teh dveh porednih fantalinov spleza res na drevo in ugledavši,
da nas je bilo precejšnje število, potrese veje tako močno, da popa¬
damo vsi na tla, kolikor nas je bilo na drevesu. Nobeden izrnčd nas
se jima ni mogel ubraniti, ker smo bili ravno zelo zaspani, kar je
pri nas sploh navadno o poldnevni vročini in takoj po obedu. To sta
dečka brž ko ne tudi dobro vedela. Deček, ki je stal pod drevesom,
nas je prav pridno pobiral v neko platneno vrečo. Nekaj časa sem
bil ločen od svoje prijateljice, pa kmalu sem jo spoznal po njenem
prijetnem glasu — bila je revica na dnu platnene vreče.

Kako bi ti mogel popisati svoje bolečine, ktere sem občutil
v tem žalostnem stanu! Bili smo vsak trenutek v nevarnosti, da bi
se zadušili v vreči, in neskončna je bila bridkost, kedar smo pomislili,
kaj nas še vse lahko čaka.

Kaj neki se bode zgodilo z nami? Kam nas pončseta neusmiljena
dečka? — Ali nas bodeta umorila, ali nas žive trpinčila, ali znabiti
v sladkorju spekla — kajti vedi, da se nahajajo tudi taki ljudje, ki
nas v sladkorju pečene s slastjo jedo! Taka in jednaka vprašanja
smo razodevali drug drugemu.

©tooen. SefeSudj f. $eutfdje. 3

34

Ko nas je bilo že kakih sto ubogih hroščev v vreči, se nam je
zdelo, da nas dečka proč neseta. Kmalu smo slišali človeške glasove,
drdranje vozov, zvonjenje in druga jednaka znamenja ter smo vedeli,
da smo brž ko ne v kakem mestu. Mimogredoči so naša dečka vpra¬
ševali, kaj imata v vreči, in enkrat sem celč zapazil, da je deček,
ki nas je nosil, nektere izrnčd nas prijel, iz vreče vzel, pa nič več
nazaj prinesel, kakor da bi je bil komu daroval. — Trdno sem se
oklenil svoje prijateljice, dane  bi bila ločena. ,Nikar me ne zapusti! 1
rekel sem ji, ,in ako je nama namenjeno umreti, bova vsaj skupaj umrla!‘

Naposled je prišla tudi na naju vrsta. Deček je prijel mene,
mojo prijateljico in moja brata, in glej! — imela nas je v rokah
deklica, ktera nas je ročno zavila v svoj lepi robec ter z nami
veselo odskakljala. Ko pride naša nova gospodinja domov, zaprč nas
v škatlico, ki je namestu pokrova imela pleteno tančico, da se
nismo zadušili.

Deklica je brž spoznala, da smo že veliko trpeli in da smo pobitega
sred; dobili smo presnega hrastovega listja, ktero nam je prav pre¬
vidno vtaknila v škatlico, da bi ji ne bil kteri ušel. Naš stan je bil
zares milovanja vreden; če ravno nismo toliko trpeli kakor v zavezani
vreči, vendar smo izgubili vse upanje, da bi bili še kdhj rešeni
svoje ječe.

Iz dekličinega pogovora z njenim bratom smo zvedeli, da je
brat dijak, ki nabira žuželke; želel si je v svojo zbirko tudi nekaj
hroščev, da bi je nabodel na medeno buciko, in sestra mu je naredila
to veliko veselje. Spoznali smo sedaj, da bodemo, strašno trpinčeni,
morali umreti počasne smrti.

Dan in noč sta minila, ne da bi se bila naša nesreča kaj izpre-
menila; bili smo prav mirni, in jaz sem svojim sotrpinom priporočal
potrpljenje, češ, znabiti se nam vendar pokaže kaka priložnost, da
ubežimo.

Drugo jutro je našel najmanjši mojih sojetnikov majhno luknjico
v tančici naše ječe; poskušal je skoz prodreti in posrečilo se mu je,
ker je bil izmčd nas najtanši. Že se je mislil revež prostega f in
veselo je zletel proti dnevni svetlobi, pa o jej! okna so bila zaprta,
zadel je z glavo ob šipo in omamljen je padel na tla. Mlada mačica,
ki ga je videla pasti, zaleti se na-nj, raztrga ga in požre. Slišal sem,
oh! — njegov zadnji vzdihljaj, videl sem njegov zadnji mili poglčd,

— 35  -

obrnjen na škatlico, kakor bi nam hotel reči, naj se tudi mi pri
pravljamo k smrti.

Kmalu potčm pride v sobo neusmiljeni dijak, oborožen z buci¬
kami in spremljan od svojega mlajšega brata, ki je bil komaj kakih
sedem ali osem let star. Starejši gre naravnost proti nam; ne da
bi se kaj zmenil za moje obupno upiranje, prime mojo drago
prijateljico, predere z dolgo buciko njeno zvesto srce in brez vsega
usmiljenja jo pusti vzdihniti še zadnji vzdihljaj.

Bil sem bolj mrtev kakor živ, smrtni strah me je vsega omamil.
Nisem tedaj videl, kako je brezsrčni trinog popadel tudi mojega
drugega brata ter ga nabodel poleg moje prijateljice. Ko sem se
zopet zavedel, sem bil v rokah mlajšemu bratu, kteri je na mojo
zadnjo nogo navezal dolgo nit ter, držčč jo na koncu, hotel me pri¬
siliti, da bi letal. Jaz se nisem mogel vzdigniti, kajti bolečina je
bila oslabila moji peroti. Deček, kteremu se je moja žalost in bolečina
zdela trmoglavost, me trpinči in me nese naposled na vrt. Tam me
je imel vedno na nitki navezanega ter je prepeval svojo pesmico:

Hrošč, vzdigni se,.

Leti prek vode!

Ko jaz peroti dobim,

Za tabo zletim!

Ponavljal je to pesmico venomer; pa meni ni bilo mogoče
zadostiti njegovi volji. Kolikorkrat sem se hotel vzdigniti — ne zastran
dečka, ampak od hrepenenja po svobodi — padel sem vselej na tla.
Bil sem že skoro brez sape, ko stopi deklica iz hiše ter ostro posvari
brata, da toliko trpinči mene, ubogo živalco. Nato nastane prepir
med bratom in sestro. Deček ni hotel izpustiti nitke, ktero je popri¬
jela njegova sestra, da bi me varovala. Naposled potegne tako hudo,
da mi iztrga nogo, ter debelo gleda prazno nit, na kteri je bila
privezana moja iztrgana nožiča. Med tem sem se jaz, pobravši svoje
zadnje moči in škripaje od bolečin, vzdignil in sem letel daleč, daleč
iz kraja grozovitih človeških otrok. V tem gozdu, na oni brezi sem
se vsedel in se vso noč kopal v svojih solzah.

Razsodi tedaj, ljuba mravlja, ali niso to dovoljni vzroki mojemu
žalovanju? Oh, kšj mi še ostaja dnigega nego hrepenenje po
grobnem miru !' 1  —

3 *

36

»Ljubi hrošč! Tvoja povest me je zelo ganila, v sreč se mi
smiliš. Pa vendar ne smeš obupati, če ravno je tvoja usoda vsega
obžalovanja vredna Znabiti ti je sreča ugodna, da bodeš še užival
nekaj veselja. Srečno, dokler se zopet ne vidiva!“ To rekši, se mravlja
poslovi od hrošča, in obadva odideta vsak na svojo pot.

Š. Meglič.

25. Prizori iz življenja mravelj.

I.

Pomladansko solnce pripeka in pregreva mravljišče na kraji
smrekovega gozda, iz katerega je sneg zvečine že zbežal pred
solnčnimi žarki; in vendar je mravljišče še mrtvo, kakor bi bila
kuga pomorila njegove prebivavce. Niti ene mravlje ni videti, vse še
spe v gorkem stanu, kjer se skrčene tišče druga druge. Kakor
silna vojska kralja Matjaža v otlem hribu čakajo tudi one povelja
od zgoraj.

Pa solnce pripeka bolj in bolj, in eden zaspancev se prebudi.
Vzdigne glavo iz črne trume in z zaspanim očesom pogleduje okrog
sebe — vse še spi. Ali se je zmotil? Ali še ni čas vzdigniti se
z ležišča? Pa saj vendar čuti, kako puhti gorkota od zgoraj! Iztegne
torej nožiče, pomane si oči in še na pol zasp&n se napravi iti gledat,
ali je že čas zapustiti gorko posteljo, v kateri je tičal že štiri
mesece. Gre po veliki cesti, pa ne mdre dalje; trdne barikade ali
zapahe, katere je jeseni sam pomagal napravljati, ovirajo mu zdaj
pot. Nekaj časa hodi okoli male trdnjave in išče kake majhne razpoke,
da bi se splazil skozi njo, pa ni je dobiti. Jezen zgrabi prvo brunce

in se napenja izdreti je, vleče in vleče — pa ničesar ne opravi;

popade drugo, tretje, pa vse njegovo upiranje je zastonj. Vse je

umno in trdno sezidano, kakor bi moralo trpeti do sodnjega dneva.

Nevoljen gre torej nazaj in zgrabi prvega zaspanca, na katerega
po sreči naleti, s čeljustmi za vrat in ga strese. Zaspanec se pre¬
budi in debelo gleda, kakor bi hotel reči: „Da bi te zlodej! Kaj
mi hočeš?*

Ta ga pa začnč s tip&lnicami tipati in božati — in zaspanč
je predramljen in v trenutku ve, kaj mu je početi. Oba gresta
druzih budit. Kmalu jih je deset na nogah, in vsi gredo na barikade,

37

katere se združeni moči desetih korenjakov več ne morejo ustavljati.
Pridejo ven, od solnca se jim skonca blešči, pa se kmalu privadijo,
in želodec, ki je čez in čez preprečen z debelimi pajčevinami, oglaša
se tudi močno. Da ga utolaže, si poiščejo kake slaščice in zraven se
od veselja postavljajo na glavo, se trgajo in uganjajo druge burke.
Potem gredo domov, in tu je kmalu vse na nogah; kakor hudo¬
urnik vro ven pri vseh vratih, in na mravljišči se vse giblje in
mrgoli kakor voda, ki v kotlu vre in kipi.

II.

Noč je minila, zlato solnce je že vzšlh. Tudi v mravljišči se je
jelo gibati, straža odpahne duri in pokuka ven, pa gosta megla
pokriva zemljo, vreme je neprijazno, in kmalu začnč deževati. Straža
zapahne zopet duri, zadela vse razpoke in gre v stan. S tipalnicami
ošvrka vsakega, katerega sreča, ta se prčcej obrne, in oba gresta
naznanjat vreme. Tipalnice švigajo od kraja do kraja, in kmalu ve
vsa družina, da dežuje in da bode treba danes ostati dom&.

v #

Pa pridna mravlja nikoli rok križem ne drži. Čeravno dež ovira
zunanja dela, vendar je doma treba popraviti eno ali drugo reč.

Tu se je podrl steber, ki je dozdaj podpiral strop, treba ga je
na novo postdviti. Pot, ki drži v drugem nadstropji do malih vrat,
se je po zimi zasula tu in tam, treba bi jo bilo otrebiti, in v gornjem
nadstropji bi bilo tudi potreba še ene nove. Vse to mora biti
storjeno še danes.

Pridno se lotijo dela, postopača ni videti med njimi; v tem
kotu eden s čeljustnicami koplje in rahlja zemljo, drugi jo odnaša,
tam zopet tretji postavlja trden zid, in časih pride tudi polir pogledat,
kako gre delo od rok. Če kaj ni dosti trdno, morajo podreti in
iznova začeti.

111 .

Po trdem delu je dobro počivati, to ve vsakdo dobro, in nihče se
ne bode hudoval nad mravljo, če se od dela malo oddahne in kaj
boljšega privošči svojemu želodcu.

Vsako mravljišče ima nekaj tujih drobnih živalc v svojem stanu.
Imenujemo jih rastlinske uši, ker so res ušem podobne, in vsakdo
jih je že videl ldziti po bezgu ali po kaki vrbi. Tem živalcam so

38

mravlje posebno dobre, nosijo jih na solnce, pitajo jih in jim strežejo,
kakor le morejo, tudi hrane jim donišajo in rajši same stradajo, da
le njih živiniea ne trpi sile. Te uši so res domača živina mravljišča,
od katere dobiva sladak užitek. Te živalce imajo namreč na hrbtu
dvoje cevij; v teh se nabira neka slaščica, po kateri mravlje posebno
hrepene. Ko pride mravlja do uši, začne se jej prilizovati, boža jo
in gladi s tipalnicami toliko časa, da izpusti uš po vsaki cevi kapljico
one slaščice, katero mravlja željno posrka. Tak6 gre mravlja od uši
do uši, da ima dosti. Uši so pa tudi rade pri. mravljah, saj se jim
ne godi nič hiidega; mravlje lepo zanje skrbe kakor kmet za svojo
molzno živino, in res, kar je kmetu krava ali ovca, to so mravlji te uši.

Naše mraljišče je imelo svoje dni na dveh lepih pristavah
veliko te molzne živinice. Na dveh hrastih namreč, ki sta stala blizu
mravljišča, je prebivalo veliko teh ušij, in. mravlje so pogostoma hodile
k njim v vas; dve trdo uglajeni stezi sta držali do hrastov in po
leti o lepem vremenu je romala nepretrgana vrsta mravelj k hra¬
stoma — ali zdaj je to vse minilo.

Lansko spomlad je bil prvi lep pomladanski dan, ko so prvikrat
mravlje prišlč na solnce in so hotele iti gledat, kaj njih živiniea
dela — ali kdo popiše njih osuplost in njih strah, ker jojmene,
p rej oj! — hrastov ni bilo več. Posestnik gozda ja je po zimi posekal,
in ž njima so šli najboljši in najslajši dohodki mravljišča rakom
žvižgat

Zdaj imajo pa le malo živinice več, kar je je doma v hlevu,
in še en česminov grm jim je ostal — vse to le senca proti prejšnjemu
posestvu.

IV.

Ko zjutraj zarja prepne nebo, so že vse naše mravlje na
nogah; danes nameravajo nekaj posebnega, ker tako nemirno tekajo
sem ter tja in se pogostoma ližejo s tipalnicami. Ena, ki je tudi ne¬
koliko večja mimo drugih, ima posebno veliko opraviti, vedno šviga
od ene do druge in jih pregleduje kakor general svoje vojake,
preden jih včde v ogenj.

Zdaj se vzdigne črna truma, straže odpro vrata na široko, in
kakor hudournik se usuje četa po mravljišči. Le malo, kar jih je
pri vratih za stražo neobhoduo potrebno, jih je ostalo doma, druge

39

so se vse vzdignile. Zunaj zleze ona velika mravlja na bilko in od
ondod pregleda še enkrat svojo armado, potšm jo povede nizdolu v gozdič.

V tem gozdiču, ne daleč od našega mravljišča, je stanovala druga
manjša družina mravelj, ki so se od naših črnih razlikovale le po
barvi, bile so namreč rjave. Mirno je živel rod za rodom že mnoga
leta, bile so ravno tako pridne in delavne kakor črne, ravno takč
so skrbele za svoje potomstvo. Ker so se pa naselile v bolj senčnem
kraji gozda pod košato jelko, ogrevalo jih je solnce manj; torej so
se tudi njih mladiči izlegli navadno nekaj dnij pozneje nego pri
naših mravljah.

Solnce je stalo že precej visoko in pregrevalo tudi skrito
mravljišče. Skrbno nosijo rjave mravlje bube svoje iz dna proti
vrhu in se že naprej vesele časa, kadar se mladina izleže. Ali —
kdo ve, kaj pride jutri?

Črne mravlje, ki so zjutraj hitro šle od doma, so prišle zdaj
blizu omenjenega mravljišča. Nektere gredo bliže in bliže, pridejo
na mravljišče, ogledajo vse in potem se hitro vrnejo k svoji armadi.
Precej potem se zakadi vsa armada na mravljišče, obležejo vsa vrata,
pokoljejo vratarje in planejo z združeno močjo v stan. Rjave mravlje
se precej ne zavedo in ne razumejo, Mj to pomeni, osuple gledajo,
kaj se bode godilo ž njimi. Roparji pa, ker tako smemo imenovati
črne mravlje, planejo na bube, vsak zgrabi eno in pobegne ž njo. Ko
vidijo domače mravlje, kaj se godi, da jim roparji hočejo vzeti njih
mladino, se vržejo srdito na sovražnike, ali — sili se ustavljati ne
morejo. V tem, ko se rujejo z enimi, odnesle so druge že bube, in
akoravno je skoro več črnih nego rjavih trupel pokrivalo podzemeljsko
bojišče — kaj pomaga to maščevanje oropancem, mladičev svojih
vendarle nimajo.

Črni roparji pa hite s svojim plenom domov, kjer jih tovariši
že željno pričakujejo. Ko pridejo premagovavci, obsujejo jih straže
in doma ostali delavci, vzamejo jim bube in jih spravijo v varen
kraj. Kakor bi bila to domača zalega, pitajo jo črne mravlje, in ko
drugi dan začno lesti iz bub, jim pomagajo tudi belo srajčico sleči,
ravno tako kakor bi bile njih rodu. Rjave mravlje dobe prčcej
jesti in se kmalu sprijaznijo s črnimi. Reve ne vedo, da so sužnice.
Roparjem v čast pa moramo reči, da usmiljeno ravnajo s svojimi
sužnicami in da se trudijo, zhijšati jim njih usodo, kolikor je mogoče.

40

Delati morajo kakor druge, pa tudi pri jedi niso ločene, le ko gredo
ven, opravljat kako delo, gre ena črnih kot paznik ž njimi, in če se
obotavljajo, priganja jih k delu, česar pa navadno ni treba.

Dan za- dnevom preide, siižnice so zadovoljne, ker ne poznajo
boljšega, prostega življenja, in pridno opravljajo dela gospodi svoji.

Fran Erj avec.

26. Levljenje rakov.

Vsakdo ve, da je med raki, kar se dostaje velikosti, isto raz¬
merje kakor n. pr. pri ljudeh. Tudi med raki se nahajajo poleg
možakarjev in starcev tanki, nadepolni mladeniči in drobni otročiči.
Raku ne velja isto pravilo kakor pri žuželkah, kajti on raste vse svoje
žive dni v eno mer.

Vpraša se, ali ga ne stišče tista tesna in trda kitinova srajca,
katera je skupno svojstvo vsem elenarjem ?

Stišče ga, stišče, in še kako! Ta srajca je pri njem še trša,
ker ni od samega roženega kitina, ampak tudi ogljenokislega in
fosforovokislega apna, ki dela račjo kožo trdo in skorjasto. Prav tako
se tudi človeku in drugim živalim trdijo kosti, ki so izprva tudi
mehke in brustdnčaste.

A kako je vendar mogoče, da se širi rakovo telo, dasi je speto
v tako tesdn in le malo gibek oklčp? Morebiti vendar le z rakom
raste tudi suknja?

Ne! Rak si pomaga s tem, da sleče staro srajco, kadar mu
prihaja- pretesna, ter si napravi novo. Lahko in hitro rečeno, ali
težko in mučno storjeno!. Ta mena dela raku preglavice dovčlj;
dnevi, v katerih se vrši, so raku gorjupi dnevi, pravi pasji dnevi.
Kajti ne samo, da mu je treba sleči oklčp, sezuti noge iz mnogih
tenkih golenic, izvleči mesnate roke iz tesnih ščipalnic in naposled
potegniti rep iz obročkastega tulca, vrhu vsega tega morajo se oleviti
tudi oči in oboje tipdlnice in nekoliko celo — želodec. Kaj menite,
to ni šala! Zato tudi ni čuda, da mu že nekaj dnij poprej odpove
želodec in da izgubi vso slast do jedi. Prevrat začenja z „velikim
postom. “

Kadar rak čuti, da se bode treba premladiti, umakne se v kako
mirno zavetje, kjer se mu zdi, da hode mogel mirno opraviti imenitno
delo, prost vseh nepotrebnih zijal in sitnih draživcev. V tem mu

41

je gornja trda suknja začela odstopati od spodnje nežne kožice, ki
je vsa premrežena z rdečimi žilicami in posuta s črnimi pikicami.
Rak se vznemirja bolj in bolj, menca sem ter tja in tere nogo ob
nogo. Zdajci se prevali in, vznak ležčč, se previja in prevrača,
kolikor mu dopušča trda obleka, dela z životom in z repom, giblje
z vsemi nogami in oteplje s tipalnicami. Tako udelava in se napenja
toliko časa, da mu poči vez, ki veže hrbtni koš z repovim oklopom.
Ko že regne ta vez, postavi se rak zopet na noge ter si po tem
trudapolnem delu nekoliko oddahne in počije in si zbira novih močij
za nove muke, ki ga še č4kajo.

Rak začnč iznova delati in gibati z vsemi udi, in vidno je,
kako se hrbtni koš odmika od trupla in se vzdiguje zmerom više.
S košem se potčm uprč v kako stvar in se s prednjim životom trga
nazaj, tako si malo po malo izvleče oči in tipalnice iz tesnih tokov.
Sedaj velja še noge dobiti iz obuvala. To je najtežavnejše in najbolj
boleče delo. Tu se celo rado dogaja, da se mu ta ali dna noga utrga.
Golenice sicer razpokajo po dolzem, in tudi ščipalnice regnejo na
dnu, ali pri vsem tem ima polno trdega dela, preden vse srečno
izdere. Ko so noge že sezute, se rep hitro izlušči iz svoje stare
lupine. Vsa lev se vrši dosti naglo; ko je rdgnila hrbtna vez, ne
mine pol ure, in rak bi se lehko pokazal v novi obliki.

Da, lehko bi se pokazal, ali neče se pokšzati, ker dobro ve,
da se takšen, kakoršen je zdaj, ne sme pok&zati. Vsaka žaba bi se
ga lotila. In s čim bi se branil, ko je ves mehak k#kor maslo?
Pa kdj žabe! Zarad njih bi še ne bil v tacem strahu. Ali'ščuka,
ščuka! Joj, kako bi hlastnila po njem! Pa tudi raki, bratje njegovi,
ščipali bi od tolicega trplenja onemoglega siromaka od spredaj in
od zadaj in bi trgali kose živega mesit ž njega. Zato, moj rak
m e kuž,  ostani po svoji stari navadi lepo v zavetji in zavleci se
v najmirnejši kotiček ter počakaj štiri ali pdt dnij, da ti kitln in
apno utrdita novo kožo, da bodeš mogel pogumnega srci zopet za¬
broditi v motne valove in prerojen junak čilih močij stopiti na staro
, poprišče, kjer

„ . . . somov vojska pod vodo ne mine

In drugih roparjev v dnu globočine. “

Rak se menda preoblači navadno samo enkrat na leto, a če
donese potreba, tudi dvakrat ali celo trikrat, in sicer o poletnem

42

času, ko ima zadosti živeža in je voda prijetno topla, torej največ
meseca julija ali avgusta. No, vendar so našli že o kresi v Podna-
nosiei prelevljenega mekuža.

Z novo kožo se mu povrača spet stara slast do jedi v podvdjeni
meri, in kmalu je nadomeščeno in poravnano, kar se je za »velikega
posta" zamudilo.

Sami sebi bi morali očitati površnost, ko ne bi omenili neke
stvari, kije vživi  zvezi z rakovim levljenjem.  To so namreč
rakove oči,  kakor jih navadno zovejo. Pred levitvijo nahajamo
z desna in z leva v želodčevem kotu dva bela kamenca lečaste
podobe. Nekdaj so bili ti kamenei jako imenitni, rabili so kot osobitno
zdravilo v mnozih, zlasti v želodčnih boleznih, mogoče, da rabijo
nekje praznovernim ljudem še sedaj kot domače zdravilo. Učeno
zdravilstvo jih je izdavna ost&vilo in pozabilo, in sicčr po vsej pra¬
vici. Razkrojitev je namreč pokazala, da tč rakove oči niso druzega
nego oglenokislo apno, da torej v človeškem želodci ne morejo nič
drugače delovati nego n. p. košček krede.

A čemu so te „oči“ raku? Tudi temu se ni težko domisliti,
ako držimo na umu, da kamenca po levitvi izgineta, in da se zato
rakova mlada koža hitro utrdi, rekel bi okameni. Te »rakove oči"
so torej apnena zaloga, ktero si je rak napravil, da mu potem, ko
se je preoblekel, ni stoprav treba gradiva za novo suknjo znašati in
prirejati, temveč da ga ima pri roki, kakoršnega in kolikor mu ga
je treba, da*more čim prej iz radovoljnega zapora zopet v svet.

Fran Erjavec.

27. Slavec.

Slavec je pevec nad vse pevce. Noben jezik nima besed,
s kterimi bi se dostojno mogla opisati milina in ljubkost njegovega
glasu. Vsi narodje so ga že od nekdaj čislali kot pevskega mojstra,
in ni ga morebiti pesnika, kteri bi ne bil opeval njegove slave.
Vsakoga, komur srce ni popolnoma okamenelo, mora slavčevo petje
navdajati s sladkimi čuti.

Ali si kedaj poslušal slavca v mehki noči tople spomladi? Ali
te niso izpreletali nežni čuti, ali se ti ni širilo srce, ali se te ni
polastilo neko hrepenenje, ko so ti na uho bile srce topeče melo¬
dije? Kako globoko mu kipe iz drobnih prsij vroče pesni, kako silno

43

vro skozi tanko grlo! Človek se boji, da bi pevcu ne počilo srce. —
In pa kakšen je ta glas, kakšne izpremembe! Zdaj mu doni iz
polnega grla sladka, prikupljiva pesen, zdaj spet milo prosi in tiho
gostoli. Kakor na tanki nitki se mu stresajo zategnjeni glasovi,
kmalu pa se krepe in narastajo ter se izprevržejo v vriskajočo
radost. Kaj takega se da le poslušati, ne pa opisati.

In ta imenitni in toliko slavljeni pevec je oblečen v prav na¬
vadno, priprosto obleko. Zgoraj je rjavkasto siv, spodaj pa jasno
sivkast, rep je pa rjast. Velik je kakor vrabec, samo da je tanji in
da ima v svojem držanji nekaj plemenitega; samica je nekoliko
manjša, sicer mu vsa podobna.

Slavec živi po vsej Evropi tja do sredi Švedije in Norvegije,
po srednji Aziji in tudi severni Afriki. Glasoviti pevec prebiva povsod,
po hostah in po grmovji, v gajih in logih, posebno tam, kjer potoki
šumljajo skozi goščavo. Jaz še nikjer nisem videl in slišal toliko
slavcev kakor v zagrebški okolici, zlasti v prekrasnem Maksimira,
kjer se ti lepega jutra v toplem mladoletji skoro iz vsacega grma
razlega njegova ljubka pesen.

Slavec se hrani s črvički, mehkimi žužki in mrgolinci, kar nam
tudi izpričuje tanek kljunček. Kakor skoro vse ptice te vrste nas
zapusti tudi slavec v hladni jeseni, na spomlad pa se zopet povrne
navadno v drugi polovici meseca malega travna. Svoji domačiji ostane
zmerom zvest, leto na leto stanuje v tej isti okolici, gnezdi v istem
grmu. Slavci potujejo po noči, in sicer posamezni. Samec pride neko¬
liko dnij poprej in takoj začnč peti. Glasi se posebno po noči, bržčas
zato, da ga čuje v zraku potujoča samica, ktero pozdravlja z nepopis-
ljivim veseljem in čarobnim petjem. Zdaj poje najlepše in skoro vso
noč neprenehoma, zlasti ako ima soseda, ki se ž njim izkuša v petji.

Gnezdo si naredi ali na tleh, ali pa malo od tal v gostem grmu
ali med mladike, ki so pognale iz kakega parobka. Gnezdo je precčj
globoko, spleteno iz vitkih koreninic in travnih bilk, zunaj je pokrito
z listjem in mahovjem. Na mehko posteljico znese samica 4—6 sivo
zelenkastih, temno marogastih jajčic, ktera ona sama izvali. Samec
streže valeči samici, kakor le more. Nikoli ne gre daleč od nje,
sladko upanje na zaželeni zarod ga navdaje, in to čutje izliva v čudno
lepo pesen, ki človeku pretresa sreč. Poje pa zdaj samb po dnevi,
v noči utihne. Ko so pa mladiči izvaljeni, kar se navadno zgodi okoli

44

kresa, umolkne popolnoma, in skrb za mladiče ga vsega prevzame.
Mladiči se kmalu izkobacajo iz gnezda, no, stari jih še zunaj gnezda
dolgo pitajo. Ko so mladiči odrastli, takčj sklšdajo in poskušajo peti,
ali prava pevska žila se jim vname še le prihodnjo spomlad.

Slavec vali samo enkrat na leto. Ko so mladiči godni, to je
okoli sv. Jdkoba, brijejo se starci; tačas so bolehni in slabi, tiho se
potikujejo po goščavah, čakaje, da jim ponaraste novo perje. Okoli
male gospojnice se poslove od nas.

Slavca imajo ljudje radi po hišah, toda težko ga je za dolgo
časa vzdržati živega. Star slavec, ki je bil že sparjčn, navadno hitro
pogine, in tudi mlad je jako občutljiv in zahteva dobro postrežbo.
Kadar vidiš, da ti medli in boleha, izpusti ga. Pri dobri postrežbi
so pa slavci že po 8 let živeli v tičnikih, toda moraš mu vsak dan
premeniti vodo in mu dati nekoliko mravljinčjih jajčic ali pa močnih
črvov. Ujet slavec poje skoro 7 mesecev.

Fran Erj a vec.

28. Kukavica.

Ku, ku! kaj si vendar že tukaj ?

O kukaj, ptica, le kukaj
Po svoji stari navadi!

Saj ni še prave spomladi,

Doklčr ni tvojega čuti glasu.

Takb poje pesnik o tebi, mila ptica kukavica, poje lepo in
resnično, S teboj se začenja najlepši letni čas, ti nam prinašaš mehko
in toplo mladoletje. Kmeta in meščana navdaje tvoj prvi glas z ra¬
dostjo. Tvoje kukanje — ne bodi ti oponeseno — res ni umetno,
toda pri vsej enostavnosti im& vendar v sebi nekaj ljubeznivega, nagaji¬
vega in prisrčnega. Ljudjč, tračajoč se s spomladanskega sprehoda, pri¬
povedujejo onim, ki so ostali doma, da so te čuli v mladem zelenji,
in poročajo, kolikokrat si zakukala. Posebno ndada deklica vestno
šteje tvoje glase in ugiblje, kedaj se jej bodo uresničile srčne želje,
za katere še nihčč ne ve. Pastir na paši pa se hitro prime za žep,
v kterem morebiti nosi nekoliko krajcarjev, češ, da bi vse leto ne
bil brez denarja. Naj se mu izpolni vroča želja!

Kukavica je gibka in tanka ptica grličje velikosti. Po dolgem
meri 36 centimetrov, od kterih pa gre polovica na klinasti rep.

45

Glava, vrat in hrbet so plavkasto pepelnasti; trebuh je bel in poprek
črno marogast. Dolge, ostro prirezane perotnice so temnosive, ravno
tak je tudi belopikasti rep; oko in kratke noge so rumene. Zunanji
prst more ptica po volji obrniti naprej ali nazaj. Črni kratki kljun
je stisnjen in malo prikrivljen. Mlada samica je rjasta in poprek
lisasta in progasta, pozneje je pa samcu podobna, samo pod vratom
jej ostanejo rjaste proge.

Kukavica se vrača okoli sv. Jurija k nam ter si vselej poišče
svoj stanoviti kraj, kjer se takoj napove s kukanjem. Naumann je
■opazov&l neko kukavico in se je prepričal, da je skozi 32 let hodila
v njegovo sosedstvo. Samo samec kuka; s tem glasom namreč vabi
in kratkočasi samico, ki mu ctnihaje se odgovarja: kik! kik! Vsak
par im& svoj odločeni okraj, v kterem ne trpi drugega. Kakor se
kak pritepenec oglasi, takoj prileti domačin in ga požene v beg.
Ako znaš dobro posnemati kukavičin glas, lahko jo premotiš in izvabiš.
Akoravno more zunanji prst nazaj okreniti ter se zategadelj prišteva
plezalcem, vendar ne pleza. Plaha in nemirna se skrbno prikriva
v košate vrhe, kjer pridno obira gosenice, zlasti one kvarljive kosmate,
kterih druge ptice ne marajo; razun tega pokončuje tudi molje in
druge kvarljive metulje, Mkeršnih je dosti po gozdu. Gosenčje dlake
se prijemajo želodca, da je včasih znotraj ves kosmat kakor kožuh.

Kukavica leti hitro in lepo kakor skobec, kateremu je tudi po
velikosti, vitki postavi in marogastem trebuhu podobna. Zato so prej
mislili, da se kukavica jeseni lahko izpremeni v skobca. Že na kratkih
nogah se jej vidi, da ni za hojo na tleh; in res pride na zemljo
samo takrat, kadar je zapazila kakega črva ali gosčnico. Pri deževnem
in hladnem vremenu leta nizko ob tleh in obira žužke po grmovji,
pred odhodom jeseni pa lovi tudi rjave kosmate gosčnice in skaka¬
joče kobilice po senožetih. Kukavica je jako požrešna, ali ravno s to
nenasitnostjo je jako koristna v gozdu.

Kukavica je med našimi pticami edina, ki ne pozna slastij in
tež&v domačega rodbinskega življenja. Ona edina nima svojega doma,
ne dela si gnezda, ne vzgaja svojega zaroda, sploh se ne peča zanj.
Jajca namreč podlaga drugim malim pevkam in jim prepušča vso
skrb za mladiče.

Ko čuti, da bode treba znesti jajce, tihotapi okoli in išče gnezda
z jajci kake male ptice. To čast izkaže najrajši taščici, pastirici,

46

palčku, pogorelcu, vrtuiku, penici, slavcu, cipi, kosu, pa tudi ščin-
kovcu, repniku, strnadu, škrjancu in grlici. Kukavica porabi za svoje
zanikamo delo vselej oni trenutek, ko valeča ptica za kratek čas
zapusti svoje gnezdo. Takrat hitro sede na gnezdo in znese eno jajce.
Ako je pa gnezdo valeče ptice, kteri misli podvreči jajce, pokrito ali
pa v duplu, znese kukavica jajce na zemljo, vzame je v kljun in
potakne skozi luknjo v gnezdo.

Čudno je to, da se mlada kukavica skoro vedno poprej izleže
nego domači otroci. Pisana mati ima z najdenčkom tako veselje, da
večkrat svoja lastna še negodna jajca iz gnezda pomeče, samo da se
podvrženec more širiti. Mala rednica ima sedaj ves dan dosti opra¬
viti, da nanosi dovolj hrane za nenasitno, vedno odprto rumeno žrelo.
Ako so se s kukavico vred izlegle domače ptičice, spravi jih večja
in močnejša kukavica kmalu pod se; sirote komaj dihajo in ne dobe
skoro nič jesti, ker jim samogoltni podtaknjenec izpred kljuna vse
prehlastne, kar je skrbljiva mati njim namenila. Vtihotapljena tujka
se dobro redi in hitro raste, domači otroci pa hirajo in ginejo in
naposled tudi poginejo. Mrtve potem mati sama spravi izpod nog
in jih pomeče iz gnezda. Zatd navadno najdemo samo kukavico
v gnezdu, redko kedaj se more zraven nje obdržati in vzgojiti
domači zarod.

Godna kukavica se ne zmeni več za mdčeho, dasiravno ta še
nekoliko dnij leta za pastorko in jej skrbi za hrano.

Ginljiv vzglčd marljivosti in skrbljivosti kukavičinih rednikov
nam pripoveduje slovčč prirodoznanec, ki se je zlasti s pticami
veliko peč&l. V pozni jeseni, pravi, ko so že vse druge selivke za¬
pustile naše kraje, sem večkrat videl dve pastiričici, ko sta posebno
marljivo nabirali mnogovrstne črviče, ki pa so bili tudi že težko
najti. Čudno se mi je to zdelo, jel sem ji opazovati in videl sem,
kako sta s hrano leteli k nekemu drevesu. Grem bliže, kar zagledam
veliko kukavičino glavo moleti iz tesne votline. Notri je bilo gnezdo,
luknja je bila premajhna, kukavica je dorastla in ni mogla več ven.
Rednika, drobni pastiričici, nista se mogla odločiti, zapustiti svojega
rejenca, kajti moral bi lakote poginiti. Milosrčni mož je odprl
votlino, in velika kukavica je izletela na svobodo. Rednika sta zagnala
r&dosten krik; še nekaj časa so se vrteli nad okrajino, kmalu pa so
odleteli vsi trije skupaj v toplejše kraje.

47

Ljudje so si že mnogo ubijali glave in ugibali, zakaj kukavica
sama ne vali. Ne moremo se hv&liti, da bi bili dognali to stvar do
kraja. Največ se vendar misli, da zato ne vzgaja svojih mladičev,
ker se pri njej prepočasi godi jajce za jajcem; ona namreč znese
vsakih osem dnij po eno jajce, in ker jih znese vseh vkup 6—8,
traja blizu do dva meseca, dokler niso vsa znesena. Ako bi z valitvijo
čakala do zadnjega jajca, pokvarila bi se prva; ako bi pa precej na
prvem obsedala, izlegel bi se prvi mladič še pred tretjim jajcem.
Tačas bi morala ob enem sedeti in mladiča pitati — to pa ni mogoče.

Konec meseca velikega srpana nas zapuščajo stare, malo pozneje
mlade kukavice in lete tja v srednjo Afriko.

Kukavica je dobrega, in okusnega mesa, ali težko jo je dobiti
v roke. Tudi je ni vredno ubijati, ker nam živa več koristi nego mrtva.

Fran Erj avec.

29. Kje je Bog?

Rabi Hakim je imel vnetega učenca Almeda. Ta vpraša nekega
dne modrega Hakima: »Učitelj Hakim, povej in pokaži mi, kje je
Bog!“ — Hakim pogleda z bistrim očesom svojega učenca in molči.
Naposled de: »Dragi Almed, povem in pokažem ti, kjč je Bog!“

Drugo jutro obuje Hakim svoje opanke ter vzame palico v roko,
Almedu pa da torbico s kruhom. Gresta na pot. Prehodivši več gričev
in dolin, prideta na prčcej visoko goro. Sedeta v senco košate cedre,
počijeta, zaužijeta nekoliko kruha, potčm zajmeta hladne vode iz
bližnjega studenca. Almedu se je svetilo oko, kajti zrl je veliko
krasoto pred seboj. Opazivši, kako se čudi Almed lepi naravi, reče
Hakim: »Almed, kar zro tvoje oči, je naredila božja roka, in vse to
gleda sedaj tudi Bog sam; zares, blizu mora biti! 11

Povrnila sta se domov, pa Almed še ni bil prav zadovoljen.
Kmalu potem odpotuje Hakim in pusti doma Almeda samega. Almed
je imel za jed kruha, sira in sadja in pil je vodo, pogrešal je le
Hakima. Dolgo ga ni bilo s poti. Otožnost tare Almeda. Tu jame
moliti za Hakima, in mir mu zavlada v srci. Spomni se ljubezni
njegove: »Ne more me zapustiti, saj me ljubi! 11  Priščl je Hakim in
poslušal, kar je pripovedoval Almed. Potčm mu reče: »Ne veš li,
kdo te je tolažil, kdo je bival pri tebi namestu mene, kdo je govoril
tvojemu srcu? Bil je Bog, ki je povsodi, najbolj pa v srcih dobrih

48

in pravičnih ljudij.“ Almed se je odslej pridnejše pogovarjal z Bogom
v svojem srci in se prepričal, da ga ta lahko najdemo, ako ga
le iščemo.

Naposled gresta o prazniku v tempelj v Jeruzalem. „Glej, tukaj
je bivališče božje !“ dč Hakim, ko zagledata od daleč velikanski
tempelj. Almed ni videl Boga nikjer v svetišči, zato poprosi učitelja:
»Pokažite mi ga, da ga vidim!“ Hakim mu odvrne: »Tvoje oči ga
ne morejo videti tudi tukaj ne. Spomni se pa, da sva izvršila njegovo
voljo, da sva mu pokorna in da ga ljubiva: ali ti ne pravi srce, da
ljubi tudi on naju?“ Almed zamišljen prikima, spoznavši, da biva
Bog v naših srcih, ako ga ljubimo in njegovo voljo izpolnjujemo.

. Fr. L a m p fe.

30. Lepota božja.

Janko je neizrekljivo ljubil lepe slike. Rad je ogledoval slike,
katere so visele v domači hiši, in če je videl katero drugodi, se je
ustavil pred njo in se ni ločil iz lepa od nje. Obetal je, da bode
slikAr. Za god mu kupi oče lepo risano podobo in mu obljubi darilo,
ako jo dobro preriše. Z največjim veseljem se loti Janko dela Za
nekaj dnij je bilo delo dovršeno, a Janko ni bil zadovoljen ž njim.
Kar je Janko naredil, to ni bilo nikakor takd lepo kakor kupljena
podoba. Nekako žalosten je ogledoval Janko svoje delo ter obžalovdl,
da še ne zna dovolj risati. Ni se upal prositi očeta obljubljenega darila.

Oče je pa vendar želel videti Jdnkovo delo. Resnobno je po¬
gleda ter pokaže sinu vse napake. A modri oče da sinu ob tej
priliki tudi lep nauk, s katerim ga h krati potolaži in vname za
novo delo. Pokaže mu namreč drugi dan na izprehodu zunaj mesta
mnogo lepih predmetov ter ga opozori, kako so lepi in veličastni.
Razkaže mu, kako je krasen travnik, na katerem je tdliko različnih
rastlin in med njimi zlasti zalih cvetlic, pojasni mu, koliko lepote
skriva v svoji senci gozd, na kar Janko dosedaj niti mislil ni; raz¬
tolmači mu divno krasoto barv ob daljnih gorah, kedar zahaja solnce,
in opozorivši ga še na dosti drugih stvarij, spomni ga človeka, ki je
najlepši med vsemi ustvdrj enimi bitji.

Janku je jako ugajal očetov nauk. »Sedaj pa pomisli,“ pravi
oče, »odkdd je neki vsa ta lepota! Ako bi ti naslikal lepo podobo,
ali bi ne bila lepota od tebe?* — „Seveda,“ pritrdi mu sin. —

49

„Torej mora biti tudi lepota v stvarstvu od onega, ki je naredil te
stvari." — „Tako smo se učili že v šoli," pritegne sin.

„Zato pač izprevidiš lahko, da je Bog stvarnik sam dal stvarem
to lepoto. Bog je tisti mogočni mojster, on je tisti neskončno modri
umetelnih, ki je vso prirodo ustvaril tako lepo, tako veličastno.
A povej mi vendar, po katerem vzoru je naredil stvarnik ta svet in
kar je na njem! Saj gledaš tudi ti, kadar rišeš, na vzor, da se
ravnaš po njem."

Janko molči in ne more povedati. Zdi se mu pa, da Bog ne
potrebuje nobenega vzora. Zato nadaljuje oče: „Vem, kaj bi rad
rekel. Bog ne gleda na vzor, kakor gledamo ljudje. Pa vendar je
Bog naredil svet po nekem vzoru, po nekem izvirniku, po neki podobi,
in ta vzor je — on sam. Sam iz sebe, iz svoje modrosti, iz svoje
lepote je ustvaril Bog svet in ni gledal na nikake druge narejene
vzore. Kolika lepota mora torej biti v Bogu, ako so njegove stvari
tako lepe! Saj je tudi vzor tvoj, ki sem ti ga kupil, lepši, nego je
tvoj posnetek, saj ga ogleduješ rajši nego svoje delo. Enako se
spominjaj vselej, kadar gledaš lepe stvari, da je neskončno lepši
Bog, ki jih je naredil."

To je bil dober nauk za vile ga Janka, ki je imel rahlo srce.
PostJl je dober sli k Jr in znal v svojih slikah čudovito lepo izražati
lepoto duše, vrednost kreposti in vzvišene resnice. Bilo je, kakor bi
ne bil gledal takih predmetov na zemlji, ampak jih povzemal z nekega
višjega sveta. In tega se je bil naučil Janko od očeta, ki je že zgodaj
obračal njegov duh k višjim vzorom.

Fr. Lampč.

31. Božja družina.

Katera je neki božja družina? Ti poznaš sicer marsikatero
družino, n. pr. svojo domačo, kateri je glava tvoj oče, ali sosedovo
ali stričevo ali županovo: a katera bi bila božja družina, o tem se
nisi še vprašal. In vendar ima Bog jako veliko družino, za katero
skrbi neprestano, in vsi udje te družine se lahko spoznavajo med
seboj: ta družina božja  so namreč vsi ljudje na zemlji.

Le pomisli nekoliko, da se prepričaš o tej resnici! V vsaki
družini je nekdo gospodar, ki ima oblast in največjo veljavo; ta

©lotiftt. Befetmct; f. ®eutfdje. J

50

gospodar je hišni oče. Tudi velika družina na vesoljnem svetu ima
gospodarja, in ta je naš nebeški oče — Bog sam.

V družini so otroci, ki so podobni očetu: tudi v božji družini
je brez števila otrok, in ti so ljudje, ustvarjeni po božji podobi.
Vsak človek ima neumrljivo dušo, in ta je podobna Bogu. Bog je
dal namreč duši um, da spoznavamo, in voljo, da ljubimo. Dal pa
je zato, ker je on sam najpopolnejši um in sama ljubezen. Poglej
v bistri studenec, poglej v čisto vodo, kadar sije solnce: kaže se ti
podoba solnca. Kaj nč, kako lepa je ta podoba! Morebiti si kot
mlad otrok stegal svoje ročice proti lepemu solnčecu v v6di. In
kakor se zrcali solnce v v6di, tako se zrcali tudi v tvoji duši
podoba božja.

Ako pa smo otroci božji, ako smo udje velike božje družine,
potem smo vsi ljudje med seboj bratje in sestre. Kako lepa je ta
misel! Nismo si tujci, nismo si nasprotniki ali celo sovražniki, mar¬
več tesno smo združeni kakor bratje in sestre v dobri družini: —
In zares! Ako pogledaš v obraz svojemu tovarišu ali kateremu koli
si bodi človeku, ali ne vidiš, da je tebi enak? ali ne spoznaš, da
ima pamet in srce kakor ti, torej tudi iste pravice, isti namen?
Ko bi videl črnega zamorca, vendar bi se kmalu prepričal, da je
tudi on človek, kakor si sam, in da se skoro le po kožni barvi
razlikuje od tebe.

Pa to ni čudno, da je razlika med ljudmi, razlika med narodi.
Saj se večkrat razlikuje tudi brat od brata in sestra od sestre po
lici in po rasti. In še na drug način se razlikujejo: nekateri so
dobri, drugi pa niso dobri. V družinah je tudi taka: ta sin je priden
in poslušen, oni pa je nepokoren in neporeden; prvi ljubi svbjega
očeta, drugi ga zaničuje. Zato bodete spoznali v svojem poznejšem
življenji take ljudi, ki so dobri in ljubeznivi, pa tudi take, ki so
slabi in malovredni. Slabih ljudij sicer ne smemo sovražiti, tudi jim
ne smemo kvara delati, vendar pa jih nikakor ne smemo posnemati,
nikakor se ravnati po njih. Dober otrčk posluša svojega očeta, ne
pa svojega slabega brata.

Otroci morajo svojega očeta ljubiti, ker toliko skrbi za nje. Vsa
božja družina bi morala Bog& ljubiti, bolj ljubiti nego kako drugo bitje.
Zakaj pa ga ne ljubijo vsi? Zato, ker ga ne poznajo. Mnogi ne mislijo na
Bogi, ali pa ne mislijo prav, zato ga tudi prav ne časte in ne ljubijo.

51

Neizrekljivo lepo nas uči Gospod in Zveličar, kako smo vsi
ljudje jedua sama družina. On pravi: „Ljubite svoje sovražnike, dobro
storite tistim, kateri vas sovražijo, in molite za nje, kateri vas pre¬
ganjajo in obrekujejo, da bodete otroci svojega Očeta, ki je v nebesih,
kateri daje svojemu solncu sijati na dobre in hudobne ljudi in daje
deževati na pravične in krivične. Bodite popolni, kakor je popolen
vaš Oče nebeškil“ (Mat. 5, 44.-—48.) In vsakdo zna dobro tisto
molitev, v kateri imenujemo Boga— očeta, rekoč: „Oče naš!“ Zato
je naša krščanska vera tako lepa, tako veličastna, ker nas uči tako
vzvišene nauke. Dokler ni Bog oznanil te vere svetu, niso se ljubili
ljudje in narodi, ampak radi so se bojevali in drug drugega pregan¬
jali. Kar je pa bilo najžalostnejše, je to, da je bilo mnogo, mnogo
ljudij v sužnosti drugih; sužnikov je bilo veliko več nego prostih.
Sužnikov pa niso imeli za svoje brate, za sebi enake, ampak mnogi
gospodarji so zaničevali sožnike ter jih imeli, kakor bi bili živina.
To so bili žalostni časi, in še dandanes je tako pri nekaterih narodih,
ki ne poznajo krščanske vere. Krščanska vera pa je odpravila suž-
ništvo in oznanila, da smo po Kristu vsi svobodni.

Taka je božja družina: velika je, kajti ves svčt je njena hiša,
in Bog jej je glava. Bodimo vedno dobri sinovi in hčere v božji družini

F r. L amp e.

32 . Človek je gospodar na zemlji.

Bog sam je izročil gospostvo na zemlji človeku, ko ga je ustvaril.
Človek pa tudi uživa to gospostvo, kar se jasno vidi iz njegovih del.
Edini človek more premeniti zemlji obraz, on edini zapoveduje živalim
in rastlinam, rabi jih v svojo korist, sili jih, da so mu podložne, in
jih tako izpreminja, kakor misli, da bode imel več dobička od njih.

Dokler je bil človek samo lovec in ribič,  se ni kazalo nje¬
govo gospostvo tako očito. To je bilo s početka pri vseh narodih in
je pri divjakih še zdaj. Lovec ni nikjer stalen. Potika se po gozdih,
kjer je kaj vode in zveri. Za streho mu ni, najde si jo kjer koli,
danes pod pečino, jutri pod vejami st&rega drevesa. Potrčb nima
mnogo. Živi se z mesom, oblači se s kožami, vode najde povsod.

Tudi pastir  nima stalnega stanovanja, ker gre s svojo čredo
za pašo. Ali vendar je izkušal nektere živali udomačiti in privaditi

4 *

- 52  —

k sebi. Za te živali je moral skrbeti ter jih varovati krvo¬
ločnih zverij.

Toda pravo človekovo gospostvo se začnč s poljedelstvom.
Poljedelec mora ostati na zemlji, ktero si je izbral, ktero je v potu
svojega obraza obdelal in posejal. Kamor koli bi šel dalje, povsod
ga čaka iz nova težko delo. Naseli se torej na izbrani zemlji in si
postavi stalno stanovanje. Obdeluje zemljo; prisili divjo lesniko, da
rodi sočno sadje. Iz lepa ali iz grda je privadil k sebi govedo, konja,
ovco, kozo, svinjo, osla, kamelo, psa, mačko in druge živali. Izumel
je ogenj, ki mu pripravlja iz mesa divjih in domačih živalij in iz
raznih vrtnih in poljskih pridelkov okusne in zdrave jedi. V ognji
topi tudi razne kovine in rude, iz njih izdeluje orodje za hišo in
polje, kuje orožje, novce, razne lepotine in druge reči.

Iz lanu, konoplje, volne, svile in bombaža prede in tke sto in
sto različnih tkanin. Iz lesa si izdeluje pohištvo in drugo potrebno
orodje. Iz nekaterih kamenov in iz prsti topi steklo in žge vsako¬
vrstne posode. Iz kamena in lesa si stavi stanovanja, iz kamena
izteše umetelnik lep kip, iz raznih barv napravi lepo podobo.
Človek zida velika mesta, cerkve, trdnjave, trge in vasi. Seka in
krči gozde, izsušuje nezdrava močvirja in je izpreminja v rodovitna
polja. Velikim rekam stavi jezove, da se ne razlijo po njegovih
njivah, čez visoke gore dela ceste, rekam izpreminja struge; dve
reki, dve daljni morji veže s prekopi. Po širokem morji, po jezerih
in rekah plavaj o ladje vsake vrste in vežejo dežele in narode, ki so
bili stoletja in stoletja razdraženi. Večerne dežele menjajo z jutro-
vimi, stari svčt menjava z novim svetom svoje pridelke in izdelke.
— V zrakoplavu ali balonu se vzdiguje človek v višave, kamor
se še brlova krila ne upajo. Tla se oživljajo pod drobnogledom;
cele gore se kažejo zložene iz živalskih teles, ki so prostemu očesu
nevidna. Kakor blisk švigajo človekove misli po bakreni žici po
vsem svetu.

Skrb za vsejano rastlino je že davno obr&čala njegovo oko
k opazovanju nebesnih teles in drugih naravnih prikaznij. Zapazil je
povsod veličastno in krasno soglasje v neizmerni naravi ter slutil
neko višjo nadzemsko moč, ki vse vlada. Tako se je pripravljal
k spoznanju pravega Boga.  Zdaj pa ve, da se kaže večna pre¬
vidnost in večna ljubezen ne le y čudovitem zvezdišči, temvčč tudi

53

v življenji malega metulja, in da se v vseh moččh in povsod razo¬
deva oni včliki duh, modrost večnega Boga, kateremu se uklanja
vse stvarstvo.

Fran Erjavec.

33. Vodnik dijak.

Redila me Sava,

Ljubljansko poljd. (Vodnik.)

Mladi bravec! Kadar ostaviš zaduhlo sobo in megleno Ljublano,
da se odpočiješ v svežem zraku in naužiješ prirodne lepote, takrat
pač ne zamudiš kreniti katerikrat po široki cesti, ki se vije proti
gorenjski strani. Vedno širji svet se ti odpira mimo hiš, nastavljenih
ob cesarski cesti. V Šiški si. Pri cerkvici zaviješ na levo in ob
vznožji nizkih gričev prikorakaš v malo minutah v Zgornjo Šiško
pred hišo, na katere pročelji čitaš napis: „Pri kameuiti mizi.“ In
če ljudi poprašaš, kje je pri „Žibertu“, pokaže ti vsakdo to hišo.
Gostilna je. In če natančneje pogledaš hišo s ceste, ugledaš tudi še
drug napis, vrezan z zlatimi črkami v kamenito ploščo, vzidano
v stranskem pročelji. Glasi se:

Tu se je rodil 3. svečana 1758.

Valentin Vodnik,
prvi slovenski pesnik.

V tej hiši so torej prinesle rojenice ob treh zjutraj na svet
prvega slovenskega pesnika. Kaj hočem povedati o njegovih detinskih
letih? Živili so ga in redili, pestovali in zibali, prepevali so mu in
se ž njim igrali, dokler si ni znal sam pomagati. Ko pa je že sam
mogel po hiši in okoli hiše, takrat pa je tudi že sam Boga molil,
igr&l se in prepeval. Posebno veselje je imel na mlaki ali luži, ki si
jo gotovo opazil ob cesti na levi, ako si šel gledat iz Ljubljane
Vodnikovo rojstno hišo. Po letu se je kopal, lovil žabe in delal
papirnate čolničke, po zimi zopet se je drsal po jemenskih mlakah,
kakor popisuje sam o sebi.

Ali dete postane deček. Popustiti je bilo treba igre in luže in
drsanje. Z devetim letom (1. 1767.) začne rade volje hbditi v šolo
v Ljubljano. Oče so mu rekli, da lahko preneha, kadar hoče, ako
mu uk ne pojde od rok. A pridno je hodil naš Balant v šolo in

- 54 —

dobro se je učil; zato so ga pa večkrat pohvalili oče in mati in
strici in tete.

In k&j vse se je naučil pridni in modri deček, kaj vse je vedel
in znal! V enem letu se nauči pri svojem učitelji Kolencu dobro
brati, pisati in računiti. Zato ga pokliče prihodnje leto (1768.) v Novo
mesto njegov stric, Marcel Vodnik, ki je bil tu frančiškan. Ta ga
nauči v dveh letih toliko, da je mogel koj v prvo šolo v Ljubljano.
Koncem leta 1769. se torej poslovi pri svojem stricu in se povrne
domov. Prihodnje leto (1770.) začne hoditi v Ljubljano v jezuitske
šole, in peto leto (1775.) dokonča že vse latinske šole. (Gimnazija je
imela namreč takrat samo pet razredov.)

In menite, da je bil mladi Balant zadovoljen samo s tem, kar
se je naučil v šoli? V prostem času se je ukvarjal tudi še z drugimi
predmeti. Koliko jezikov se je učil koj kot dijak! Slovenski ga je
učila mati, nemškega, latinskega in grškega se je učil v šolah, iz
svojega veselja pa se je uril v laščini, francoščini in vseh slovanskih
narečjih. In kako se je učil! Ne površno, ampak temeljito, tako da
je postal pozneje učitelj v teh jezikih.

Mladina — kak vzgled ti je mladenič Vodnik v uku!

Kot dijdk se seznani Vodnik z očetom Pohlinom. Ta je bil
avguštinec in učen mož, ki ima v slovenski književnosti marsikatero
zaslugo. Vnet za vse dobro, spozna kmalu tudi nadarjenega Vodnika
in nauči ga marsikaj in ga izpodbuja za slovenščino, ki je bila takrat
še zelo zanemarjena. Vodnik je sam pripoznal hvaležno, da ga je
oče Marko naučil slovensko pisati. Učil se je pri njem ljubezni do
domovine in sočutja do slovenskega naroda. Kaj čuda, da se je tudi
v njem vnela želja, postati to, kar je bil oče Marko! Dovršivši
latinske šole, vstopi torej 1. 1775. v red oo. frančiškanov v Ljubljani.
Iz hvaležnosti do svojega strica, očeta Marcela, si izbere tudi samo¬
stansko ime „Marcelijan“.

Kot redovnik seznani in oklene se brat Marcelijan še tesnejše
Marka Pohlina in Ivana Domascena (Dev-a), ki je bil tudi iz reda
avguštincev in slovenski pisatelj.

Kot frančiškan dovrši modroslovne in bogoslovne nauke, zaveže
se z obljubami in zapoje novo mašo.

P. B o h i n j e c.

55

34. Mladostna leta Frana Erjavca.

Fran Erjavec je bil porojen dne 4. septembra 1834. leta
v Ljubljani na Poljanah v hiši nasproti Marijanišču. Oče njegov,
Mihael Erjavec, rojen Dolenjec, je bil priglednik v mestni klavnici
ljubljanski, mati njegova, Elizabeta, rojena Bezljaj, je bila hči rodi¬
teljev, ki so imeli malo kramarijo v zgoraj omenjeni hiši na
Poljanski cesti.

Iz zakona Mihaela Erjavca z Elizo Bezljajevo se je porodilo
četvero otrok, izmed katerih je bil naš Fran predzadnji. Življenje
v domači hiši nam Erjavec sam opisuje tako:

„Stanovali smo zunaj mesta. Pri hiši je bil vrt, v njem so bile
gredice, na katerih so vse poletje noter do pozne jeseni cvetele
cvetlice, modre, rdeče, rumene in pisane. Moj oče so imeli ž njimi
posebno veselje, a mati so vedno godrnjali, češ, Bog vč, zakšj stoji
ta lepi prostor brez vs&cega dobička na vrtu. In neke pomladi, ko

sem se jel ravno abc učiti, so vrgli mati iz vrta vse rože in vse

korenike, in iz gredic je postala njiva, in namesto tulipanov in nar-
cisov so posadili mati drago ameriško zelišče — krompir.

Ali ljubša nego krompir in cvetlice, akoravno sem jih nerad
pogrešal, mi je bila velika mlaka konec vrta, ki tudi v najhujši suši
ni usehnila. To je bilo moje morje, po njem so se vozile moje ladje
v daljna mesta; na niti sem jih vozil celo v Ameriko. Tja sem vozil
pesek, nazaj sem pa naložil črešnjevih peška. In če se mi je po

nesreči ladja potopila, nisem dolgo žaloval, naredil sem si drugo —

od papirja.

Moje morje je bilo tudi živo. Živali različne velikosti so živele
v njem: vodni močeradi so kakor somi plavali sem ter tja, široki vodni
hrošči v črnih suknjah so se potapljali, vodni ščipalec je s kleščami
prežal na mušice, ki so plesale nad vodo. Po ves dan sem stal kraj
svojega morja in premišljeval živali, ki so tu notri živele in trpele.

Še po noči v sanjah sem bil pri njih, in o pomladanskih večerih,
ko sem že v pčstelji ležal, mi je bila najslajša godba regljanje mojih
žab, ki sem vse poznal, od najmlajše do najstarejše, ki je bila lepo
zelena, po hrbtu pa je imela tri rumene proge. In tudi po zimi, ko
so regljajoči moji godci spali pod ledeno skorjo, sem imel na morji

56

nepopisno veselje. Bilo je mraz, da je vse pokalo; s sosedovim
Andrejčkom sva se pa drsala na vrtn, da so iskre švigale izpod
podkovanih peU — kadar ni bilo matere doma. — Nikoli te ne
bom pozabil, mlaka na vrtu! Dnevi, ki sem jih preživel kraj tebe,
so bili najsrečnejši!“

A kmalu je bilo konec teh lepih časov, ker zgodaj že je izgubil
Erjavec očeta in mater. Za osirotelega dečka je skrbela materina
sestra, kateri je Erjavec pozneje to dobroto povračal z otroško
ljubeznijo, hraneč jo kakor mater svojo pri sebi v Gorici do nje smrti.

V šoli se mu iz prva ni dobro godilo. Znal je premalo nemški;
ko se je pa privadil sč&soma nemškemu jeziku, bil je ves čas zanesljiv
in dober dijak, tudi na gimnaziji, kamor je vstopil jeseni leta 1847.
ter jo zvršil 1, 1855.

Fr. Levec.

35. Deček Prešeren.

Kdo je deček, ki hodi po prikupni stezici iz Vrbe do Studenčic
in nadaljuje svojo pot iz Studenčic proti begunjskemu gradu starih
Lambergov? Kako je to, da ga vidiš stčpati prav ob podnožji Stola
proti Breznici gori in da ti zopet krene na nasprotno stran črez
živinske pašnike, raztezajoče se od Vrbe doli do Save? Glej, ko je
dospel višini na rob in je zazrl pod seboj ponosito gorenjsko reko,
pred seboj Babji zob in ob desni strani blejski grad na sivi skali —
obrne se tužen.

Majhen deček in tužen! Tužen, vprašaš, sredi tega nebeško lepega
ozemlja? Da, dragi mladi čitatelj, takoj neposrednje za vsakim naj¬
slajšim užitjem zakrvavi srce v žalosti, prav kakor se najbolj rdečega
jabolka poprime najtrdovratnejše črv. Tak nam je delež zemljanom.

In ta deček, ki se mu danes tako godi, tudi ni vsakdanje dete;
on globlje umeva naravo nego z ulic otrčk — to je naš bodoči pevec
Prešeren. Te jesenske dneve se poslavlja od milih domačih krajev.

Povsod, kjer je igral s tovariši otročje igre, povsod, kjer je bral
pomladnjih cvetic, todi povsod hoče še enkrat biti.

Saj so tedni oče izrekli besede nepremekljivega sklepa: „ Sedaj
imdtri tri fante; vseh treh ne morem imeti doma; Francka popeljem
k staremu stricu Jožefu na Kopanj.“ Najstarši deček, Francč, mora
torej od doma.

57

Le še ena pot mu je ostala za večer pred odhodom; tu se hoče
posloviti najzadnje. Preden se namreč oglasi Mariji v pozdrav večerni
zvon, stopi v hram bližnjega soseda, sv. Marka. Ko bi ga bila, dragi
moj, gledala tu pred varihom te cerkve in srenje, utrnila bi se nama
bila ž njim vred morda nektera solza. Zatrjujem ti pa: v resnici
težko — vsakemu, kdor je od mladih dnij gledal na njo, težko je
ločiti se od te priprosto ljube cerkvice v Vrbi — drage ne samo
enemu velikemu možu našega ljudstva ....

Že se vozi nekaj časa gorenjski voz danes v jutro po veliki
cesti, pustivši Breznico, Dosloviče, Smokiič na levi strani ,za seboj.
Pod Lazarjevim znamenjem doli prav mej Rodinami na levi in Studen-
čicami na desni se še vidi Vrba, a v zadnje ugledaš od tod iz
ravnega polja molče stolp sv. Marka. Tam za stolpom mej drevjem
je opaziti le še malo Ribičeve hišne strehe; nič več pa ne najdražjega
blaga, ki je hiša zaklepa: dečkove matere ni več videti s hišnega
praga. Zato se deček poslednjič obrne proti domu z mokrim očesom.

Pretresala se je dečkova duša, ko je zapuščal najmilejše posestvo
na svetu: v domači vasi ljubo mater; če tudi jo zameniti hotčč
z možem sivim, modrim možem, starim stricem Jožefom, drugim mu
očetom. Najlepša doba njegovega življenja se je nagnila še ne sedem¬
letnemu dečku vendar v zaton; ker od tega jutra za stalno ne bo
več bival v srečni, dragi vasi domači, pri materi v Vrbi.

Vprašaš me, mladi čitatelj, ko ti opisujem ločitev dečka Prešerna
od doma, radovedno, kakšen pa je bil Prešeren, k&kovega vtisa do
ljudij kot otrčk.

Naj te, ko odgovarjam temu vprašanju, popeljem črez mejo
kranjske dežele v župnijo Šent-Rupert za Beljakom, kjer je v letu 1844.
skrbno pasel svoje ovčice Jurij Prešeren, pesnikov brat.

Draga pčsnikova mati je tu ležala tedaj na smrtni postelji, in
zbrani so bili krog nje trije njeni otroci: župnik Jurij, kateremu je
božja dobrota naklonila ta zavidljiv dar, da je v svoji hiši videl
umirati mater in jej mogel zatisniti oči, in tJršula ter Alenka, ki sta
mnogo let prebili v Jurijevem domu na Koroškem.

Pesnika ni bilo vpričo. Outčč, kako bo zaželelo mehko nje¬
govo srce zadnjih materinih poročil, vpraša ena sestra: „Mati,
kaj pa naj Froncu v Ljubljano sporočimo o vas?“ Na to se je zna¬
menita slovenska mati, umirajoč na nemški zemlji, sklonila v postelji;

58

obraz jej je postil kakor prorokinji, in s povzdignjeno glavo je jela
govoriti: ,,Govorila bom pismo sama. Pišite Froncu, da bom umrla;
ozdrivila se ne bom več. Krinjskega več videla ne bom. Na mojo
pot boste vsi prišli, in morebiti on prvi. Tako fieten otrok je bil
Francč; le sedaj naj tudi prav obrne svojo reč. Tako pišite Froncu.
Ti, Jurij, piši!“

Prikupen torej je bil pesnik Prešeren kot otrok; prikupen materi,
prikupen ljudem. Tako nam ga opisuje na zadnjo uro srce, ki gaje
na ze nlji najbolj umelo, srce matere, ki ga je izmčj vseh svojih
osmerih otrok, kakor se sploh poroča, ljubila najbolj.

Zato so pa tudi pesniku, beročemu to materino zadnje poročilo
„šle doli solze, debele kot grah.“ Tako pripoveduje sestra mu Katra,
bivajoča tačas pri stricu Jožefu, stare dni počivajočem v Ljubljani.
In nadaljuje: „Ko sem ga videla takega in vprašala, kaj pišejo mati,
ni hotel odgovoriti ničesar. Pismo pa je pustil na mizi, in ker je
bilo slovensko, prebrala sem je.“ Kdo ve, kakšne sanje prvih deških
dnij, kakšni spomini zlatih trenutkov pri materi doma in morda kake
hridkobe sedanjosti so prehajale mimo pesnikove duše tačas, ko mu

mati umirajoč daje to spričevanje, kako prikupno dete je bil, in ko

mu ob enem hoče biti resen pridigar, govoreč: „Na mojo pot boste
vsi prišli, in morebiti on prvi.“ Da, na žalost slovenskemu svetu in
človeštvu — bil je pesnik res za materjo prvi! . . .

Vrnimo se k vozu, ki se pelje iz rodinske, sedaj brezniške župnije
doli dalje proti jugu. Pustimo, naj udarijo oče po Šarci in hajdi
proti Kranju in dalje proti Ljubljani na Kopanj!

Ko prideta po kopanjskem hribu gori, glejmo, kako pozdravlja
prišleca pred svojim domom častiti stric župnik.

Do sedaj je ta stari pesnikov stric, Boštjanov gospod iz Vrbe,
le slišal o Ribičevem dečku Francetu. Le nekaj dnij je trajalo, in

jasno je bilo možu, kaj bi premogel ta deček v šolah.

Jeseni leta 1807. došedši na Kopanj, je izpolnil tukaj 3. decembra
svoje sedmo leto. Le eno leto je menda bival tu. Ker na Kopanji
tisto dobo ni bilo šole, zaprosil je stric Jožef svojega prijatelja,
ribniškega dekana, naj bi pod njegovim oskrbovanjem Francč hodil
v Ribnici v šolo. Zato mora deček, jedva da se mu priljubi hiša
gospoda Jožefa, že zopet dalje po svetu.

59

Dekan Humelj odda malega Franceta tamošnjemu učitelju na
hrano in stanovanje. Učil se je pridno, in še hranijo v Elbnici zlato
knjigo, v kateri je Prešeren zapisan mej odličnjaki. Vendar se pesnik
v poznejšem življenji ni rad spominjal Ribnice in ne dolgo pred
smrtjo se je o ribniškem učitelji in o bivanji pri njem izrazil: „Zame
bi bilo bolje, da nisem bil nikdar v Ribnici. 11

Eno leto je ostal menda deček v ribniški šoli ter vstopil od tod
v normalni 2. razred v Ljubljano. Odkar je odščl z očetom na Kopanj,
ni ga bilo več pri materi na Vrbi, dokler ni postal ljubljanski učenec.

Tomo Zupan.

36. Sreča.

(Podoba iz otrdčjega življenja.)

„Kedaj pa pridejo oče s sejma, mati? 11

„„Kader bode večerja. ““

„Saj bo že skoraj tema, pa jih še ni, kaj pa delajo tako dolgo? 11

„„Le molči, pa priden bodi; zdaj, zdaj bodo tu. Kako imaš
zopet umazane roke! Lašč s čela, pa pod nosom se obriši! 1111

„ Obljubili so mi, da mi prineso nekaj prav lepega, če bom
priden; kaj nč, mati, da sem bil priden? ves dan!“

„„Samo, da bi bil malo bolj pri miru! 1111

„Veste kaj, mati? Jaz jim grem naproti, ne morem več čakati. 11

„„Ali te ni strah? Tema se že dela.““

„Samo do ograje pojdem, pa Sultan gre z mano.“ Sultan, ki
je zvesto poslušal ta pogovor in vse razumel, je že pri vratih. Deček
se vzpnč na prste, da bi kljuko dosegel, ki je taleč visoko! Iz težka
odpre vrata, zapirati nima časa; zdaj pa v skoku po veži čez prag
na vrt! Deček teče, kolikor more. Sultan pa dela velikanske skoke,
bolj visoke nego dolge ter laja kakor neumen, dasi ni več mlad. Že
sta konci vrta pri ograji. Sultan je z enim skokom čez prelaz; na
oni strani pa čaka, kaj bo. Deček se ne upa dalje; onkraj plota je
smrečje — tako črno! Cez nekaj časa pes zalaja in šine kakor
blisk po poti v gozd. Ne dolgo — in vrne se z očetom, prilizuje se
mu in dobrika po svoji pasji navadi.

„Oče, ali ste mi krij prinesli? Saj ste dejali, da boste! 11

„„Ali si bil priden?" 11

60

„Priden, priden; le mater doma vprašajte!"

Oče seže mirno v žep — in že drži deček z obema rokama —
lepega „konjca“ !

„Kako je lep! moram materi pokazati" — in spusti se v dir
proti domu; Sultan pa za njim, kateri bo prej! Deček teče in konja
ogleduje, vse zajedno — ali to je nevarno. Štrbunk! in na tleh leži,
kakor je širbk in dolg, a konja ni izpustil iz roke. Hitro se pobere,
konju se ni nič zgodilo.

„Glejte mati, ldj so mi prinesli!"

„„Glej, kako prasko im&š na čelu!""

„0, nič ne boli, mati."

„„Ali si pa tudi lepo zahvalil očeta?““

„Res, prav pozabil sem, saj ne bodo hudi, jelite, da ne, mati?"
— Večerja se kadi na mizi.

„„Ali ne pojdeš jest? Deni konja iz rčk, pa pojdi za mizo.""

„Mati, nič nisem lačen, le jejte!"

„„Če nisi zdaj, bodeš pa potlej, nič ti ne pustimo, veš!""

Težko se dd pregovoriti — nerad poklekne za mizo na stol —
v eni roki žlico, v drugi konja. Ali kako je pa tudi lep! Prav tak,
kakor je sosedov, ki ga je tolikrat gledal čez plot, ko se je pasel
po vrtu. „Kaj meniš, koliko sem dal na sejmu za konja?" — „„Sto
goldinarjev! — ali pa petnajst krajcarjev! saj jih je tudi vreden!""
Kako lepo ima zakrivljen vrat z gosto črno grivo po eni strani, pa
košdt rep mu sega skoraj do tal; tdcega še sosedov nima! Prav
kakor živ je, tdliko da ne rezgeta in ne rita!

Težava je spraviti ga v posteljo. Naposled leže s konjem v roči.
Pozno zaspi. Vso noč se mu sanja o njem; zdaj se vozi ž njim, zdaj
ga jaha, urno, urno čez hribe in doline, da mu sapa uhaja, da se
mu v glavi vrti. Vzbudi se pred svitom: petelin je že zapel, kokoši
gredo kokotaje doli z gredi, ptiči pojo na vrtu, vendar še vse spi —
kako so zaspani ljudje! Njemu ni moči dalje ostati v postelji. Danes
je prvi po konci!

Vse dopoldne imd opravka s konjem. Zdaj mu pride na misel:
lačen bo! Natrga mu lepe zelene trave na vrtu in drži mu jo pod
nos; kbnj se modro drži, ne dotakne se trave! — Ni lačen! Zdaj
mu pride druga na misel.

„Mati, dajte mi nit!"

61

„„Kaj pa boš ž njo?““

„Bodete že videli! 11  — In dene mu nit okoli vratu, potem vlači
ubogo žival za sabo. Pogostoma se obrača za konjem, stokrat se mu
zvrne okorna žival, stokrat jo postavi na noge, vedno nevoljnejše in
zadnjič že precej trdo. Tako je zamišljen v delo, da ga morajo mati
vedno opominjati, naj se obriše pod nosom — a ne z rokavom.

Zdaj ga postavi na mizo, poganja ga, prigovarja mu, kakor se
govori s konjem, ali trdovratna žival se ne gane z mesta, ves dan bi
tako stala! Dolgo ga gleda, čelo se mu grbanči, bliža se počasi očetu.

„Oče!“

„„No, kaj je, Tonče? Kaj ti konj ni več po volji

„Oče! — ne gre!“

„„Le molči, če boš priden, bbdem pa naredil, da bo šel.“‘‘

„Oče, dajte, naredite! Kako pa?“

Oče podloži konju pod noge deščico s štirimi kolesci.

To je zopet veselje! Zdaj res teče konj, če ga vleče za nit, ki
jo ima žival za vratom. Kako lepo zdaj drči; zlasti po gladkih hišnih
tleh se mu le redko kedaj zvrne. — Drugi dan je zopet s konjem
na vrtu. Svojega za nit, ali recimo raji, za vajet drže, gleda sosedo¬
vega, ki se pase in hrže in razgeta, s kopitom ob tla bije ter
z repom maha po nadležnih muhah. Deček ga gleda zamišljen, po¬
gleduje svojega; videti mu je, da nekaj primerja, nič se mu noče
prav zlagati.

Konj pride, pasoč se, do plota, vzdigne glavo ter z radovednimi
očmi pogleduje dečka. Ta ga zaplaši. Oj, kako divj4 po vrtu! Ta
nima kolesec pod nogami!

Zdaj si konjec lahko počije, mirno stoji v najskrivnejšem kotu
noč in dan z nitijo za vratom. Ko ga deček zopet enkrat zagleda,
sune ga nevoljen z nožico, nesrečna živ dl se žalostno zvrne in obleži.
Tu naj leži, dokler jej ljubo.

Deček, kje je tvoja sreča?-

Mine leto. Zopet čaka deček očeta s sejma. Priden je bil, to
se mčra reči; Bog ve, kaj mu pač letos prineso. Vendar ne zopet
kakega neiimnega konja! Naj bi bil še tako lep, naj bi imel piščal
v zadnjem konci, tam, kjer pravemu konju rep izvira! Saj ni več
otrok kakor sosedov Francčk, ki bodi še v sami srajci! — O, ko
bi — a misliti si ne upa. To bi bilo seveda lepo, ali —.

62

Oče so mu ugenili skrivno željo. — 0 srečni otrok! Drugi dan
je nedelja — lep poletni dan. Naš mladi prijatelj gre z očetom
k maši; kako ponosno stopa poleg očeta! Oče en korak, sinek pa
dva; kako bi pa ne bil ponosen! V žepu ima — uro, pa svetla
verižica mu visi okoli vratu po prsih in po trebuhu. Prav prava ura
je, k&koršno imajo gospod učitelj — kako se sveti, gotovo je zlata
ali pa srebrna! Kaj bi torej moško ne stopal, zlasti ko prideta
v vas. Samo to je sitno, da gresta danes tako sama, nihčč se njima
ne pridruži, in vaški ljudje imajo tudi danes vsak svoj opravek!

„Zamudila bova, Tonče, skoraj zadnja sva.“

Urno seže deček v žep ter pogleda na uro: „ „V desetih minutah
bo desčt.“ “

Kako so mu mati naročali doma, naj bo miren in pobožen
v cerkvi; oči naj ima vedno obrnjene v oltar, kaj delajo gospod.
Sinku hodijo misli drugod; pogosto gleda na uro, kakor da bi mu
maša predolgo trajala, vedno ga morajo dregati oče, zdaj naj po¬
klekne, zdaj naj vstane, zdaj naj se križa, zdaj naj se trka na
prsi; in vendar so mu mati tako prigovarjali — naj se pridno ravna
po očetu!

Domi jo vedno primerja s staro leseno uro, ki tako častitljivo
visi na steni — sama ne ve koliko let že! Kod za rodom je šel iz
hiše; ona se malo meni za to, kedo gospodari v hiši. Tik! tak!
tik! tak! noč in dan, po zimi in po letu, v veselih in žalostnih časih.
Malo jo moti, da jej sitne muhe vedno lazijo po častitem obličji.
Stara je, lepa ni, nič je ne brigajo pege.

Zarjavela kazavca se bližata poldnevi. Hitro naravni deček tudi
svojo na dvanajsto uro. Zdaj kažeta obe enako.

Po kosilu zopet primerja uri. Na stari sta se zdavnej že ločila
kazavca, zdaj, zdaj si bodeta naravnost nasproti. Na njegovi še vedno
leno čepi veliki na malem! Treba je pomagati s ključkom, to je križ! —

Popoldne bolj in bolj poredkoma pogleduje na njo. Drugi dan
jo že malo nadleguje.

In zopet se bliža sin očetu.

„Kij pa je? Kij te ne veseli več ura?“

„„Oče!-ne gre!““

„Le molči, pa priden bodi; kader poj deš v Ljubljano, kupim
ti tako, da bo šla.“-

63

Otrok, vprašam te: Če je sreča zadovoljnost, če je srečen, kdor
nima željd, vprašam te, ali si ti srečen? Ti me gledaš in molčiš,
ti ne umeš mojega vprašanja. A pride čas, ko bodeš umel, kar zdaj
govorim. Iz Tončeta bodeš Tone, iz Toneta gospod Anton; imel
bodeš zlato uro, tako, ki gre; vozil se bodeš, kadar se ti zljubi,
z dvema konjema v Ljubljano; in vendar se bodeš s solzami v očeh
spominjal zlatega časa, zorne mladosti, nedolžnih otročjih let; v vsej
obilnosti svoji spominjal se bodeš lesenega konjca in ure, ki ne gre.

J. Stritar.

37. Nevihta.

Po letu popoldne je. Solnce razliva bliščečo luč z viška doli,
da plava paleča vročina nad segreto zemljo. Zrak je nestrpno
soparen. Uvelo zelenje se onemoglo poveša proti tlom. Prepelica
mirno čepi v razoru ter težko pričakuje hladne večerne rose, da hi
suhi kljun namočila v njej. Ščinkovec se stiska pod košato krozuljo
v senci in pozijava; petelin gaga, kopaje se v peščenem prahu na
dvorišči, in psu, ležečemu na pragu, moli jezik iz odprtega gobca.
Zemlja sama, sem ter tja široko razpokana, že zeva v nebo po
krepčevalni mokrini.

Na polji se ratarju za brazdo kadi prah. Prioravši na konec
njive, si briše pot z vročega čela in vzdihuje natihoma: „Ko bi pač
dobri Bog dal malo pohlevnega dežja!"

Nobena sapica od nikoder ne dahne. Višnjevo nebo je zmerom
še čisto kakor ribje oko.

Ali glej! Ne dolgo, in lahek južni vetrič pripleše po zraku,
naglo hitčč od drevesa do drevesa, ter nežno pozibava peresca in
brstje. Osorej že tudi izza juga priplava tanka, bleda oblačica, in
plazčč se dalje in dalje, postaja z vsakim trenotjem širša in debelejša.
Samo nekaj časa še, in solnce izgine za oblake, kateri kmalu potem
zagrnejo ves obzdr, da se pod njim hitro temni kakor jeseni za
večernega mraka.

Veter priteza krepkeje. Po potih in cestah se vzdiguje bel prah
kvišku, po vrtih šumi, po gozdih hrušči; drevje se pripogiblje, vrhovje
se mu uklanja niže in niže do tal. Oblači so hitro osiveli in zamoklo
začrneli, pode se in drve, da se zdi, kakor bi vse podnebje dalje bežalo.
Iz daleč se že čuje, kako pobobneva zamolkel grom, vedno bliže in bliže.

64

Človek in živali sltitijo, da se lmda ura že približuje. Vrane
beže s polja proti gozdu, skrivat se v borovji. Lastovke letajo visoko
v zraku in nizko pri tleh, in čeda kokošij s petelinom na čelu hiti
k domu pod streho. Edini ratar, žejen in željen dežja kakor suha
gruda na njivi, vedno-še pod milim nebom mirno pričakuje dobrodejne
mokrote, če ga tudi ploha ujame in premoči do kože.

Zdaj krivec pritegne in izprekoma pritisne oblake, da se kar
vijo. Iz najhudournejšega se ukreše strela, in zabliska se, da vzame
oči. Brž za njo zadrdra mogočen grom in trdo buči pod obnebjem,
da se zemlja potresa. Kaka redka kaplja dobelo pade na tla.

Pastir žene čedo s paše v kraj. Ratar izpreže plužna kolca in
tira domov. Zenjice in plevice, kosci in drugi delavci hite z njiv,
popotnik s ceste, iskat si zavetja pod bližnjo košato lipo. Ali že
je kesno!

Strela drugič razkolje oblake, grom jih razspč in vetrovni vlak
ožine, da se ulijo. Dež lije, zagrinjaje ves okraj v belo, neprezorno
meglo. Vihar divja in razsaja, da vse vre in bohota. Ruje in trga
strehe, prevrača kozolce, lomi drevje, krha veje, vali deževne kolo-
bare prek sadežev po polji in drvi raznovrstno sodrgo s sabo po
zraku naprej.

Ploha se zaganja z vso silo, strele se krčšejo druga za drugo
in letajo križem, blisk za bliskom. Grmenje udriha brez prenehanja,
drdra in buči, da vse pretopi. Tja ter tja trešči, da je groza in strah
in se vsakdo že boji, da se skoraj tu ali tam pokaže ogenj.

Cerkovnik zvoni „megll“. Goni zapored vsak zvon; potlej, v naj¬
hujši sili, vse tri ob enem. Gospodinja vsaka na svojem domu lomi
cvetnonedeljne šibe na žerjavico, naj bi se blagoslovljeni dim kadil
v oblake in jih razganjal; a ob enem tudi pobožno sklepa roke ter
stoječ na pragu moli in vzdihuje z družino, naj bi dobrotljivi Bog
odvrnil nesrečo! In glej, hudo vreme se res jame blažiti!

Piš ponehava, grmi in bliska se reje, oblaki se razgrinjajo, dež
pojenjava — začenja se svetliti. Ali z rebrij in po potih dero še
zmerom lijaki, s sabo vlekoč pesek, blato in protje. Iz ledin vro hudo¬
urniki, po senožetih in njivah stoje kalne mlake. Rastlinje tehta,
napojeno in ubito v tla. Kmet hiti na polje, kako je s sAdeži, še
dosti vesel, da hujšega — da toče ni bilo!

65

Petelin vzleti na ograjo, tleskne s perotnicami in glasno zapoje:
kikeriki! naznanjaje, da se vreme izpreminja.

Tam na zaliodu se oblaki pretrgajo. Zahajajoče solnce zasveti
na nebu, opiraje rumene žarke v krotko pršeči dež. In proti jutra
razpnč sedmerobarvna mavrica svoj zali lok ter poroča ljudem, da
bode jutri spet sijalo ljubo solnce tem milejše, tem lepše! Vse je
polno upanja.

J. Ogrinec.

38. Mavrica.

Pojenjala je nevihta. Piš, ki je pripogibal drevesa sem ter tja,
je ponehal, in vrhovi dreves po&ezajo zopet mirno naravnost kvišku,
kakor so posezali poprej. Trava in drugo rastlinje je v tla ubito;
polagoma se zopet vzbujajo in vstajajo travne bilke. Po navkreber
držečih potih doli pa še vedno dero hudourniki, ki so nastali pri
taki plohi in tolikem nalivu; in po njivah in travnikih na ravnem
stoje ti kalne luže. Proti koncu še redki gromi in bliski so že popol¬
noma pojenjali, in tudi debele deževne kaplje ne padajo več, le drobni
pohlevni dežčk še prši po malem. Solnce, nagibljoče se že k zapadu,
razsvetilo je zopet s svojimi mrklimi žarki roseče kapljice. — In
glej, ondi na jutranjem obzorji sedmerobojen oblok, ki se v izpre-
minjajočih se bojah razprostira na nebesnem stropu od hriba do
hriba, opiraje se na oba svoja sedmerobojna stebra! To je mavrica
ali, kakor jo tudi zove ljudstvo, „božji stolec". Zadnje imenovanje
prihaja menda od tod, ker se na mavrici sedčč upodablja božji
sodnik. Pesnik opeva ta prizor, ko razpenja mavrica svoj krasni
oblbk, v teh-le vrsticah:

Pa solnce kmalu spet oblak predere,

Vodeno luč izliva na zemljo;

Počasi mavro sedmobojno zbere
Ter z gore jo razpenja na goro.

Krasen prizor nam podaje mavrični sedmeri oblok, razpet na
sinjem nebu, oprt na dva hriba širnega obzorja s trdnimi stebri. —
Kmalu pa nam izgine lepa prikazen, mavrični sedmeroplsani trak,
kakor krasna gorska vila izpred očij, in naše oko
Zastonj v nebo za movro se upira.

Sto# etn Sefetmdj f. Seutfdje. 5

66

Mavrica nam je pa tudi znamenje upanja, kakor jo zove pesnik:
Krasno dete solnca,

Mavrica mi bojna,

Nad nočjo oblakov
Mi podoba upa! —

In v svetem pismu čitamo:

„Lepa mavrica se prikaže na nebu. Bog blagoslovi Noeta in
njegove sinove ter jim reče: ,Glejte, jaz naredim zvezo z vami in
z vašim zarodom za vami. Nikoli več ne bodi pokončano z vodami
potopa, karkoli živi, in v prihodnje ne bodi več potopa, da bi razdej&l
zemljo. Dokler bo zemlja, ne bo prejenjala ne setev, ne žetev, ne
poletje, ne zima, ne noč, ne dan. In mavrica, ki sem jo postavil
v oblake, bodi znamenje moje zaveze 1 . “

Tako je storil Bog zavezo z Noetom in tako jo stori vsakokrat
tudi z nami grešnimi zemljani — zavezo, da nas še ni sklenil po¬
gubiti, ampak da še hoče mirovati v svoji sveti jezi in se ne mašče¬
vati nad nami v svojem pravičnem srdu.

S. P. H. v „Zvonu“ 1. 1876.

39, Solnce in zemlja.

„Kak6 je to, daprisveti solnce, ki je sinoči izginilo tam za goro,
zdaj sem črez polje ?“ Tako je vprašal nekega jasnega jutra brhki
šestletni Milko svojo ljubo babico.

Na isto vprašanje bi bila pred 2000 leti na Helenskem odgo¬
vorila vprašanka: „ Vsako jutro se vzdigne Apolon Svetli na rumeno-
žarečih kolih, v katera je vpreženih četvero krilatih konj, iz svoje
žarno se bliščeče morske dvorane; jutranja zarja so mu vrata, skoz
katera se pripelje; vzpnč se kvišku v nebesne višave in pošilja od
tod svetlobo in toploto doli na zemljo. Zvečer pa se vrne na nasprotni
strani v svojo dvorano, kjer se izpočije od vroče, strme poti ter
okrepča v hladni kopeli za prihodnjo pot. Tako nastane noč in dan.“
V sedanjem veku, ko je izginila pesniška domišljija starega veka,
se glasi odgovor pač vse drugače. A naša babica je odgovorila,
kakor je slišala od svoje babice.

„Tak6 pač je, kakor je Bog ustvaril; solnce se suče krbg zemlje;
kadar je nad nami, sveti nam, in mi imamo dan; ko se nam pa

67

zvečer skrije za gorami, ne sveti nam več, in mi imamo noč.“ — „Ne,
ne, babica ! 11  začnč oporekati Frančišek, štiri leta starejši brat Milkov,
ki je slišal te besede; „ne solnce, ampak zemlja se suče; takč so
nas učili gospod učitelj v šoli.“ To zaslišavši, odkimajo bdbica z glavo
rekoč: „Kaj mi boš pravil, ko pa sama vidim  od jutra do večera."

Babičin ugovor je osupnil mladega predrzneža. „Saj tudi jaz
tako vidim,"  dejal je sam pri sebi ter začčl dvomiti. Toda gospodu
učitelju si ni upal razodeti svojega dvoma. Željno je torej pričakovdl
najstarejšega svojega brata Ivana, ki se je šolal na velikih šolah
v Gradci za profesorja in je imel v kratkem priti domov na velike
počitnice. Vedel je namreč, da mu bode brdt vse to lepo razložil,
ker mu je bil že dobro razjasnil tudi druge prikazni, n. pr. kako
nastane dež, sneg, toča, kedaj in zakaj se prikaže mavrica na
nebu i. t. d.

Ko so torej oče nekega dne zapregli, da pojdejo do bližnje
železniške postaje, dve uri od domače vasi odddljene, po Ivana in
njegovo prtljago, je skakal Frančišek samega veselja in hodil proti
večeru vedno na veliko cesto gledat, ali se že vidi voz, ki mu pripelje
ljubega in čislanega brata. A Ivanovega prihoda so se veselili ne le
njegovi domačini, ampak vsi vaščanje, ker so ga jako spoštovali
zaradi njegove priljudnosti in bistre glave ter zaradi mnogih lepih
naukov, katere jim je dajal ob nedeljah popoldne pod vaško lipo. —
Ko se je bilo zmračilo, pridrdra voz; Frančišek leti hitro naproti,
prime Ivana za roko, vede ga v sobo ter mu že me-d potom zašepeče,
da ima važno vprašanje, na katero željno pričakuje odgovora. Rad
bi bil Frančišek takoj povedal, kar mu je bilo na srci, a Ivan ni
utegnil. Tu je poljubil ljubo mater, tam najmlajšo sestrico in brhkega
Milka; tam je podal roko sosedu, ki je bil slučajno navzočem tu
prijazno odzdravil domačemu hlapcu, ki je prinesel z voz k  njegovo
prtljago. Hitro odpre kovččg in začne deliti razne reči, katere je pri¬
nesel s seboj. Frančišek je dobil lepo knjigo s podobami, ktere so
mu tako ugajale, da je pozabil na važno svoje vprašanje, se li suče
zemlja ali solnce.

Drugo jutro pa je bil že na vse zgodaj po konci in je težko
pričakoval, da pride Ivan iz svoje sobe. Takoj med zajutrkom je
začel pr&viti Ivanu, da so gospod učitelj v šoli učili, da se zemlja
suče okoli solnca, babica pa da trdijo, da to ne more biti, ker pač

68

vsi vidimo, da solne« zjutraj na vzhodni strani vzhaja, se čez dan
bolj in bolj porniče proti zahodu, zvečer pa utone za goro. — „Tak6
je,“ rekč babica, ki so ravno prinesli vrč vode v sobo in slišali
zadnje besede Frančiškove; „to vendar mora biti resnično, kar sami
vidimo!"

Ivan sicčr ni rad ugovarjal babici, ker je že vedel, da ne bo
mnogo koristilo, a da ne bi Frančišek mislil, da se je v šoli kšj
krivega učil, je rekel prav prijazno: „Tudi jaz vidim prav isto kakor
vi, ljuba babica. Toda vse ni tako, kakor se vidi. Nedavno ste se
vozili po železnici v Maribor. Ce ste kaj ogledovali skoz okno naše
lepe kraje, ali niste videli, da se vam je vrtela vsa okolica, kakor
daleč je sčgalo oko, v kolobaru pred očmi? In vendar sani veste,
da se vam je le tako zdelo.  Tako je tudi z zemljo in solncem.
Prav zato, ker se zemlja suče z ozračjem in z nami vred, česar pa
mi ne čutimo, zdi se nam, da zemlja stoji, solnce pa se suče."
Babica, ki se niso radi udali temu umovanju, narede si opravka
v kuhinji. Frančišek pa, potolažen in vesel, da je vendar njegova
prava, včde Ivana na dvorišče, v hlev, na vrt, na polje i. t. d. ter
mu razkazuje vse, kar se je izpremenilo od njegovega zadnjega
bivanja na domačem domu.

Ivan, ki je bil ves vnet za izobraževanje ljudstva, je začel pre¬
mišljevati, kako bi poučil vaščane o tem predmetu prihodnjo nedeljo
pod vaško lipo.

Dobro je vedel, da bi samo s tem, da navčde verodostojne nduke
velikih učenjakov, nikakor ne prepričal poslušavcev svojih; zato je
premišljeval, kako bi se dala na primernih pripravah nazorno pre-
dočiti glavna razmerja med zemljo in solncem.

Da se zemlja res vrti, dokazal je Foucault (beri Fukdl) 1. 1851.
v Parizu z nihalom. Ivan je torej ugibal, kako bi se dal Fukoljev
poskus narediti, in že na prvem izprehodu skoz domačo vas je
uganil vse potrebno. Na zvoniku vaške cerkve je bil namreč zapazil,
da mole iz lin tramovi, ktere so rabili zidarji, ki so ravno popravljali
zvonik. Na jeden teh tramov je sklenil obesiti nihalo. Zato se koj
obrne proti kovaču, pri kterem si naroči potrebno obešalo; cestar
pa mu je moral priskrbeti kameneno lečo.

Prihodnjo nedeljo je visela kamenena, 15 kg  težka leča na dolgi
žici ob zvoniku, segaj e blizu do tal. Tla pod nihalom so bila posuta

69

z drobnim peskom, na pesek pa je bilo potrošeno malo moke. Nihalo
je bilo z motvozom pripeto v stran k stebru.

Obilo vaščanov se je zbralo na Ivanovo povabilo po večernicah
krog zvonika, Vreme je bilo ugodno, kamenena leča je visela popol¬
noma mirno. Ivan prežgč zdaj motvoz, in leča zaniha vzporedno s steno
zvonika, tanki konec skoz lečo vtaknjene železne igle pa zariše v pesek
ravno črto. Drugi nihaj se je vrnil po ravno isti črti. Več v tem
trenutku ni bilo videti. Zato je Ivan med tem govoril o svojstvih
nihala, posebno poudarjajoč zakon, da nihalo, ktero svobodno zaniha
v ravni meri, samo ob sebi ne izpremenl nihalne meri.

„Naše nihalo je začelo nihati vzporedno z zvonikom. Ako stoji
zemlja popolnoma mirno, mora nihalo v pesku vedno risati prvotno mer.“

Tod4 že črez četrt ure se je videlo v pesku, da se črta, po
kteri zdaj riše nihalo, križa s prvotno merjo. — „Zdi  se, da se je
nihalo zavrtelo v zmislu kazavcev ure, ktero bi položili pod nihalo
na tla. V istini  pa se je le zemlja zavrtela v ravno nasprotnem
zmislu. “ Zemlja se torej vrti krč g svoje osi in sicer od zahoda
proti vzhodu.

Nadaljevanje se je vršilo proti večeru pod vaško lipo. Ljudje
so se čudili, vidčč na mizi po konci stoječo palico, na-njo pa natak¬
njeno lepo okroglo tikvo ali bučo. Ob drugem konci mize je stala
velika svetilnica.

Ivan, stojčč za bučo, razjasnjuje zdaj, kako nastane noč in
dan. „Ta buča,“ je dej41, „naj nam predstavlja zemljo, svetilnica pa
naj bo za danes naše solnee. To obseva zemljo; vsa proti solncu
obrnjena stran zemlje je razsvetljena in im4 torej dan; druga polo¬
vica pa je v senci in ima noč. Ko bi bila vedno ista polovica obrn¬
jena proti solncu, bi ta imela vedno dan, ona pa noč, in bolj ž41ostno
bi bilo na zemlji. Na eni polovici bi ginili same vročine, na drugi
pa samega mraza. Mi pa vsak dan vidimo, da na zemlji ni tako,
kajti ona se vrti.“

„Zasučimo zdaj počasi našo zemljo in sicčr nasprotno tekanju
urskih kazavcev na mizi ležeče ure!“ Ta hip se prikaže ob robu
sence na desni strani Ivanovi pisan metulj, z iglo buči pritaknjen.
„Ta metulj nam predstavlja živega prebivavca zemlje; zdaj stopa
ravno iz sence na svetlo, ima torej jutro, njemu solnee vzhaja.
Naprej pomikajočemu se stoji solnee vedno više in više, in zdaj im4

70

solnce nad seboj. To je poldan. Od sedšj mu prihaja solnce vedno
niže, in ko stoji naš zemljan kraj svetle in temne strani, imd večer;
solnce mu je za hrbtom, t. j. solnce zahaja na nasprotni strani;
malo še, in pomaknil se je v senco, noč mu je nastopila. In ko pride
ravno na nasprotno stran od solnca, ima polnoč, potem pa se spet
približuje jutru i. t. d.“

Poslušavci so bili hvaležni mlademu učenjaku za lepe nauke in
prepričani, da se res zemlja vrti, ne pa solnce, kakor se nam vidi.
Le babica so še vedno odkimavali z glavo.

Fr. Hauptmann.

40. Na Dobraču.

„Hajdimo na Dobračl" reče moj svak, ko sem ga bil v koroškem
Bleibergu posetil zadnje dni avgusta meseca.

Rad bi bil stopil na strme te slovenske gore, ki tdliko slove
zarad prekrasnega razgleda bolj po neslovenskem nego po slovenskem
svetu. Hitro torej pritrdim: „Dobro, idimo!“

Ob dveh popoldne je bilo vse pripravljeno za odhod: „Sep“
je priščl s krošnjo in naložil pečenih piščancev, laških salam, fur¬
lanskega sira, tirolskega vina in domačega kruha ter vrh teh stvarij
pledov in povrhnjih sukenj, da je zastokala uboga krošnja na hrbtu
našega Šepa. Mali Ilugon, milo pogledujoč, podaje vsakemu dolgo
planinsko palico, in oboroženi smo bili za pot v „sinje višave," Bili
smo trije moški in tri ženske; če pa še prištejem oba vodnika, bilo
nas je osem glav.

Mimo župnijske cerkve krene naša karavana takbj v breg po
cesti, ki jo je dala napraviti planinska družba na delnice. Da je na
novo posuta, noge le predobro čutijo, in kdor ima kurja očesa, naj
ostane doma. Še dosti dobro smo se včdli na tej gruši. Na tako
zvani „Dominikus-Ruhe“ je miza s klopmi. Te in prijetni pogled na
Beljak in okolico, na Osojsko in Vrbsko jezero vabijo k počitku, in
naš Sep in njegbv tovariš se nista kar nič ustavljala, da smo njima
nemalo olajšali krošnji. Pustivši druga krdelca za seboj, korakamo,
oprti na podkovane palice, skozi šume in po goličavah više in više in
v štirih dolgih urah prisopihamo k dobraškemu „hotelu“. Tu dobiš
kavo, različne pečenke in druga jedila, tudi vina si lahko pokličeš.

— 71 —

Cena še ni tako visoka, ako pomisliš, da stojiš več nego 2100 m nad
morjem.

Mi smo bili menda prvi in ob enem Bleiberžanje, ki uživajo
neki poseben privilegij zastran prenočevanja; zasedemo torej precčj
prostorno zgornjico v zidani hiši. Dokaj sta imela opraviti vodnika,
da sta nanosila drv in zanetila v peči ogenj, kajti čutili smo, da smo
za nekaj tisoč čevljev više od drugih zemljanov.

Preden se lotimo že nekoliko olajšanih krošenj, smo hoteli
gledati vzhod meseca. Za hišo peljejo stezč na vrh Dobrača. Kmalu
smo stali na njegovem robu. Skoro se je zmračilo; okrog in okrdg,
kakor daleč sega okd, kipe snežniki v jasno prekrasno nebo, čudna
tišina počiva na nižavah, naposled priplava kakor kraljica neba polna
luna iznad daljnih štajerskih vrhov. Pri tem pogledu človeka nehote
izpreleti sveta groza, da vzklikne s pesnikom:

„Pod velikim tukaj Bogom
Breztelesen bit’ želim,

Ciste sape sred’ mej krogom

Menim, da že v neb’ živim." (Vodnik.)

Ne vem, kako dolgo bi bil zrl zamišljen tja po raznih pokrajinah
in snežnih velikanih, katere je krasno obsevala bleda mesečina, ko bi
me ne bila opomnila ostra planinska sapa, da še nisem brez telesa.

Vrnem se torej v „ hotel 11 . Tu je bilo jako živo. Popotniki še
vedno dohajajo, prihod drugih naznanja veselo razlegajoče se likanje
vodnikov, vozniki izprčgajo utrujene kljuse, v plede zavite gospe in
gospice se čudijo krasnemu razgledu, možaki se pozdravljajo in
stopajo v male, gajbicam podobne izbice, godrnjaje, kako se bode
v njih izhajalo; vodniki vlačijo razno popotno robo sem ter tja.
Babilonska zmešnjava pa je v kdhinji. Kar gnetejo se okoli ognjišča:
Ta bi rad imel črno kavo, oni zahteva pečenko, tretji hoče vina, in
četrti se dere, da ni drv za kurjavo.

Smeje se manem si roke in krenem v zgornjico. Naša družba
se je v tem pomnožila za dve osebi, dva učitelja. Staniča je bila
topla, mesec je kakor star znanec prijazno gledal skozi okenca na
razpostavljene pečenke, salame i. t. d. Da je v takih okoliščinah
večerja dobro teknila, ni treba dostavljati. Ko smo si še namazali
suha grla z dobrim „peštancem“, smo polegli na pripravljene postelje.
Sem ter tja je še kdo uganil kako smešno, potem je vse utihnilo,

72

in tudi jaz sem se naposled udal nadležnemu Morfeju. Nisem pa
dolgo dremal, kar potrka nekdo na duri. Bil je naš Sep. Budil nas
je k solnčnemu vzhodu. Urno smo bili na nogah. Z neumitimi obrazi
in nepočesanimi lasmi hitimo vsi vprek na vrh. Tu je stala pre¬
cejšnja truma radovednih gledavcev in gledavk iz raznih vetrov —
gotovo nad 30. Zaspani, do nosov zaviti in poviti, a vendar od mraza
trepetaje in šklepetaje, letamo Dobraču po hrbtu, čakaje, kedaj se
bode Febu poljubilo pokazati žareči svoj obraz.

Dobre Četrt ure kasneje se zasveti na obzoru, ozek krajec se
pokaže na nebesnem robu, večji in večji prihaja, na mah nam
zamiglja pred očmi, vid nas zapusti: mogočni vladar prijetnega
dneva se blišči v rajski krasoti na vedrem obnebji. Megle, pokri¬
vajoče doline in plan, morajo bežati pred njim, in kakor da se je
dvignila zavesa, se nam odpre prelep pogled na vse strani.

Na jutru se razprostira Beljaško, Glansko poljč, Rožna dolina,
lesketajo zrcala Osojskega, Vrbskega, Hodiškega in Blaškega jezera.
Kakor orjaški mejniki stoje med Korotanom in Kranjsko sive Kara¬
vanke, za njimi pa Kamniške planine. Tu kipe v sinje nebo Veliki
Obir, Ovšova in Raduha na Štajerskem, Košuta, visoki Grintovec,
glasovita Baba, Jelenič, Vrtača, Kočna, Stol, Storžič, poleg teh se
vrste oče Triglav, Prisojnik, Mojstrovka, Babji zob ali Mangart,
Viš&rije s slavno romarsko cerkvico, zadi štrle furlanski ali karski
vrhovi, kakor Monte Canin, in beneške gore. V zapadu se dvigajo
tirolski ledeniki Ortler, Dreiherrenspitze in drugi. Na severo-zaliodni
strani kipi velikanski Zvonik, na severu pa mole Ture snežne
svoje glave.

Pod seboj proti severu ugledaš Dravo, kako vali svoje valove,
na jugu pa, kako dere hudourna Žila po nesrečni Zilski dolini.
Nesrečni? Da, da! Le poglej z roba na-njo, ali ne vidiš, kako
navpik se spušča Dobrač k njej? To je storil potres leta 1348.
Dne 25. junija meseca se je stresla zemlja, gora je pččila, in s stra¬
šnim hruščem se je zavalil južni del Dobrača v Zilsko dolino. Podkld-
šterska kronika pripoveduje, da je bilo zasutih 17 vasij, 9 cerkva
in 3 gradovi. Reka je narasla, in česar ni pogreznil odcepljeni hrib,
poplavila je srdita Žila. Pri tej priložnosti je dobila neki Žila novo
strugo, kteri se pa še do danes ni popolnoma privAdila; kajti vsako
leto jo po en-, dva- ali še večkrat zapusti v veliko k var ubogim Zilanom.

73

Tu v Zilski dolini prebiva čvrst rod, ki je ohranil mnogo šeg iz
starodavne slovenske dobe. Posebno imeniten je ples pod lipo *) in
pa stara narodna ženska noša, katere se ne drže le starikaste ženske,
ampak tudi brhka dekleta.

Znamenito je tudi to, da stojita na vrhu Dobrača, t. j. 2100 m
visoko nad morjem, dve cerkvici; na vzhodnem robu nemška, neko¬
liko korakov od te oddaljena nekaj niže v zavetji slovenska. Prvo
oskrbuje nemški Bleiberg, drugo pa Zilani.

Veseli kršsnega pogleda z Dobrača, se vrnemo v „hotel“.
Obligatna kava poživi ženske, nekteri požirki iz steklenic možake,
potem — „obvaruj Bog vas, hribje ljubeznivi!“ — se spustimo
z zračnih višav v tesno solzno dolino. Predno je uddrilo na zvoniku
dvanajst, smo bili v Bleibergu.

J. Parapat.

41. Na Črni prsti.

Dežela kranjska ima na Gorenjskem kraje, kateri se zaradi
prirodne slikovite lepote svoje smejo primerjati imenitnim delom
Švice. Takšen kraj je Bohinjska dolina.  Na severu kipi velikan
Triglav v sinje nebo; na jugu se Črna prst najviše dviga proti nebu.
Ta gora sicer ni posebno visoka, a znana je zaradi mnogovrstnih
cvetic in rastlin, ki rasto na njej, prelep je tudi ž nje razglčd,
zlasti na južno-zapadno stran. Navadno hodijo na-njo iz Bohinjske
Bistrice, kjer je dokaj planinskih vodnikov. Skoro za vasjo se prično
tla dvigati, po' pašnikih in hribovskih travnikih ti je hbditi kake pol
ure, da prideš v gozd. čisti zrak in vonjava tisočerih cvetic te raz¬
veseljuje, da prav lahko hodiš za vodnikom po strmih potih. Po nekod
že čuješ kravje zvonce, gotovo znamenje, da si blizu planine. Res
pozvanjajo čimdalje glasneje in pogosteje, in ko prilezeš na strm rob,
ugledaš v gorskem kotlu cele vrste koč, ki so videti kakor vds. To
je planina bohinjske sirarske zadruge. Nad poldrugo sto krav stoji
in polega okrog koč in po sosednih rebrih. Prijazno nas vzprejmo
pastirji ter nas pogoste z izbornim mlekom, surovim maslom in sirom,
kar nam khj dobro tekne po težki hoji. Ker solnce že zahaja in noč
v gorah naglo nastopa, prosimo sirarjev prenočišča. Radi nam prepuste

D Glej št. 43.

74

kočo v ta namen. Ležišče je kaj preprosto: nekoliko sena okoli
ognjišča; a pravemu planinskemu popotniku zadošča do cela. Pastir
nam zakuri ogenj, prinese dobre vode, želi lahko noč in odide. Nekaj
naših tavarišev poleže po senu in zaspi; drugi sedejo pred kočo na
skale. Nebo je jasno; ugledati ni najmanjšega oblačka. Luna počasi
vzhaja nad jugovzhodnimi gorami; bleda njena luč čarobno seva na
sivo skalovje severozapadnih planin; sova se glasi, tožno skovikaje.
Hitro mine ura za uro; o pol treh je treba odriniti, ako hočemo
pred solčnim vzhodom priti na vrh gore.

Vsa družba vstane; z mrzlo vodo si izmijemo zaspanec iz očij
in potem — naprej! S prižgano svetilnico stopa Bohinjec pred nami;
svet je skalovit, pot neznano strma. Za pol ure hoda se zavije pod
skalnato steno, ki z desne strani visi nad nami; na levi strani
globoka strmina, steza silo ozka. Počasi korakamo drug za drugim.
Na vzhodu se dani, svetloba je bleda, ali jasni se čimdalje bolj. To
speši korak; vsakdo se boji, da ne hi zamudil solčnega vzhoda.
Zdajci zakliče nekdo pri prvih — kaj neki? Novinec hribolazec je
našel prvo očnico. Kakšno veselje, ko jo vtakne za klobuk! Pot je
hipoma strma. Kakor prislonjena lestva je stisnjena med skalnate stene;
visoko je treba vzdigovati kolena; često te korak po kamenji privede
za dva koraka nazaj. Spominska ploščica z razpelom na desni oznanja,
da se je ondi ponesrečil nahiravec očnic, padši čez strmino. — Daleč ni
več do sedla in odtod ne do vrha; torej podvizajmo se! Zdanilo se
je, ne da bi bili prav vedeli kdaj. Dospevši na sedlo, ugledamo vrh
in čdjemo tudi planinske ptice, ki letajo okolo njega ter kriče
s prijetnim glasom. Mrzel veter brije; deje nam malo ne dobro, kajti
znoj nam obilo rosi čelo. Na vrhu pa se moramo zaviti v plašč in
stisniti za skalo, sicer bi neprijetno čutili ostro sapo. Okrepčavši si
lačni želodec in žejna usta, pričnemo ogledovati okolico.

Črna prst je čudna gora, na južni strani iz doline do vrha
porastena s travo, katero po leti kose Tolminci, na severni strani pa
navpična stena in potčm jasen gozd. V travi na južni strani rasto
očnice kakor pri nas marjetice, tako da ni gore, kjer bi jih bilo
moči nabirati laže. Triglav in njegovi sosedje se vidijo kakor ogromno
sivo pečevje, na katero je postavljena visoka piramida. Na vzhodu
se kaže ognjenordčč pas; žarki sevajo skozi megld, kakor bi se
bliskalo. Triglavova skupina izpreminja vsak trenutek barvo: poprej

75

siva, videti je sed&j modrovijolčasta, potčm zamolklordeča, in sicčr
vselej najprej Triglavov vrh. Cim više se vzdiguje solnce, tem bolj
se pomika barva v dolino; na vrhu pa se že kaže druga. Solnce nam
je še za goro, ko se že Triglavov vrh sveti v prelepi rdečici. Vsa
okolica je še siva, bližnji vrhovi so vijolčasti, daljni pa modri in
zamolkložolti, Triglav sam se leskeče kakor razbeljeno železo. Ta
prizor je toli krasen in slikovit, da mora prevzeti vsakoga. Kdor ni
v gorah videl soinčnega vzhoda, ne pozna prirodne krasote. Dolge
sence gora, ki leže v ravnini italijanski okolo Vidma, prihajajo vedno
krajše, tu in tam se sveti v ravnini kaj belega: mesta, vasi itali¬
janske; dolge proge se vijo po vsej ravnini: reke so, ki se izlivajo
v oglejski zaliv. Daleč na jugu se kaže svetlomodra proga, komaj
vidna: Jadransko morje. Z daljnogledom vidiš skupino hiš in visok
stolp: Oglej in stolp njegove bazilike. Tolminski in vipavski hribi
se vidijo kaj nizko; v dolino gledaš kakor iz balona. Ljubljansko
polje se kar izgublja, veliko Šmarno goro pa moraš že nekaj časa
iskati, predno jo ugledaš, tako je majhna v soseščini Grintovca.
Prav lepo se vidi, kako se znižujejo Alpe proti jugu in vzhodu;
Karavanke in Kamniške planine, skupina Julijskih planin so zadnje
znatne višine, drugih južnih in vzhodnih vrhov že ne moremo več
imenovati gorovja.

Komaj je vzšlo solnce, poleže mrzli veter. Prijetna toplota
nastane, že pripeka solnce tako, da je treba sleči suknje. Na obzorji
nastaja oni dim, ki nam jemlje poglčd v daljo, zato se odpravimo
na odhod. Vsakdo si natrga nekaj očnic in drugih cvetic, s katerimi
si nakiti klobuk. Enkrat še pogledamo z višine — in jamemo stopati
nizdolu. Izberemo si pa drugo pot, ki je dosti krajša, a jako strma
in kamenata. Dobro in široko moraš stopati na trdo podkovane čevlje;
močno palico moraš trdno zastavljati v k brnenj e in se potiskati ž njo,
potem pa gre po kamenitih drsah nizdolu, da je veselje. Ni polovice
tčliko časa ne potrebujemo z gore nego vkreber; opoldne smo že
zopet na Bistrici. Jož. Tesdl.

42. Kraška hiša.

Primorci stavijo svoja prebivališča drugače nego mi, dalje za
njimi v deželi stanujoči. Kar je pri nas „izba“ s častitljivo velikansko
pečjo, to je njim „hiša“ z velikim, kake tri pedi od tal vzdignjenim

76

ognjiščem, na katerem gori ogenj skoro skoz in skoz. Na samem
ognjišči stoje nizke klopi ob treh obzidanih straneh, samb prednja
stran je prosta, ondi se suče gospodinja, in da mbre laže do kozic
in loncev in do kotla nad ognjem, je ognjišče spredaj izrezano
v polkrogu. Na ognjišči stoji še železno vzglavje, kamor se naslan¬
jajo polena, da lepše gore, in velikanske ročice na vzglavji so zgoraj
tako izdelane, da va-nje lahko postaviš bučo vina.

To ognjišče je središče, okoli katerega se vse zbira, okoli
njega se vrti Primorcu velik kos življenja. Tu se najrajši gnete
mladina, pa tudi živali, psi in mačke, zlasti po zimi, ko nikoder
drugod ni blagodejne topline. Zato bode tudi vsakemu doumno,
zak&j se po teh krajih toliko otrok po ognji ponesreči. Tu si
gospodar počije po trudapolnem delu, tu nekoliko popestuje naj¬
mlajšega otroka, tu se pripovedujejo novice in pravljice v dolgih
zimskih večerih, s kratka: Primorcu je domače ognjišče v resnici to,
kar je nam drugim samb v prenesenem zmislu, v podobi.

V „hiši“ ni druge oprave nego miza, stoli in kaka omara, po
stenah pa je razobbšeno vse polno medenega in kositrbnega posodja,
ki se mora vedno svetiti kakor solnce. S to posodo se ponaša pridna
gospodinja. Po drugi strani so pa dolge police; po njih je razstav¬
ljena vsakovrstna porcelanasta posoda, sklede in skledice, pladnji in
še drugo, kateremu še imena ne vem, vse lepo po velikosti in obliki
razvrščeno. Vse skupaj pa stori, da se ta kraška „hiša“ človeku
hitro priljubi in da se čuti v njej domačega.

Fran Erj avec.

43. Ples pod lipo pri Zilanih.

Vsaka vas v Zilski dolini ima košato lipo, na lipi oder za godce,
pod lipo klopi za goste. Kadar pride cerkvanje po letu, snidejo se
mladeniči in deklice in se po cerkvenem opravilu zbero pod lipo,
mirno na zeleni trati poldne pričakujbč. Gostje in tuji ljudjb gledajo
le od daleč. Kadar zazvoni, odkrijo se moški, in vse tiho moli. Zvon
utihne, in mlada družba zakrikne, da se glasi po vsej okolici. Godci
zagodejo, mladeniči in deklice narede krog lipe kolo in plešejo po
svoji šegi. Na širokem prostoru nasade na kol nov sodec, da se vrti;
vrh kola visi venec iz rožic. Junaški mladeniči jezdijo na brzih konjih

77

v diru mimo ter izbijajo z železnim kolom sodcu dno, da se krbg
kola zasuče. Kdor prvi prebije dno, njemu dene devica, tistega
shoda kraljica, venec na glavo, znanci in znanke mu pa srečo napijo.
Tujec ne sme blizu, dokler mu starejšina ne napije rekoč: „Pomozi
ti Bogl“

Tako so pristni Slovenci dobre volje.

U rb an J arnik.

44. Trgatev na Dolenjskem.

Svetijo se vrhovi daljnih goric. Tam se je ptica vzbudila na
veji, zafrfetala s pisanimi perutmi in zazibala se pod sinje jutranje
nebo. Svet lepote in svetlobe, obrazov in življenja se ti odpira,
oznanja veselje, in glej, tudi človek, krasota in dovršitev stvarnikove
roke, tudi on je pozabil mnogovrstne grenkosti in bridkosti svojega
srdi, tudi on je vesel!

Tropa ljudij gre vriskaje in pevaje v goro. Resnoben in vendar
zadovoljen na obrazu koraka pred druščino stari gospodar, oprtiv
nese brento in vesel pogleduje za seboj mlade ljudi, brhke mladeniče
in zdrave deklice. Priščl je čas trgatve, čas pridelka zlate kapljice.

Tu je vinograd. Težko nosi kolje trto, rumenega grozdja polno.
Ljubo solnce, ki jo je spomladi varovalo mrzline, ki jo je po leti
grelo in zorilo, obseva jo tudi zdaj. Smeji se polna jagoda na trti
kakor solza čistega veselja na milem materinem lici. „To si ti dal,
večna dobrota!“ pravi stari vinogradnik in ginjen pogleda v nebo
k darovavcu vsega dobrega. S svetim križem začenši prvo delo, je
obrezoval spomladi golo trto, strahoma je prosil tačas Boga, naj
varuje rast, naj mu da srečno učdkati trgatve, in hvaležno začne
zopet s svetim križem poslednje delo, ko je Bog uslišal njegovo
molitev.

Nima Dolenjec veselejšega dela in časa od dobre trgatve.
Vidiš tam deklice, domače in najete, kako prepevajo in glasno šaleč
se s kablico posezajo od trte do trte, od grozda do grozda? Mlade¬
niči vsipavajo napolnjene posode v naramne brente in težko nosijo
v zidanico ali leseni hram, postavljen na prijazni rebri sredi vino¬
grada. Pač žal bi bilo staremu gospodarju lepih rumenih jagod,
krasnega daru mogočnega stvdrnika, tlačiti v kadi, ko bi ne vedel,

78

da pripravlja tako sladko vino, še čudovitejši in boljši zaužitek; tak6
pa z radostjo privija težko tlačilnico in polni velikanske sode. Tiho
odmeri sam pri sebi, koliko bode izpil na lastno in svojcev zdravje
in veselje, zraven pa preštevili, koliko mu bode gotovine ostalo, da
dene na stran ljubi hčerki za doto, kedar pride ženin po njo, ali
domačemu sinu, gospodarju po njegovi smrti, v priboljšek ali lažje
življenje. Tudi priletna mati, gospodinja, pride s prekrižanima rokama
in bistrim očesom, pogleda v zidanico in pod tiskalnico ter popraša
mož&, kako in kdliko se je že nateklo. Mali porednež, beloglavi bratec,
skače danes prost in vesel zdaj okolo deklice, starejše sestre, ter
jej donaša izbrane grozde, zdaj gleda, kako oče cedi sladki mošt in
jemlje čveteroogelne tropine iz tiskalnice, zdaj zopet kuri na oglu
zidanice in drega s klincem v pepel.

Solnce se pomika niže in niže; poslednji njegovi žarki se upirajo
v mnogoštevilne oživljene vinograde po gorici, ki se daleč raztega.
Podoba je, kakor bi se nerado ločilo od radostnih marljivih ljudij.

Ko pa vendar izgine solnce za robatimi hribi in hladen veter
zamaje lahko perje teže oproščene trte, snide se druščina po pol
dokončanem delu na tratini pri hramu. Dom jim je nizko v dolini,
drugo jutro jim je zgodaj začeti, zato ostanejo vsi v gorici črez noč.
Velikanski ogenj se zapali. Mrak nastaja, in plamen odseva vedno
svetlejše; tudi v sosednjem vinogradu se kuri, tudi na nasprotni
oddaljeni vinski gori se svetijo tam in tam ognji. Deklice sedejo na
travo in zro v plamen, nasproti njim mladeniči; oče gospodšr iztrka
z modrim licem pipo, mati gospodinja pa pristavi velik lonec mesš.
za večerjo po delavnem dnevu. Čutara se vrsti v krogu, in deklice
ubero mile glase, da odmeva v tiho noč. Strme posluša plavajoča
samotna luna slovenske zdravice o sladkem vincu iz gladkih grl, in
kakor odmčv čuje enake glasove z juga in vzhoda; v višinah pa
pove svojemu Gospodu: „Ti, večna sreča, si ustvaril človeka za srečo."

J. J určič.

45. Slovenska božja pot.

Na gorici stoji bela romarska cerkev, vidljiva daleč po deželi.
Poslednji solnčni žarki jo prijazno objemljejo, umaknivši se iz doline,
kjer so pustili le mračno senco. Vabljivo pozdravlja bela cerkev

79

posamne gruče romarjev, ki se, pobožne pesni pevaje, s počasnim
korakom bližajo koncu svojega dolgega potovanja. Spredaj pred
krdelom hodi vodnik, dolg suhoten starec. Na obrazu se mu bere
kakor veselje s&mega sebe in ponbs. In kako bi ne bil ponosen! On
sam iz vsega krdela ve in pozna hribska pota in stezč; on sam je
vse krdelo, kar ga je za njim, od daleč privedel sem, da bodo
častili Boga. Marsikomu iz romarske trume so težke pčte in žulji
na nogah ustavljali stopinjo, ali obljubo je bil storil v zadnji
nevarni bolezni, preverjen je zdaj, da mu je Marija izprosila ljubo
zdravje, in vesel je, da se jej more hvaležnega izkazati na božji
poti. Žejna in lačna peša starikava ženska, v krdelu poslednja, prevčč
je za-njo trdega pota; ali misel, da gre molit za blaginjo in srečno
vrnitev svojega sina, kteri je moral na vojsko — ta misel jej krepi
oslabele ude. In cvetoča deklica v sredi — ta izpolnjuje željo rajnke
matere na smrtni postelji; namesto nje gre na božjo pot in sicer
ima še toliko vročih želja, ktere se svetu ne dado potožiti, ktere
bode le v romarski cerkvi skrivaj razodela Bogu in božji Devici.

Naposled so dospeli do svbjega namena. Večer je pred shodnim
dnevom. Živo gibanje je po trati okoli cerkve. Razun romarjev iz
vseh krajev dežele, različnih po noši in govorici, po obrazih in sta¬
rosti — romarjev, ki so prišli brez posvetnega namena le Boga
častit in za stare grehe iskat odveze in odpuščenja, je priščl tudi
lakomni kramar, pridni Ribničan s svojo robo, in oba razstavljata
za prihodnji dan svoje blago na prodaj. Berači, reveži in postopači
so se razvrstili po oglih in ob potih. Tu kaže eden rano na goli
nogi, stega roko z molkom ovito in milo prosi daru božjega. Tam
zopet peva hrvatski rascapani slepec svoje enomerne otožne pesni o
kraljeviču Marku in zbira okrog sebe mlajše radovedne romarje ter
polni klobuk z darovi, ki mu lete od vseh stranij.

In ko naposled noč razgrne po zemlji svoj črni plašč, zakurijo
se velikanski ognji okoli in okoli cerkve. Vse, kar je izpoved opra¬
vilo in ni dobilo v cerkvi prostora za prenočišče, sede okrog teh
ognjev. Seznanijo se tu možje pri pipi tobaka, ki se prej niso nikdar
videli v življenji in se ne bodo. Govore in si razldgajo, kakšna je
letina tu in tam, koliko so prehodili sveti, kje je za rogato živino
dober in slovčč semčnj, in nazadnje menjujejo pipe med seboj. Drugi
pospe po trdih tleh, in sanje jih preneso v daljno domačijo nazaj.

80

Mlajši svet pak se spravi vkup, in pesni o sveti Neži, sv. Joštu,
Mariji itd. done glasno v dolino v lepo tiho noč.

Tam pod starim drevesom ima Hrvat nekaj ovac. Brez izbiranja
kolje hudobni mož živalco za živalco. Priročno mu je to opravilo,
kajti kakor bi v zrak pogledal, tako hitro skoro je jarec živ in —
brez kože. Potem ga vzame manjši Hrvatek v roko, umetno zaplete
z nogami razpor, kjer je drob ven jemdl, in tako zašitega natakne na
raženj iz gabrove veje in ga dene na rogovile vrh žrj&vice. Malo časa je
vrtel, koštrun je pečen. Tretji Hrvat si zaviha brke, zaviha umazane
rokave, vzame pečenko in jo začne razsekavati na deski, ki sloni
na kamenu. „Vruče! vručel“ vpije, da se daleč razlega. In od
vseh krajev prihaja ljudstvo, Hrvat tehta po tri groše „peččn funt“,
in ko razda vse, peččn je drugi jarec.

Zavidljivo in po strani gleda Hrvata, srečnejšega prodajalca,
tržni mes&r, ki v lepi kolibi ne daleč proč prodaje govedino in juho.
Se bolj pak je srce potrto stari ženi, ki tik zraven kuha v velikanskih
loncih kavo in pri kteri se le malokdo oglasi, da bi za malo denarja
prejel ogromno čašo te pijače. Bolj vesel pak je žganjar, ki ima
okrog svoje mize dovoljno krdelo beračev, ki pridno po grlu poginjajo,
kar so sinoči nabrnjali in pri vpili.

Zarja se jame delati. Romarjev prihaja iz bližnjih krajev
čedalje več. Prihajajo krčmarji s polnimi sodi, stavijo si šatore in
nastavljajo vino. Vsa gora je živa, cerkev prepolna.

Služba božja se pričnč, vse vre k sv. obhajilu. Pridigar na leči
zna poslužavce do solz gin Iti, in marsikdo obljubi v tem trenutku,
da bo odsihdob drugače živel.

Po dokončanem opravilu vre ljudstvo ven. Napolnijo se kramarske
kolibe. Vsak romar želi kšj malega kupiti, da bi nesel domdv za
spomin ali za odpustke in ne bi prišel prazen k prijateljem ali otrokom.
Cula, ki je hranila popotnico, se je izpraznila temu in onemu, treba
jo je napolniti. Kdor se je od polnoči postil zarad obhajila, ta hiti
zdaj k Hrvatu po pečenko, h krčmarjevemu šatoru po vina. Kdor je
radoveden in je še le prvič prestopil deveti prag od domače hiše,
ta ogleduje in opazuje v šumenji ljudij vedenje lepega Štajerca, nošo
Belih Kranjcev, vlaške deklice z Gorjancev z rdečo kapico, belo
obleko in dolgimi kitami, ki jim mahajo po hrbtu, ogleduje Gorenjce
in posluša, kako govori ta, kakd oni.

81  —

Zvečer pak je zopet prazno in samotno okoli cerkvice. Kramarji
in drugi dobičkarji so odpeljali svojo robo, romarji so že daleč na
poti proti domu, in le pepelnata pogorišča, razhojena tla in ostanki
šatorov pričajo, da se je bilo na ta dan sešlč tu mnogo ljudij.

J. Jurčič.

46. Semenj pri svetem Roku v Prilesji.

Vsak človek ima svoj god, siromak in bogatin. To je lepa na¬
prava. Ce se vse leto živa duša ni zmenila za-te, ta dan se te vendar
kedo spomni, da se ne čutiš čisto zapuščenega na svetu. Tako mri
tudi vsaka cerkvica, najmanjša, najubožnejša podružnica, enkrat v letu
svoj god in praznik.

Sv. Rok menda ni prvak med svetniki, ali svetnik je vendar;
časti se, svoje cerkve ima po vsem vernem svetu in svoj god in
praznik tudi, kakor kateri si bodi drug svetnik. Svojo cerkev ima
tudi v Prilesji, majhno, skromno, vendar čedno, prijazno cerkvico.
Na vzvišenem prostoru stoji sredi vasice, tako da se od nje vidi
daleč po deželi. Poslopje je nizko, tudi zvonik se ne dviga mnogo
nad streho; najvišjim stavbam ni da bi ga prišteval; petletnega dečka
roka zažene iz lahka kamen čez njegovo „jabelko“. Tudi „veliki zvon“
sv. Roka v Prilesji ne sinje zaradi svoje velikosti in teže po svetu;
korenjak bi ga nesel nekoliko korakov v desnici in morda manjšega
tudi še zraven v levici. Vendar se zvečer kaj prijetno razlega njijin
glas po dolini.

Sv. Rok in cerkvica njegova praznujeta danes svoj god.
Sv. Roka dan je bil pač že nekoliko dnij poprej, ali praznuje se
danes v nedeljo. Dobro se še spominjam, kako lep, jasen dan je bil
to nedeljo, ko je bil „shod M  pri sv. Roku v Prilesji. Pravi shod!
Shajali so se ljudje praznično oblečeni od vseh stranij iz okolice,
častit svetnika, ki je vse leto pozabljen samotaril na prileskem griči.
A danes je bil lahko zadovoljen s svojimi častilci. Prej ta dan je
bil cerkovnik, sicer pošten krojač, cerkvico pridno osnažil, ometel jej
pajčevine po kotih ter jo tudi olepšal, kakor je najbolj vedel in znal.

Naravno je, da se v vaseh, ki imajo nekoliko delj do župnijske
cerkve, vedejo otroci prvikrat v cerkev, kadar je shod v najbližji
podružnici. Več dnij, dh, več tednov prej se začnč pripravljanje in

©loBen. Sefe&udj f. $eutfclje. 6

82

poučevanje otrok, kakd naj se vddejo, da bode spodobno, Bogu in
ljudem po volji. Mati zabičuje svojemu sinku, svoji hčerki, kako naj
drži roke in gleda vedno v oltar, kaj delajo gospod, Bog ne daj
ozirati se po cerkvi! Otrok posluša lepe materine nauke, obeta in
gotovo tudi sklepa v svojem nedolžnem srci, da se bode ravnal po
materinih besedah; ali če hočemo odkritosrčno govoriti, moramo reči,
da časi posluša, kakor pravijo, samo z enim ušesom; nehotoma mu
misli uhajajo v stran, na posvetne stvari. Nove obleke se veseli, in
„odpustki“, kateri ga čakajo, rojijo mu kakor muhe po glavi.

Tak<5 je povsod, tako je bilo tudi v Prilesji in v bližnjih vasicah,
spadajočih pod sv. Roka. Ali tukaj je bilo še nekaj posebnega,
kar je silno mikalo mladi zarod. Matere so natanko pripovedovale
in razlagale svojim otrokom vso zgodovino sv. Roka. Toda glavna
oseba v povesti mladim poslušalcem ni bil sam svetnik, vse njih
misli so se vrtele ob njegovem psičku, ki stoji v velikem oltarji
s kruhom v gobčku poleg svetnika in ga tako lepo gleda.

Ta dan je bil Prileščanom najimenitnejši v letu. Svojega po¬
sebnega, v „pratiki“ zaznamovanega sejma niso imeli kakor sosednji
tržani, ne za živino, ne za blago; sv. Roka praznik jim je bil
tudi za semanji dan. Veliki trgovci pač niso prihajali na ta sejem,
a manjši prodajalci, ki nosijo svoje blago oprtiv od hiše do hiše,
so imeli tu svoje zbirališče. Vsega je bilo na izbiro, česar si more
želeti preprosto kmetsko srce, moško, žensko in otročje: usnja, sukna,
klobukov, blaga ženskim za krila, lepo pisanih rut, raznih dragoce-
nostij, ki jih kupujejo mladeniči dekletom za „odpustke“, prav po
ceni; otročje oko se ni moglo naglčdati raznovrstnih igr&č, katere so
bile tu razložene: vozovi, konji, noži, piščalke, vse se je dobivalo,
samo da oče niso bili pretrdi; tudi za usta je bilo vsega dovblj.

Kedo bi pa tebe tu pozabil, ti pošteni in spoštovanja vredni
zastopnik domače, prave slovenske obrti, ti neutrudni nositelj dobrega
ilovega in lesenega blaga, ti pravi hišni prijatelj vsake slovenske
poštene gospodinje! Mnogo prepira je med vama, ti hvališ, ona graja,
ti prigovarjaš, dna se brani; tako daleč sta si narazen, človek bi
mislil, da nikdar ne prideta skupaj: a naposled se vendar pogodita,
kup je gotbv, in oba sta zadovoljna na tihem. Največ pa je pri tem
prepiru trpel ubogi lonec, za katerega sta se pogajala; zdaj si ga
ti s sključenim kazalcem razbijal, da bi pokazal materi, kako je

83

trden, kako imd lep glas; zdaj ga je zopet dna poskuš&vala ravno
tako, samo malo manj krepko. Dobro znamenje, da je izdelek tvoje
umetne roke res dobro, trpežno blago! Pozdravi te Bog, ti ponos
kranjske dežele, pošteni Ribničan ! Vse te pozni, vse se ti posmehuje;
kdor utegne, te oponaša, tebe in tvojo govorico, natvezajo in na¬
kladajo ti vsakovrstne neumnosti; ti jih voljno prenašaš s svojim
suhim blagom po svetu; neumnega, smešnega se delaš sam, ljudem
na veselje in kratek čas, da rajši kupujejo tvoje blago: lonce, sklede,
latvice, lesene žlice, sita, rešeta in česar je še treba pri hiši. Malo
pravih rodoljubov slovenskih, da niso v otročjih letih zajemali s tvojo
žlico iz tvoje sklede! — Kedo ga ne pozna tega tvojega konjička?
Lep res ni, ne mlad, ne gladke kože; plaši se ne, razpetega dežnika
se ne boji, ne otročjega krika; za to pa je neutruden, potrpežljiv,
z malim zadovoljen kakor ti; tudi ti nisi mlad in lep, ne dobro rejen
a korenjak in poštenjak si od nog do glave!

Po božji službi, ki so jo mladi gospod iz trga opravljali z neko
posebno slovesno dostojnostjo, začnč se živo gibanje in kupčevanje na
prostoru pod cerkvico, kjer je bil tudi Ribničan razložil svoje blago,
konjiček pa se je pasel po travi. Množica se počasi razdeli v posa¬
mezne gruče. Znanke stikajo glave ter si tožijo svoje križe in težave;
potčm se razhajajo nakupavat. Možje si tlačijo in prižigajo pipe; po¬
govarjajo se in modrujejo o vojski, litini in davkih, o raznih občinskih
zadevah; mladeniči in dekleta ogledujejo in presojajo razloženo blago;
gredo od prodajdlnice do prodajalnice, dokler ne najdejo, česar jim treba.
Deček se drži svojega očeta, ne da bi se bal, tako majhen ni. Tudi
on ima svoje želje in potrebe; ali sam svoj še ni, da bi imel svojo
mošnjo, kakor jo ima starši brat, ki si lahko kupi, kar hoče. Očeta
je treba prositi, da se omeči in mu da nekaj drobiža, drugo si že
sam oskrbi. Že se oglašajo posamezne piščalke in trobentice, tam
ena, tam druga in tretja, in čez malo časa se vname taka godba,
da bi si človek ušesa mašil. Zdaj je še le pravi semčnj !

Skoraj bi bili pozabili omeniti neki poseben stan, brez katerega
si človek ne more misliti prdvega shoda. To so stvari božje, ki ne
sejejo in ne žanjejo, a vendar se rede in žive, časi bolje, gotovo
pa bolj iz lahka nego kmet gospodar, ki si prideluje skopi živež
s svojo družino v potu svdjega obraza. Berači in beračice prihajajo na
shod od daleč na okrog, pobirat svojo desetino. Privoščimo jim jo iz srca!

6 *

84

Poldne je odzvonilo. Na kosilo je bilo treba misliti, ali prav za
prav na južino, kakor se pravi na kmetih. V srečnem Prilesji se je
danes jedlo „z veliko žlico." Po stari in recimo tudi lepi navadi je
vabil vsak Prileščan svoje sorodnike in znance, ki so bili prišli na
shod, „v gostje". Tega so se ljudje tudi nadejali, vendar se je vsak
branil in izgovarjal, človek bi bil mislil, da ne bode moči nikogar
pregovoriti; a naposled so se vendar vsi omajali, tako da je imela
vsaka hiša v Prilesji svoje gbste.

J. Stritar.

47. Božični večer na Slovenskem.

Pratika, zvesta družica vsaki slovenski hiši, naznanja najkrajše
dneve. Medlo solnce obseva pusto zemljo, in snežna odeja krije polje
in travnike. Ob cesti oprezujejo sestradane vrane ter se leno pre¬
letavajo z drevesa do drevesa, v tem ko vrabci in strnadi, ščinkovci
in škrljiee prezebajo okoli pohištev in brskajo pri zideh, ne bi se li
tu morebiti našla še kaka mrvica hrane. Poti in ceste so prazne,
niti beračev ni videti. Božični prazniki so pred durmi, vsakdo je te
svete dni najrajši doma v svojem kotu.

Toliko živahneje pa je po hišah. Od gospodarja do zadnjega
pastirja je vse pri domu, in če tudi mora kdo po kacem majhnem
opravku z doma, podviza se in hiti pod domačo streho, kajti nocoj
je sveti večer  ali  b a d n i k, kakor govore po nekaterih krajih.
Pravega dela nikomur ni mari, zlasti moškim ne. Vsi se potikajo
okoli peči, ki danes puhti nekamo posebno dobrodejno toploto od
sebe. Mati imajo veliko peko in po vsej hiši se šire tisti dobri
duhovi po poticah in gibanicah. Kraj mnozega peciva se odlikuje po
velikosti sčsebno p oprtnik,  ki bode na velike praznike ves čas
ležal na mizi, in še le na Svetih treh kraljev dan ga načne gospodar,
odrezavši vsakemu v družini svoj kos, ne pozabivši niti živine
v hlevu, niti kuretnine pred pragom, da bi bila zdrava ter se
dobro redila.

Kar je bilo malo prej rečeno o nedelavnosti moških, ne velja
pa ženskam. One imajo z umivanjem in čiščenjem izbe, kuhinjskega
in hišnega orodja toliko opraviti, da bi jim — ako se jim sme vero¬
vati — ne zadoščale štiri roke. Za čudo pridni so pa danes otroci,

85

nič jim ni treba prepovedovati kepanja in drsanja, in kar je še
posebno čudno, materi pred pečjo ne delajo napotja. Vsi so v hiši,
vsi se gneto za mizo. In tihi so, da je kar neverjetno, vsi drugačni
nego sicčr. Tu je namreč njih starejši brat, ki se šola v mestnih
šolah. Sinoči že pozno ga je hlapec pripeljal iz mesta. S seboj je
prinesel vse, kar je potrebno za Jaselce “. Zjutraj rano, ko se še
ni prav razsvetilo, ne čakaje z&jtrka, napotila se je hrabra četa pod
vodstvom mestnega „učenjaka“ s košem oprtnikom v log, nabirat
mahd za jaselce. Vsi so šli, nobeden ni hotel doma ostati, celo
najmlajši, ki še „platno prodaje 8 , je menil, da brez njega ne bi
opravili. Res ga je zeblo, ko so izpod snega kopali mah in ga
trgali s skal in z drevja. Ali vendar je bil vesel, neizrečeno vesel,
da je tudi on nekaj pomogel k j iselcam. Prinesli so mahu poln
koš. Za pet tacih jaselc bi ga zadoščalo.

Hlapec je v tem, ko so otroci bili v logu, utrdil v kotu veliko
desko, in na to desko stavi zdaj starejši deček jaselce. Od maha
napravi goro, po gori se vije sem ter tja cesta, posuta z najdrobnejšim
peskom. Cesta vodi v Betlehem, ki se rumen, zelčn in rdčč žari
v kotu vrhu gore. Pod goro od ceste nekoliko v stran postavi
„štalico“, od smrekovega lubja lepo izrezano. Va-njo položi na slamico
božje dete, ob straneh mu stojita osliček in volek in poleg božja
porodnica s svetim Jožefom. Potem razpostavlja po gori drevesa,
ovce, krave in pastirce, vse od lesa rezane in živo pobarvane.
Spredaj utrdi vrsto drobnih voščenih svečic, tu in tam nastavi
katero tudi po gori. Naposled obesi na dolgo konjsko žimo od stropa
doli božjega angelja, ki nosi v rokah: „Slava Bogu v višavah in mir
ljudem na zemlji!“ ki oznanja preradostno vest, da se je narodil
kralj nebeški, grešnemu rodu odrešenik.

Ko starejši sin vse to ureja in nastavlja, sede mlajši bratje in
sestrice okoli njega mirno, kakor bi bili pribiti, in ne premaknejo
očij od jaselc. Nebeška radost jim sije z zadovoljnih obrazov, danes
so pozabljene vse igre in — kar je največje čudo — celo jesti jim
ni mari. Zadovoljujejo se s hlebčki, katere je mati nalašč za-nje spekla.

V tem je solnce zašlo, dan se je stisnil, in mrak je počasi
legel v izbo. Ravno prav, ker jaselce so dodelane, in graditelj,
zadovoljen s svojim delom, pospravlja še ostrižke, izrezke in odpadke,
katere mu hvaležni gledavci postrežno odnašajo na ogenj.

86

Zdajci prinese gospodar v hišo posodo z žerjavico in kadilo,
za njim vsi moški, in takoj se uredi izprevod. Naprej stopa pastir
s svetilnico v roki, za njim gre gospodar, meče kadilo na žerjavico
in glasno moli, za njim nosi sin blagoslovljeno vodo in oljčno vejico,
in potem se vrste drugi otroci in posli. Tako hodijo od hrama do
hrama, od suhote do suhote, povsod kadčč, kropčč in molčč. Oče se
ta večer otrokom zde oblastnejši nego navadno, skoro pol duhovnika
in celo njih glas zveni bolj praznično.

Ko se izprevdd zopet vrne v izbo, so pri jaselcah prižgane vse
svečice, in zdaj vse hiti, gledat jih in hvalit mojstra. Mati pokleknejo,
okoli njih otroci, za njimi dekle in celo moški, in iz pobožnih src
se utrga stara božična pesem:

„ Pastirci vstanite,

Pogledat hitite!"

Po končani domači službi božji pride na mizo mrzla večerja,
za njo pehar suhega sadja, orehov in lešnikov. Po večerji hodijo
tudi sosedje gledat jaselce, soba se zmerom bolj polni, mnogi so že
oblečeni za polnočno mašo. Pripovedujejo si pravljice, svete pesmi si
pojo, in tako mine čas, da sami ne vedo kako. Zdajci se oglasi
včliki zvon, mogočno in veličastno kakor nikoli po dnevi zveni nocoj
njegov glas; po vasi se čuje strel, hlice ožive, in ljudje nekako veselo
hite v božji hram ob tej nenavadni uri. Nocdj je vse bolj praznično,
orgle se krepkeje glase, pevci in pevke lepše pojo, in vsem nepri¬
čakovano naglo mine služba božja. Ko pa pridejo polnočkarji domov,
čakajo jih že pečene klobase, krvavice in jetrnice, ki jih je v tem
gospodinja za-nje pripravila.

Fran Erj avec.

48. Po zimi na kmetih.

Pozno na jesen, ko ljube ptice že davno od nas odlete, ko
bridka slana pari poslednje blede cvetlice in severna burja rezko
brije po mrkli dolini, v vrtincih se igraje z listjem, tedaj se nežno
zelenje še enkrat prijazno razvija po njivah, češ, da nam polje še
zadnjikrat pokaže svoje nadepolno obličje, preden se skoraj potčrn
za delj časa zagrne v beli plašč. Poleg vsega tega pa kmetič že ve,
da je „zima pred durmi".

87

Kamor se človek poslej obrne po deželi, povsod vse tiho in
mirno. Le sem ter tja po podeli še poka cepec ob ajdov snop, in kavke,
neme in lačne, kakor duhovi cepajo na travnik: znamenja, da kmalu
pojde sneg.

Nebo dan na dan mrklo mezi, megla se vlači od jutra do
večera, noč se stika že z dnevom, in necega jutra — kako se čudno
blišči! vse svetlo in belo: sneg!

Skrbni gospodar kar molče strmi izpred praga pod milo nebo.
Dobro mu de, videčemu, kako slamnata streha prijazno toplo odeva
pohištvo; ali milo se mu dela, pregledujočemu, kako sadno drevje po
vrtu težko tehta proti tlom, kako se napete veje nizko šibe, poje¬
ča vaj o in pokajo.

Vendar, kaj nam ravno toliko mari to golo vejevje, ki po zimi
tako suho in mrklo štrli?

Tudi mnogo živalij prebija z nami zimo, prezeba in strada. In
ker marsikateri ni dano, da bi se ta čas po žabje zarila v blato, ali
da bi po polhovo predremala v duplu, gneto se vse, kadar zapade sneg,
okoli človeških stanovanj. Tod od jutra do večera milo preže po
čemer si bodi za svoj prazni želodec in skoraj miloščine prosijo
človeka.

Glej rjavega kraljiča, ki „prvi sneg prinaša z gora! 11  Kako ta
mala sirota ves božji dan čvrklja okoli pohištva, smuče skozi luknje
v skladnice ter na tanko in drobno prebrskava vsako smetico tik
stene: kje bi kaka suha mušica, kak plesniv pajek ali kaka druga
taka kosmata mrcina stegna molila od sebe, da bi si ž njo utešil
svoj ljubi želodec. Ščinkovec, vrh hruške na eni nogi čepe, činka
in lačno preži doli pred hleve, kedaj bo hlapec ali dekla živini
nasipala in raztresla morebiti kako semence ali vsaj kak otrobek.
In rumeni strnad, ves otrpel od mraza, se obeša okoli svislij po
gluhem klasji iz otepov, pa tiplje, ali ni cepec pustil vsaj kako
snetivo zrno v kaki plevi. Le vrabec, ki se dobro zaveda, da brez
božje volje nobeden ne pade raz streho, ta stari rokovnjač malo
khj čuti tistih rev in nadlog, s katerimi se njegovi sorodniki po
zimi tako bridko bore. Po vsem pohištvu kakor doma premete vse
kote, po svislih, po skednjih in odrih, kjer se vedno nahaja kolikor
toliko strnenega pridelka. Pa to požeruhu še ni dovolj. Kadar sliši,
da kurja tropa v veži kokodače, že preži iz kake zgornje line pred

88

prag. In komaj je „kup“ med kuretino, smuk! je tudi on, nepo¬
vabljeni gost, že med njimi. Preden še ga kavsne petelin, jo že
zmuzne s polnim želodcem ter porogljivo vpije: „živ! živ!“

Ali preden se stradajoča ptičja živ&l komaj za najhujšo silo
uteši, zaleze jo noč. Pač gleda, da vsaj pod kakim nastreškom vtakne
mrzlo glavico pod perotnico, vendarle drhti na vsem životu od mraza,
razun vrabca, ki se blizu k&kega toplega duška iz hleva še precčj po
volji počuti.

Med tem se na čistem, višnjevem nebu hipoma prižge zvezda
poleg zvezde, na tisoče in ria milijone! Rimska cesta se zasveti
kakor snežen pas čez sredo obzorja, in s kraja vesla na isto zvezd
veličastna kraljica, polna luna, tiho in skrivnostno. Vse miglja in
plamiče okoli nje, le sama mirno seje svojo bledo bliščobo na okoli
in na zemljo, katere srebrna odeja, kakor s samimi biseri posuta,
v sto in stotisočernih žarkih odseva. Kdo še ni gledal tega krasnega
leska in bleska?

Ozrimo se zdaj malo na kmetovo domovje, kjer nahajamo tudi
po zimi tisto prijazno in mično življenje, ki vsekdar tako ljubo vabi
človeka v svoj pohlevni, dobrodejni krog. Posebno na večer, pri
brleči leščerbi, se vname v kmetski hiši živahno in kratkočasno
družbovanje. Prijaznemu bravcu ne bo žal, če gre z nami v kmetsko
hišo zimskega večera v v&s.

Topla sapa nas objame, ko vstopimo. Od velike peči, v kateri
tli debel panj, puhti krepka gorkota. Razen dveh vasovavcev, sose¬
dovega sina in starega gostača, so domačini že vsak pri svojem
delu. Ženske predejo za kolovrati okoli omizja: gospodinja pražno
predivo, hči in dekla pa hodne kodelje in tulje. Pa nobena ni ročnejša
predica od domače dekle, katero so mati učili. Ona najurnejše goni
kolo, in njej drsi najhitrejše tanka in dobro sesukana nit izpod prstov
na vreteno.

Pri peči sedi stara mati, sključena v dve gube. Zraven njih
čepi črna muca. Oči se jej svetijo kakor dva ogla. Časi pomahlja
z repom, kakor bi jo kaka prijateljska misel obhajala, pogleda
v starko in tiho pomijavka. Pa kmalu spet zamiži, sem ter tja
votlo pogrči, kakor bi se jej sanjalo o mišji luknji, potlej pa —
tudi po svoje malo poprede.

89

Le otroka samosrdjčnika, tega je po vsej hiši dovolj. Zdaj išče
materi kobilice tam po vseh kotih, ko sami ne vedo, kam jim je
odskočila; zdaj maže dekli po vseh tečajih kolovrat, ko sama ne
ve, kje jej tako zoprno cvili; zdaj malo pogoni motovilo očetu, ki
tam pri kraji vijo prejo z vreten; in zdaj potegne dremotno muco
s klopi na tla ter jo nekterekrati povlači po sohi gori in doli, ki
sicer nevoljna nekoliko godrnjavsa, pa vendar le potrpi v božjem
imenu, češ, „ker smo domači".

V tem začne stari gostač pripovedovati svoje zgodbe: kako
so ga ona leta veše slepile in motile po noči, kako ga je mdra
hodila tlačit; kako se je „spomin" kakor bel prt vlekel pri mesečni
noči mimo njega in dejal, kakor bi pesek vel po jelšji, tačas, ko je
umiral rajnki Pomek; kako se mu je vrag glasil, ker je po večernem
zvonjenji žvižgal na prste; kako pride kvatmo noč „torka“ na
kolovrat gonit kolo, če se motvčz ž njega ne sname, in drugo.

V tem pak je mali deček pustil muco ter je molče zlezel
k materi na klop. In tih in miren se stiska v kotiček, pogleduje
plašno pod klopi, kjer je tako čudno črno pa tema, ter vleče nožiče
k sebi in pod se, da bi ga „strah“ ne zgrabil za pete. Celo odrasli
hčeri je nekako tesno pri srci. Ura na steni kaže na polnoči: vaso-
vavca sta voščila lahko noč!

Todh tudi zunaj kmetske hiše srečava po zimi človek prav
prijazne prizore.

Kedar megla svetlo ivje popne gori po golem drevji: kako
nežne igličice mično mole in nekako dobro dejo očem! Saj se
človeku skoraj dozdeva, da se je hipoma povrnila ljuba pomlad,
ki s svojim bliščečim krilom pokriva zemljo, kakor bi povsod le
cvetelo vse 1

In glej le-tam — sani! Ta vprega velja vendar samo le za
zimo. Pa to je tudi prav kratkočasnega kaj. Kako to tihoma teče,-
kako lahko in gladko drči po snegu vse vprek, po tiru in po celem.
Še stopinja se konju ne čuje; pač pa zvonci bingljajo in žvenldjajo
sem in tja po cestah.

J. Ogrinec.

90

49. Vrnitev v domačijo.

Mlad mož peš korači po stezi. Sneg je pobelil brda in ravni,
drevje in grmovje. Mrak se dela, nobene sape, nobenega glasu ni
okrog; le njegova počasna, trudna stopinja drobi na pol zmrzli sneg,
enomerno škripanje se mu glasi pod nogami. Mnogo let je bil popotnik
na tujem, mnogo let ni spal v domači hiši, kjer se je rodil, kjer
je vzrastel, na postelji, ki jo je postiljala skrbna mati, stara ženica.
Videl je dokaj sveta, velikanska mesta, skušal in spoznal rod, ki po
njih prebiva, njegove napake in grehe, velikost in rnalost človeškega
sred in uma, vzvišenost in propdst njegovo. Ali sreče, prave sreče
ni bilo za-nj nikjer, nikjer tiste zadovoljnosti, ki jo je čutil nekdaj
v otročjih letih pod slamnato streho rojstnega doma. In zdaj se
vrača domov.

Dospč gori do vrha ter se ustavi na poti. Pred njim je dolina,
bel plašč je čeznjo pregrajen; in sredi doline stoji mala hiša na
samem, njegova rojstna hiša. Dobro mu je znan nizki zid, znano mu
je malo okno, na ktero naslonjen je v poletnih večerih, gledaje
v zvezdnato nebo, molil večerno molitev; znana mu je stara jablana
in kamenita miza v njeni senci, kjer je nekdaj po zimi zidal snežene
cerkve; znan mu je klan ček za skednjem, kjer se je s svojimi tovdriši
vozil na sančicah, hlev, kjer so bile krave in voli, nekdanji njegovi
tovdriši na paši. O, tačas mu je bila ta mala domačija svčt, in
v tem vesoljnem svetu je bilo vse lepo!

Dim se dviga izpdd strehe, tanek curek sivega dima, ki se
kroži in vali kvišku, trga in zopet sprijemlje, naposled pak razgublja
med modre oblake — podoba našega življenja. In spomini iz otročjih
let obhdjajo popotnika, podobe se mu stvdrijo v duhu. Vidi staro
mater, za družino skrbečo, pred ognjiščem, kako zamišljeno roke
navzkriž drži pod pdzduho in zreš v ogenj in kuha; skrivno jej igra
solza v trepdlnicah, misli na-nj, ki ga dolgo ni bilo, ki jo je pozabil
med tujim svetom. In „oče stari, moder mož“, mož trde skorje, pa
dobrega zrna, menda ravno živini poklada, števili, bčde li dosti
klaje za zimo, števili, keddj bo živine za eno tele več, keddj bodo
voliči za prodaj. Sestrico pak si misli v hiši na klopi pred kolovratom
sedečo, kako pridno prede in marsikaj ugiblje v mladi glavi. Tako

91

si domišlja potnik in naglo se spusti navzdol. Neznano hrepenenje se
ga polasti, da bi brž videl svoje ljubljence iz oči v oči, da bi od blizu
videl in nagledal se znanih krajev prve mladosti.

Ubogi človek! Na um mu ne pride, da so leta tekla hitro, da
je bela žena, smrt, tudi v samotno kočo potrkala in jo izpraznila,
da bode srečal namesto znanih, morda tuje obraze.

J. Jurčič.

50. Gorjanski duhovnik.

Gost sneg naletuje. Nemo stoji samotna gorska vas, kjer so že
ugasnile luči po ubožnih domih; mirno kipe visoke gore z golimi
gozdi, sivimi skalami. Zametene so vse gazi, više in više se dviguje
bela odeja na tleh.

Srečen, kdor more v taki snežni noči uživati pokoj na toplem,
ali hudo je, kdor mora na ponočno dolgo pot! Glej, ondi iz vasi se
bliža lučica, zvonččk poje v terno; zdajci moreš razločiti sivolasega
duhovnika s cerkovnikom in za njima možA v kmetiški obleki. Tam
pri zadnji hiši zavijejo vkreber; po debelem snegu stopajo v goro. V
visokem selu koprni bolnik po svetstvu za umirajoče; hiteti je treba,
da se ne loči duša od slabčtnega telesa, preden ni sprAvljena
z Bogom.

Kako je hitel nizdolu sin, da ustreže zadnji želji umirajočega
očeta; s tresočo roko je pozvonil pri duhovniku. Hudo mu je bilo,
da mora tirati v mrzlo noč slabotnega gospoda, kateri je toli
potreben mini in toplote; boječe je stal pred njim in povešal oči,
izrekaj 6č svojo prošnjo — ena sama mehka beseda je storila, da je
dvignil glavo in pogledal v mile oči duhovnega očeta, potčm pa je
stopil bliže in iskreno poljubil velo suhotno roko. Ko bi ne bil znal
nikdar poprej, zakAj ves pogorski narod daleč v okrožji toli verno
ljubi pastirja svojega, vedel bi bil v tem hipu!

Med gorami je osivel dobrotni mož; malo ne do zadnjega žup-
ljana je pokopal iz prejšnjega rodii, krstil vse mladeniče, vsa dekleta,
katera sedAj še ne mislijo na smrt, učil jih tudi z očetovsko rahlo
besedo; brez števila rok je zvezal pred oltarjem, delil radost s sv6-
jimi župljani, bil jim zvest tolažnik v nesrečah. Ločen od vsega sveta,
si je ustvarjal nov svet; plemenit poslanec božji je z milimi opomini,

92

s presrčno prijazno besedo blažil trdosti, kakeršne se vsekdar po¬
javljajo pri gorskih ljudeh, in seme, katero je sejal v njih srca, je
rodilo boght sad Kadar mu b6de stopiti pred sodni stol, stopil bode
z lahko vestjo, ker ve, da je prav razumel vzvišeni svoj poziv, ker
ve, da se ni nikdar strašil truda, ko je bilo treba učiti in tudi
svariti. Skrben oče je, ki s svetlim vzgledom odvrača deco svojo od
zlega ter jo polagoma vodi do nravnega življenja — tako je živel
pošteno in osivel častno med ljudstvom svojim!

Na-se misli malokdaj, na vernike svoje vselej. Jedno mu je, ali
ga kličejo k bolniku od blizu ali od daleč, bodi si po dnevi, bodi si o
polnoči; ako je slabotno telo, šibdk ni duh. Prav ta krepki duh pa
hoče, da se telo ne pokarja slabosti, katero prin&šajo stara leta;
šibeče noge morajo hoditi, utrujene oči morajo gledati. Njemu je
dano, da ublaži strahoto smrti, in čestokrat, kadar odhaja, pusti v
siromaškem domu tudi dar človekoljubja za telesne potrebe bolnikove.
Saj pozna življenje v teh tesnih prostorih kakor malokdo! Bolnika,
ki vzdiha na trdem ležišči, utegnilo bi okrepiti zdravilo, ali pri hiši
ni toliko, da bi mu kupili količkaj boljšega okrepila. Kadar ga
zagrebejo, tedaj šele trka prava potreba na vrata! Tolažilna beseda,
ako tudi še tako presrčna in sočutna, ne prežene bede; dejanske
pomoči je treba. Glej, in čestokrat odprč dušni pastir skriven pre¬
dalček, kjer je spravljen težko prisluženi denar, in legak, srečen
nasmeh mu igrd na ustnih. Njemu ni treba dosti, in s seboj ne vzame
ničesar. Ali ti novci morejo vsaj za nekaj časa odgnati skelečo lakoto
od praga zapuščeni družini — zato daje rad, in mnoga srca bla¬
goslavljajo blazega duhovnega očeta.

Takšno je delovanje moži, nepoznanega v svetu. Kdd ve med
šumnim življenjem, kakšen zlat značaj deluje v skriti gorski vasi,
in kadar ga zagrne grob, kd6 li bode ondi plakal za njim? Kratko
novost bodo čitali ljudje, da je nekje v hribih umrl ta in ta, star
toliko in toliko, zvest do z&dnjega diha pozivu svojemu, in potem ga
pozabijo. Saj ga niti poznali niso! Ali v hvaležnih srcih preprostih
gorjanov ne bode zabljen! Mah bode prerastel gomilo njegovo, ali
krepko bode živela med gorami povest o plemenitem moži, kakeršnih
svet nima mnogo. In če zajde tujec med gore, sirmčč bode poslušal
povest in se čudil visokosti plemenitega dušnega pastirja!

A. Funtek.

93

51. Vojaki pridejo na Polico.

Polica je precej velika vas, ima blizu 60 hiš, in prijazna, četudi
majhna graščina stoji komaj dober streljaj daleč zunaj vasi na nizkem
holmcu, od koder se prav lepo vidi po vsej dolini.

Na Polici stanuje župhn z vso sosesko. Poličanje so miren in
blag narod, pridno obdelujejo svojo zemljo, kakor so se naučili od
svojih dedov in pradedov; poleg so pa tudi veseli, in vsako nedeljo
so vse tri krčme polne dobrovoljnih gostov.

Iz tega idiličnega miru zdrami Poličane glas, da pridejo v vas
vojaki in še celo — huzarji. Lahko bi na prste ene same roke seštel
vse Poličane, ki so videli kdkj drtizega konjika nego svetega Martina
v župnijski cerkvi na stranskem oltarji. Izprva ni tega nihče verjel,
ali kakor bi jih bil s kropom poparil, vsi so povesili glave, ko pridejo
neki dan oče župan ki A verni iz komisije in z žalostnim obrazom
pritrdijo, da je res, kar je raznesla govorica po deželi. Huzarji bodo
res prišli, skoro cel eskadron, le to se še prav ne ve kedaj.

Ali bolj nego vsem drugim je šlo to po glavi očetu županu. Ko
bi župan že ne bil imel sivih las, gotovo bi mu bili osiveli v teh
dneh. Bolj nego kdAj se je kesal zdaj, da se pri zadnji volitvi ni
odpovedal tej časti. Ni se ravno bal mnogih sitnostij in opravil,
najbolj ga je morilo, da ne zna nemški govoriti, še manj pa brati.
Sosed ga je sicer tolažil s tem, da govore huzarji, kakor je on slišal,
samo madžarski — ali tudi to ga ni moglo s pridom utešiti. On
misli na vse strani, kako bi si pomagal v tej zadregi. Naposled se
le domisli — Matizlja.

Matizelj je bil edini človek v vasi, ki je znal za silo nemški
brati in govoriti, seveda razven grajske gospode, s katero pa župan
ni imel rad opraviti, ker je imela soseska z graščakom veliko in
staro pravdo zaradi nekega gozda. Ali z Matizljem je bila zopet
grozna sitnost. Prvič je bil redkokedaj doma, in če se je tudi držal
doma, je bil malokedaj trezen, in polčg je imel še to napako, da je
bil zelo razmišljen in v tej razmišljenosti si je marsikaj prisvojil,
kar ni bilo njegovo, zato je prihajal pogostoma z gosposko navzkriž,
ljudje so pa popolnoma govorili, da im& predolge prste.

Tisto popoldne, ko so župan prinesli žalostno novico iz mesta,
prebudil se je Matizelj ravnokar na svislih, in premišljuje nečimernost

94

tega sveta, je stopal počasno po vasi. Kar zasliši županov glas:
„Mitizelj, pojdi no malo k nam, da nam kaj poveš!"

„Khj vam hočem jaz povedati, ko sami več veste nego jaz,"
odreže se Matizelj, pa ves zavzet, odkod danes tolika prijaznost
županova, vendar stopi v hišo. Tu ne ve, bi li verjel svojim očem
ali ne, župan je postavil predenj polič vina in hleb kruha.

„Na, jej in pij, če si potreben, pa povej mi, kaki ljudje so
ti huzarji, ker se jih vse boji. Ti si bil sam vojdk, pa boš najbolje
vedel povedati, so li res taki hrustje, kakor se pripoveduje.“

„No, in pa kakšni! To vam rečem, vso v&s vam bodo obrnili!“
— in že je imel polno bisago lažij pripr&vljenih, pa hitro mu šine
misel skozi glavo, da tu ni varno legati se, ker se bodo ljudje kmalu
sami prepričali, torej hitro popravi: „Vsaj slišal sem tako, ker sam
jih nisem videl. “

„Kaj? huzarjev nisi videl, pa si štirinajst let komis jedel; kaj
si pa vendar delal ?“

„Kaj sem delal? Na to je težko odgovoriti: veliko in pa ničesar.
V tistem času, ko sem jaz nosil belo suknjo, je bil mir, in vseh
štirinajst let nisem prišel iz Ljubljane, le enkrat smo šli pomagat
begunov lovit po Kamniških planinah. Takrat je bilo žalostno za
vojaka, zdaj vsaj kaj vidi po svetu.“

„Ali huzarji pa vendar tudi našega cesarja .služijo, in ko bi
bili še taki poredneži, saj je vendar še pravica na svetu,"

„Je, je pravica, toda visoko je položena."

„Naj že bodo, kakeršni hočejo, bodemo že kako izhajali, saj
ljudje so vendarle."

„To vam rečem, vsak vojak je revež, da vam ni treba večjega
iskati. Ce je še tako velik gospod, naj si tudi rdeče hlače nosi,
vendar nima svoje glave, kakor je nima prostak, ki mora frdjtarja
poslušati."

„Kes je, res, prav praviš."

Potčm je Matizelj županu še veliko pripovedoval o težavah in
sitnostih vojaškega stanu. Ko je bil pa z vinom že pri kraji, reče
mu žup&n:

„Matizelj, vidiš, jaz sem tako-le mislil: ti znaš nemški govoriti
in brati, ti bi mi najbolje mogel pomigati huzarje nastaniti, ker
nemški bodo nekteri gotovo znali ali vsaj nemško pismo bodo s seboj

95

prinesli. Torej mislim, da bi dobro bilo, ko bi se doma držal, da mi
boš pri rokah. Pričakujem jih vsak dan.“

„Že prav, oče, že prav, bomo že naredili, kakor mora biti. To
bo naša skrb. Prosim vas, ker ste mi že z vinom postregli, posodite
mi še pipo tobaka. “

Župan mu ga da z veseljem. Matizelj ga zasmodi in gre počasi
iz hiše. Še nikoli ni tako počasno in mogočno stopal po vasi kakor
danes, pa kaj bi tudi ne, saj je najimenitnejša oseba v vsej vasi.

Malo dnij potem se je raznesel po vsej vasi glas, da pridejo
huzarji. Možje so proti večeru po dva ali po trije skupaj stali in se
pomenkovali o rdečehlačnikih, ker toliko so že izvedeli, da imajo vsi
rdeče hlače. Tudi krčme so se ta večer bolj napolnile, nego je bilo
sicer navada o delavnikih; posebno pri Nepotrebniku so bile vse
mize zasedene. Nepotrebnik je še le pred enim letom začel krčma-
riti, in ker so vsi vaščanje mislili, da sta na Polici dosti dve krčmi,
prijelo se je novega krčmarja ime ,Nepotrebnik 4 , in od početka je
bilo res videti, kakor bi bil nepotreben, in morebiti še ni kmalu imel
tčliko gostov kakor nocoj. Tega pa ni bilo krivo njegovo vino, mar¬
več vse nekaj druzega. Nepotrebnikov sin, ki v mestu hodi v šolo,
je prinesel lani, ko je prišel na počitnice, s seboj podobo, katero je
nabil na hlevna vrata. Na podobi je bilo naslikanih šest huzarjev,
vsi od glave do peta rdeči kakor makov cvet, vsi so imeli neznano
hude obraze, brke navihane in sablje zamahnjene. Do danes se nihče
ni zmenil za to podobo, le Nepotrebnikov hlapec, ki bi k letu moral
dobiti list za vojake, ogledoval jih je časih s plahim srcem. Danes
proti večeru je pa vsa vas romala do Nepotrebnikovega hleva, in
može, ki so prišli že do hleva, te je Nepotrebnik lahko pregovoril,
da so stopili še čez dvorišče v hišo in dali za polič vina.

Tu je imel danes posebno Matizelj vesel dan, od vseh stranij
so mu napivali ter ga izpraševali. Matizelj, ki je bil pri županu še
zelo pohleven, navzel se je tu vinskega duhd in je vse drugače
govoril; posebno ker je tudi on videl podobo na hlevnih vratih, bil
je naglo cel vedež. Zdaj jih je znal tako opisovati, kakor bi bil
najmanj deset let služil ž njimi. Seveda jih je opisal, da se Bogii
smili. Govore tako, da jih živa duša ne razume, vedno se bijejo
s Turkom in so na pol divjaki, toliko da otrok ne žro.

96

Precej pozno so se možje razšli, pobiti in zamišljeni. Na poti
dregne Matizlja Piškur, ki je imel malo kramo v vasi, ter ga po¬
vpraša, kaj huzarji najrajši jedo.

„Samo suho slanino !* 1  odgovori mu Matizelj, bržkone zato, ker
jo je on neizrečeno rad jedel. Piškur si je prčcej drugo jutro na¬
ročil cel boh.

Drugi dan popoldne kar nagloma nastane velik hrup po vasi.
Otroci, ki so se igrali pri mlaki zunaj vasi, so prihrumeli z neznanim
vpitjem v vas.

„So že tukaj, so že tukaj!“ kriče vsi na vse grlo, in kmalu za
njimi pripodi Močnikov Anžek v največjem diru svojo mavro, ki se
je mirno pasla ob cesti. Otročja drhal vedno bolj narasta, in vsi
teko kriče v dolnji konec. Na ta krik privro ljudje iz vseh hiš na
irlice ter gledajo proti kapelici, kjer pripelje cesta čez majhen klanec.
Nobeden ni povprašal, kdo prihaja, vsi so razumeli otročji vrišč.

Zdaj se prikažeta izza znamenja dva huzarja, ki se pa nista
tako drvila, kakor onih šest na Nepotrebnikovem hlevu, marveč prav
zložno sta jahala proti vasi, tudi nista imela golih sabelj, kar je
ljudi precčj potolažilo. Pod lipo, ki stoji pred cerkvijo v gornjem
konci, se ustavita in poskačeta s konj; župan pa, ki je tudi slišal
otroški krik, hiti v eni sapi k njima. En huzar odpre svojo veliko
rdečo listnico, vzame iz nje pismo z velikim pečatom ter je da žu¬
panu. V tem so pa pristopili tudi drugi možje in so čez županove
rame ogledovali pismo, katero je župan preobračal na vse strani in
zajedno z rokama pripovedoval huzarjema, da ne zna brati, a tudi
ta dva sta migala z ramami.

„Kje je Matizelj? Zlodej vedi, kje ga pes drži! Pojdite ga
iskat!“ reče župan fantalinom, ki so prišli počasi bliže. Kakor blisk
jo udero fantje po vasi, in „Matizelj! Matizelj!“ razlegalo se je na
vse kraje. Matizelj je bil za trenutek najimenitnejša oseba v vsej
vasi. V tem, ko so otroci iskali Matizlja, ogledovali so ljudje, katerih
se je čimdalje več zbiralo, natanko huzarja. Najčiidnejše se je zdelo
vsem, da ta dva nimata rdečih hlač, marveč da sta vsa modra
kakor plavica v pšenici; tudi se je ljudem dobro zdelo, da nista
imela tako hudih brk, in Nepotrebnikov hlapec, ki je gledal izza
vrtnega plota, je rekel, da ta dva nista na pol tako huda videti,

97

kakor so oni na vratih. Da bi pa huzarja ne čakala predolgo zunaj
in da bi morebiti ne bila nevoljna, namigne jima župan z očmi in
z rokama, naj gresta ž njim. Huzarja primeta vsak svojega konja
za uzdo in gresta peš za županom, ki zamišljeno ogleduje veliki
pečdt na pismu.

Otroci so prevpili vso vas, pogledali v vse krčme, povpraševali
po vseh hišah, v katerih se je navadno oglašal Matizelj. Ali vse
zaman! Matizlja ni bilo nikjer, ravno danes, ko ga je bilo najbolj
treba, je izginil. Pri zadnji hiši so še le izvedeli, da je šel z bližnjim
mesarjem na Kozje Brdo koštrunov kupovat. Župan je bil v veliki
stiski, kaj naj počnč; pismo se vendarle mora prebrati. Napravi se,
vzame pismo in gre ž njim v grad, če tudi nerad.

Gospa mu rada prebere pismo, iz katerega se je izvedelo, da
pride jutri stoindvajset konjikov, za katere mora vas pripraviti stano¬
vanje in živež. Za stotnika in poročnika z dvema služabnikoma vred
je bilo pripravljeno v gradu, druge je pa župan še tisto popoldne
z občinskimi svetovavci razdelil med vaščane, navadno v vsako hišo
po dva, le kočarji so bili prosti, zato so pa župan in še nekateri
drugi trdnejši kmetje vzeli po tri. Ona dva, ki sta prinesla pismo,
sta ostala takoj pri županu.

Drugo jutro okoli enajstih so se zaslišale trobente, in od znamenja
se je valil prah kakor siv oblak proti vasi; niti konjikov niti konj
ni bilo videti iz prahu, čule so se le trobente in peketanje konjskih
kopit. Župan s svojima bazarjema jim hiti naproti. Po dva in dva
so jezdili v vds in se postavili v red pred cerkvijo. Župan hitro
pristopi z zeleno kapico v roki k stotniku in poročniku, ki sta
poskakala s konj, in ja ponižno pozdravlja. Nista ga sicer razumela,
ali toliko sta videla, da jima veli, naj gresta ž njim. Župan ja pelje
naravnost proti graščini, in ko so zavili za cerkev, poskakali so tudi
huzarji raz konje, in občinski svetovavci so jih jeli deliti po hišah.
Skoro vsak gospoddr je priščl sam ter je vzel dva ali tri može,
kolikor mu jih je bilo namenjenih, in kmalu se je izpraznil prostor
pred cčrkvijo. Ko je poldne zazvonilo, sedeli so že vsi pri polnih
skledah.

Fran Erjavec.

Slot)trn. SefeSuiI) f- Seutfdje.

7

98

52. Velika noč v Carigradu.

*Mar li v turškem Carigradu tudi praznujejo veliko noč? — Da,
pa seveda ne Turki, ampak med njimi živeči krščanje,. kterih je na
Turškem zlasti v večjih mestih precejšnje število. Bilo je 1. 1886.,
ko sem tudi jaz bil tam o velikonočnem času ter praznoval kot tujec
med tujci in drugoverci ta veliki dan Gospodov.

O takih praznikih je pač najprijetnejše biti doma v krogu svojih
roditeljev, bratov in sester, blizu svojih prijateljev in znancev. To
ve jako dobro vsak dijak, ki se šola v mestu, odd41jenem od do-
m 4 e ega kraja. Kako si želi velikonočnih počitnic! Že več dnij poprej
misli na pirhe, potvice, kolače in klobase, ki ga bodo čakali na
domači mizi; v duhu že gleda vesele obraze svojih ljudij, sedečih
okolu nje, a sredi med njimi on — dijak, ki sme ponosen biti na to
ime, ako zasluži po svojem umu in vedenji, da je nosi. To bo pri¬
povedovanja, radosti in petja, kakor bi ga težko našel pri bogato
obloženi mizi največjega bogatina! Na veliko noč vlada v vsaki
krščanski hiši iskreno veselje, kajti vse ude družine spaja prava
ljubezen, njih srca polni čuvstvo pobožnosti, in njih duh je vzvišen
nad vsakdanje, pozemeljske reči. „Aleluja! Veselimo se! Danes je
velika noč!“ to je geslo vse družine. „Iivala Bogii, da smo jo učakali!“
naglaša večkrat gospodar; — „Bog ve, bodemo li dočakali druge,“
dostavlja gospodinja.

Ako je človek na ta praznik daleč od domovine v tujem svetu,
vzbujajo se mu s posebno živostjo spomini na ona leta, ko je še
praznoval veliko noč na domačih tleh v krogu svojih ljubljencev. Tem
spominom je pridružena neka otožnost, ktere se ne moreš otresti,
ktero moreš samo obl&žiti, ako vidiš ali čuješ spet nekaj podobnega
onim slikam in onim glasovom, ki so ti ostali v živem spominu iz
onih srečnih časov. V takem položaji je pa potčm vsaka podobna reč
dvojne vrednosti in vpliva na človeško srce z izredno močjo.

V Carigradu sem stanoval v neki ogrski gostilnici, ležeči
v najlepšem delu mesta — v P eri. Tamošnji prebivavei so večinoma
krščanje francoske, italijanske, grške, armenske, ruske in nemške
narodnosti. Oni, katerim so se že dedje in pradedje preselili sem,
so sicer ohranili vero svojo in jezik, a imenujejo se z občim imenom

99

»Levantinci 8 , naj bodo ktere koli narodnosti. Zato čuješ v Carigradu
vse mogoče jezike iz vseh delov sveta; to ti je pravi Babilon. Samo
v krščanski veri nahaja se ona vez, ktera jih druži v jedno celoto,
zlasti ob velikih praznikih, kadar se praznujejo po grško-vzhodnem
in rimsko-katoliškem koledarji enega in istega dne. Tako je bilo tudi
za mojega bivanja v Carigradu; imel sem torej najlepšo priliko,
opazovati prazniške običaje.

Že o polnoči me je prebudilo pogostno streljanje iz spanja.
Cerkveni zvonovi so se oglasili iz raznih cerkvd ter prijetno doneli
v nočni tišini. Turške oblasti dovoljujejo na ta dan krščanom zvonjenje
celo po noči, dasi je fanatični Turki neradi posliišajo. Sicčr pa je
turških prebivavcev v Peri le jako malo, a do njihovega mestnega
okraja, imenovanega Stambul, ki leži na drugi strani „Zlatega roga
se ne čuje menda zvonjenje mnogo.

Busi, Grki in Armenci praznujejo vstajenje že o polnoči. Vse je
na nogah. Po mestu vrvi kočija za kočijo, ob straneh po ulicah pa
se drve cele- trume ljudij, vsak s svečo v rokah. Okolu cerkve se
napravi sredi noči izprevod; na tisoče lučij brli od daleč nalik
biserom na črnem plašči; sliši se cerkveno petje: „Hristos voskrese!
(Kristus je vstal) Aleluja!" Pred cerkvijo se začno spuščati v zrak
rakete, pokanje s,e množi, zvonjenje se nadaljuje, in v tem svečanem
trenutku se poljubljajo članovi iste matere cerkve med seboj kakor
bratje in sestre, zmirom- ponavljajoč besede: „Hristos voskrese! Vo
istino voskrese! (Kristus je vstal! V resnici je vstal!) 8  Pred rusko
cerkvijo čuješ seveda ruske, pred grško pa grške molitve in pozdrave.

Ko je končana okoli treh popolnoči slavnost vstajenja pri ruskih,
grških in armenskih cerkvah, začno vabiti zvonovi v katoliške cerkve,
kterih je tudi nekoliko, kajti vsaka narodnost ali vsaka večja država
ima blizu poslanstva tudi cerkev, ktero poh&jajo največ njeni
podaniki. Avstrijci hodijo v cerkvico Matere božje, ki stoji v glavni
ulici Pere. Prihajajo tja tudi drugoverci, že iz radovednosti in
zarad krasnega petja, ki se sliši s kora. Cerkvica je bila natlačena
ljudstva. Tu pa tam je bilo videti tudi fesov na glavah; kajti Turki
prihajajo v krščanske cerkve, ne da bi sneli pokrivala z glave,
ktere sploh nikdar ne odkrivajo; sicer pa se vedejo jako dostojno,
tako da ne motijo nikogar v njegovi pobožnosti. Sploh pa se mi
vidi, da je pobožnost mnogo bolj obča v cerkvah na tujem, kjer se

7 *

100

nahajajo krščanje med drugoverci; kajti tukaj jeza nje edino zavetje
hiša božja, to je edino mesto, kjer je vse napravljeno tako kakor
v domači cerkvi. Glas duhovnikov in sveti obredi so isti kakor doma;
sliši se istotako „dominus vobiscum" in „aleluja“ kakor pred doma¬
čim oltarjem. Kako milo done tukaj orgle, kako ubrano pojo zvo¬
novi — vse kakor doma. Cerkvica je okrašena, mnogo sveč je
prižganih na vseh straneh — pa vidim, da še več solzic igra v očeh
pričujočih pobožnikov, kteri so v duhu gotovo daleč, daleč od Cari¬
grada in morda visoko nad zemljo, na kateri smo vsi tujci. Tukaj
so duhovnikove besede: »Gospod z vami!” mnogo pomenljivejše nego
doma, kadar smo med svojimi ljudmi; tukaj se čutimo osamljene, in
ako si nismo v svesti, daje  „Gospod z nami“ in njegov angel, težko
nam bo hoditi po nevarnih potih v tujih deželah. „Kdor moliti ne
zna, naj gre na morje,” pravi star pregovor; jaz bi pa dostavil: „ali
pa naj gre med drugoverce — n. pr. med mohamedance. “ Tam mu
postane tudi iz mlačne vere živo prepričanje; v cerkvenih obredih,
kteri se mu doma morda vidijo prazni, našel bo pravi pomčn, in glas
duhovnikov pa milo petje zbranega naroda mu bode segalo do srca.
Trdosrčen mora biti človek, jako trdosrčen, ako mu med božjo službo
ne igrajo v očeh solze, ktere dajejo duška prenapolnjenemu srcu.

Postdl je prekrasen dan. Spomlad je povsčd mila in lepa, a v
Carigradu je uprav rajska. Sinje — pa kako lepo sinje — neb6
se razprostira nad obali „ Zlatega roga” in Bospora, kteri deli tukaj
Evropo od Azije. Gredoč iz cerkve sem se večkrat oziral po šarnih
prizorih, ki so se izpreminjali na vsakem oglu ulice. Koliko raznih
prazničnih nošenj v različnih živih barvah, tu pa tam jako okusno
zloženih, tam zopet kričečih in spominjajočih človeka, da se nahaja
na vzhodu, kjer je domišljija posebno bujna in oktis od našega
zapadnega popolnoma različen! Pa danes me le motijo taki prizori;
to se vidi tudi druge dni. A danes je veliki dan Gospodov. V hramu
božjem sem dobil ugodnih vtiskov za svojo dušo, kreniti hočem v
večji hram božji, nad kterim je razpeto ono krasno sinje nebo —
ven grem iz mestnega hrušča v prosto naravo, ktera tudi praznuje
svoje „voskresenje“ t. j. probujenje svoje iz zimskega spanja.

čim bolj se oddaljujem od središča, tčm bolj redke postajejo
hiše, med kterimi se prostirajo lepi vrti. V njih je že vse zeleno,
prijetno diši različno cvetje, sliši se žvrgolenje ptic kakor po domačem

101

logu. Stopim v vrt, ki je imel napis „Cafe“. Kako krasen razgled
se mi odprč na vse strani! Po Bosporu plavajo ladje, večje in manjše,
na njih vihrajo zastave vseh mogočih držav. Vse mrgoli sem ter tja,
kakor da plavajo trope vodnih ptic po vrtnem jezeru. Na obrežji
stoje krasne palače sultanove in njegovih dvornih dostojanstvenikov.
Bolj ven v „Bujuk-dere“ se vidijo letovišča raznih poslancev in
bogatinov. Na nasprotnem bregu gledaš široko mesto Skutari,
obkoljeno s krasnimi letovišči bogatih grških in armenskih trgovcev,
a za njim se razprostirajo turška, gaju podobna pokopališča. V sinji
daljini pa se vidijo maloazijske gore z raznimi zgodovinsko zname¬
nitimi imeni.

Krasno, divno krasno ležo ima Carigrad; in ko bi imela vsa
Evropa samo eno prestolno mesto, ne mogla bi si izbrati lepšega
in krasnejšega, nego je Carigrad.

A. Bezenšek.

53. Pomorščakovo življenje.

Bilo je 18. avgusta leta 1873.; ležali smo s tedanjo največjo
avstrijsko ladjo oklopnico „Lisso“ pred tržaškim pristraniščem ter
slavili z gromom velikanskih topov rojstni dan nššega najvišjega
vojnega poveljnika, presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I, ko nam
dojde nenadoma telegrafsko povelje, pripraviti se na daljno potovanje
po širnem morji. Kar nas je bilo samcev, smo vzprejeli to povelje
z veliko radostjo; kajti izpolnila se nam bo vendar enkrat srčna želja,
zapustiti za nekoliko časa domača obrežja ter ogledati si nekoliko
tudi tuja morja, tuje dežele in do zdaj še nepoznata mesta. Drugače
pa je bilo pri srci onim, ki so bili oženjeni; nenadoma smo morali
zapustiti pristanišče, in ni jim bilo možno, pritisniti še enkrat pred
odhodom na prsi svoje drage soproge in poljubiti svoje ljube deee;
brez ločitve smo odrinili na daljno pot, ne vede, kedaj se zopet
vrnemo. In pomorščaki, katerim sicer prisvajajo malo sočutja, v takem
času vendar nismo tako trdega srca, da bi ne nmeli solz v očesu
svojega bližnjika, celo svojega tovariša.

Prva in glavna stvar je bila preskrbeti blagajnico z zlatom ter
ukrcati vsakovrstnega živeža in premoga za tri mesece, da vsaj za
(oliko časa ni treba trositi novcev po inozemskem za veliko dražje in

102

čestokrat mnogo slabše blago. Pripravile in oskrbele so se še druge
malenkosti, in 24. avgusta smo zapustili tržaško pristanišče ter odpluli
doli po Jadranskem morji.

Pri odhodu se nam je pripetila na morji ne redka nesreča.
Komaj se je bila začela gibati kolosalna ladja, prestraši nas vpitje, da
je pomorščak padel čez krov. Urno planemo na krov in zap&zimo,
kako ubožec plava že daleč za nami, in akopram se ladja ustavi in
pošljemo nesrečniku čoln naproti, doseči ga vendar niso več mogli,
ker je morje gnalo silno visoke valove, kateri so ga bili pogoltnili
kmalu pred našimi očmi. Pozneje nam je bilo objavljeno, da je
morje zaneslo mrtvega pomorščaka med skalovje pri tržaškem svetil¬
niku, kjer so ga našli in spodobno pokopali.

Začetek našega potovanja je bil torej nesrečen, in babjeverci
so nam prerokovali nezgodo za vso našo vožnjo; a hvala Bogu, da
se jim ni izpolnila njihova volja; kajti to je bila edina nezgoda,
katera nas je zadela.

Dolga pot je, preorati vso Adrijo od severa do juga, preplavati
Joniško morje, kreniti okoli Grecije med Kikladske otoke in čez
Egejsko morje do Smirenskega zaliva! Vozili smo se celih deset
dolgočasnih dnij, v katerih časi ni moglo oko zazreti okoli sebe
ničesar nego neizmerno morsko planjavo in sem ter tja svetlobela
jadra samotne ladje, katera se je kakor mi borila s penečimi valovi,
da bi prej dospela do svojega zaželjenega smotra. Oglejmo si torej
med temi dolgimi desetimi dnevi nekoliko od blizu pravo pomoršča¬
kovo življenje.

Vojna ladja se more primerjati voj&ščnici na suhem, toda s tem
razločkom, da smo na ladji, posebno na širokem morji, navezani
vsi takd drug na druzega, da se moramo zmatrati za ude ene obitelji,
a na suhem hodi vsak svojo pot. In to tudi drugače ne more biti;
na majhnem prostoru nas je živelo skupaj 550 osob; razumeva se
torej, da smo morali poznati drug druzega od obličja do obličja, in
kamor se je človek ozrl, je videl znan obrhz. V takih razmerah se
sklepajo prijateljstva, katera veljajo mnogokrat vse poznejše življenje.
Vsi imamo enake pravice, enako odgovornost, skupno veselje, skupno
žalost; drug mora iti drugemu na roko in drug potrpeti z drugim,
da vlada mir in edinost v tej velikanski družini.

103

Za ranega jutra se razlega trobentačev rog po prostorih ladje
ter budi moštvč in čdstnike na noge. In tedaj se začenja življenje
in vršenje po vsej ladji kakor v velikem panji, kadar se zjutraj
čebele napravljajo na pašo. Toda mi ostanimo rajši še dobro uro
v gorki postelji; tudi vam ne bi svetoval zdaj že hoditi na krov;
kajti nevarnost je, da bi vas ne odnesla povodenj; krov pero namreč
na vse zgodaj in snažijo ladjo od zunaj in od znotraj ter pluskajo
z morsko vodo okoli, da bi kmalu vse odplavili, ako bi ne bilo tako
dobro pribito ali privezano. Pustimo jih tudi, da razpno jadra na
jutranjem solnei in prezračijo ladji vse prostore ter počakajmo do
osmih zjutraj, da razvijo zastavo. In glejte, da smo tudi zaspali, pre¬
budila bi nas vojaška godba, katera gode o tej svečanosti mogočno
cesarsko himno. Zdaj je torej čas, i da vstanemo in odrinemo v obed-
nico posrkat svojo čokolado ali kavo in potčm pogledat na krov,
kjer so se menda že posušila znamenja zjutranje povodnji.

Voda je sicčr opravila svoj posel, a na svojo ladjo ponosni
pomorščak še ne miruje ter zahteva, da se ladja obleče vsako jutro
v čisto, praznično obleko. Pazite torej, kako svetlijo pomorščaki vso
kovino, bodisi železo, med ali baker, visoko na jddrnikih, na krovu
ali pod krovom. In zakdj tudi ne? Saj jim svira tamo-le pri
velikem jddmiku vojaška godba za kratek čas, kakor bi bilo delo
res tako težko, da bi jim je morali sladiti z godbo; toda mislimo
si danes, da igrd nam na čast in poslušajmo; zagotavljam vas, da
vam ne bo žal.

Toda godba kmalu odstopi in ob devetih se prično prave vojaške
vaje. Kakor vsakdo tako moram iti tudi jaz na svoj posel; vi pa
ostanite tamo-le na kasaretu, da ne boste nikomur na poti, in videli
boste, kako na mogočen glas poveljnikov začno mrgoleti pomorščaki
in plezati po vrvenili lestvicah na jadmike v koš, kjer se kakor blisk
razdele po jddrnikih in rajnah, razvijajo in zopet zavijajo jadra,
spuščajo rajne na krov in je,zopet dvigajo na svoje mesto. Ko ste se
nagledali teh nevarnih vaj, pri katerih more vsak trenutek pomorščdk
pasti 30 metrov visoko na krov in si razbiti črepino, tedaj pojdite
v baterijo, kjer sučejo mogočne Kruppove topove in se vadijo rdbiti
jih o pravem času. Gorje ladji, katero zadene tak projektil! Idite dalje
in videli boste, kako se tamo razlaga krmilo in njegov poinčn, a pazite,
da vas na vaši promenadi ne podere zopet druga četa pomorščakov,

104

kateri tako ognjevito manevrujejo po ladji, kakor bi imeli Bog si ga
vedi kak prostor na razpolaganje. Pojdite še skozi dna vrata iz baterije
v sprednji del ladje in videli boste, kako se naš kuhar v snežnobeli
jopici ročno suče okoli železnega ognjišča, dobro vedoč, da se bliža
ura, ko bo moral pokAzati svojo gastronomiško vednost.

Vratam na levi pa — ne svetoval bi vam bližati se, ako ste
premehkega srca — tam je bolnica, tam gospoduje ladijski zdravnik.
Pojdite rajši pa stopnicah pred nami, po katerih dospete nizko pod
vodo, kamor solnce nikdar ne prisije, in ugledali boste velikansko
mašino, gibalno moč, dušo vse ladje. Tukaj vlada mašinlst; tu je
kovAčnica, kjer poje klAdivo po nakovalu, da se razlega po vseh
spodnjih prostorih ladje. — Malo korakov nazAj zapazite starejšino
med svojimi polnimi sodi, vrečami in različnim živežem, in ako se
potrudite po bližnjih stopnicah navzgor, dospete v elegantni oddelek
ladje, do velike- dvorane in stanovališč lAdijskemu štabu.

Opazovali ste med promenado na krovu čAstnika, pod krovom
zdravnika in mašinista; posetite naposled tudi prijazno kabino,
v kateri si računar beli glavo ter opazuje vse življenje na ladji od
najbolj prozajične — od denarne strani. Vesel je vAšega pohoda,
ponudi vam mehek naslanjAč, da si nekoliko odpočijete, postreže vam
tudi iz srca rad z čAšico dobrega Črešnjevca ali dobre slivovke,
zagotavljaje vam, da vam bode po njem bolje šel v slast drugi zajtrk,
ki ga ravno naznanja trobente pomenljivi glas.

Tega klica nočemo zamuditi. Urno torej popusti vsakdo svoje
opravilo in se napoti v obednico, iskat si pokrepčanja in razvedrenja
po končanem delu. Vstopite tudi vi in videli boste, da življenje na
morji ni ravno tako neprijetno, kakor si je misli mArsikdo. Zajtrk
nam diši, kakor bi prišli od najtežjega dela, in med jedjo se pri¬
poveduje marsikatera tako živahna, da bi človek lahko pozabil, da
nas loči voda toliko in toliko mirijametrov od suhe zemlje.

Ob tem času obeduje tudi moštvč, in po obedu se privošči
vsej ladji ura splošnega počitka. Trudni pomorščaki poležejo okoli po
krovu in po bateriji ter si zapAlijo pipo ali prižgo slastno cigareto!
čAstniki pa si iščejo po prijetnih kabinah počitka, da nas vzdrami
zopet krmilarjev zvon ob eni popoldne, kličoč nas vsAkega na od-
menjeni mu posel. TedAj se začenja zopet delo povsod: po jadrnikih,
na krovu, v bateriji, nad vodo in pod vodo. Te splošne vaje trAjajo

105

do petih popoldne, do glavnega obeda, kateri nas vse častnike zedini
še enkrat v veliki dvorani. Žal, danes nas opozarja vse, da je že
dolgo, kar smo ostavili suho zemljo; mesto sočne in slastne pečenke
se moramo zadovoljiti s slanico; mesto govedine in krepke mesne
juhe mora dobra biti prežganka. A to nam ne kvari dobre volje;
saj vemo, da dojdemo kmalu zopet v novo pristanišče, kjer nam bo
prilika, poravnati prebite nezgode. In božje kapljice, te nam je tudi
še ostalo, da nam vedri um in razveseljuje srce.

Čas po obedu posveti vsakdo svojim osebnim potrebam. Moštvo se
razdeli v posebna krdela ter prične svoje navadne igre in svoja raz¬
veseljevanja. Tu se razgovarjajo znanci o domačih stvareh, tam igrajo
tombolo; tu se čuje sramežljiva istrska „Rožica rumena 11 , tam ona
četa zopet z mogočnimi glasovi poje stavnico „Kraljeviču Marku",
da se razlega daleč okrčg. In tudi častniki se zabavajo po svoje.
Tu prineseta dva vsak svoje citre v dvorano in igrata, da se človeku
srce smeje; tam se zaprč drug v svojo kabino in meloduje na svojo
sentimentalno piščal; tukaj daruje v kotu pri mizi trojica bogu Bakhu,
kakor bi ne bili prišli še le od obeda; pri oni zeleni mizi pa vidite
zopet štiri druge razgrevati se pri taroku. Marsikdo pa se je izgubil
takoj po obedu v svojo celico, da čita zabavne ali poučne knjige, ali
pa da piše dragim svojcem v domovino; kajti jutri bo padlo sidro
v Smlrenskem pristanišči, kjer bo imel priliko, izročiti pismo pošti
na zaželjeni naslbv.

Mene pa ne zanimlje niti vino niti igra, pisati nimam nikomur,
čitati me ne veseli, zatorej odrinem kmalu v svojo kabino k počitku
ter pustim, da me vojaška godba, ki svira vsak večer po poldrugo
uro na krovu, zaziblje v sladke sanje.

A. Ukmar.

54. Omika starih Slovanov.

Slovani so ud mnogobrojnega arijskega plemena, ki se je
sčasoma razcepil na posamezne samostalne narode. Kot samostalen
narod so zasedli Slovani evropsko nižino med gornjim Donom in
Dneprom do vzhodnih obal Baltskega morja in do srednje Visle,
proti jugu pa do Pripeta. Od tod so se širili kasneje proti jugo¬
zahodu in severu.

106

Prvo delo, katero so opravljali naši dedje po krajih, kamor so
dospeli, je bilo to, da so začeli krčiti les, sušiti močvirje in st&viti
svoje hramove. Koliko truda, koliko časa je trebalo za to, misli si
vsakdo lahko sam. Zato tudi časa ni dognati; a smelo rečemo, da se
to ni zgodilo kasneje nego v petem stoletji pred Kristusom. Ali že
tedaj so imeli Slovani precejšnjo omiko. Bavili so se s čebelarstvom,
poljedelstvom in živinarstvom. Slovani so bili prvi, ki so iskali po
neskončnih lipovih gozdih svoje domovine med čebčl, ki so napolnjevale
v brezštevilnih rojih lesovje, da so si dobavljali sladko jed in medico.

Že tedltj so poznali Slovani glavno orodje za poljedelstvo: plug,
lemež, gredelj, plaz, oralo in brano; poznali so že žita, katera
ržstejo po vzhodni in srednji Evropi: rž, pšenico, ječmen, oves in
proso. Že tedaj so mleli žito na ročnem ali na vodnem mlinu in so
si napravljali moko in mesili kruh. Poznali so pa že tudi repo,
sočivje, grah, lečo in bob, mak, lan, konopljo in hmelj. Za jed jim
je služilo meso, katero so si pekli in kuhali. Od svoje živine so si
pridobivali mleko in sir. Od sadnih dreves so imeli jablano, hruško,
višnjo, črešnjo, slivo in oreh. Pili so medico, ol in vino, s katerim
so se seznanili po nemških sosedih na zahodu. Tudi sadjarstvo jim
je že tedaj bilo znano v tem, da so cepili drevje, da je pitomijo.

Glavni opravek jim je bilo poljedelstvo, radi tega so imeli že
zgodaj stalna selišča, vasi. Hiše so bile že tedaj primerno pripravljene
in so imele: vežo, pivnico, streho, sleme, steno, vrata, prag, izbo,
peč, mizo in klopi. Med hišo in med hlevom z gumnom je bil dvor,
torej niso stanovali z živino pod isto streho.

Bojeviti niso bili, a branili so se hrabro in odločno. Gradili so
si gradove, napravljali si okope, branili so se z lokom, s strelami,
z mečem, s kopjem ali sulico, sekiro in nožem, s kijem ali z mlatom.
Imeli so že ščit in šlem in oklepe.

Obitelj je bila uravnana po patriarhalni šegi: prebivavci ene
vasi so bili v rodu po krvi, imeli so isto ime in skupno imetje.
Volili so si starosto, kateri je upravljal vse, kar je zadevalo rod:
daroval je bogovom, delil delo in sodil razprtije. Po njegovi smrti so
izvolili najsposobnejšega za nastopnika. Po načelniku so se imenovali
ljudje in vas. Iz več rodov se je sestavljalo pleme, kateremu je stal
na čelu zopet starosta, ki je bil vodja v vojski in je imel sicčr v večjem
področji iste pravice in dolžnosti kakor starosta v obitelji in v rodu.

107

Življenje slovansko je bilo nravno, naši pradedi niso poznali
mnogoženstva, pri njih ni bilo sužnikov, s katerimi so se seznanili
še le po vplivu drugih narodov. Tedaj so se rodili že prvi pojmi
o zakonih, akoravno lasti niso poznali, ker so živeli z&družno. Radi
tega jim tudi dediščina ni bila znana.

Po Gr. Kreku Fr. Hubad.

55. Umeščanje koroških vojvod.

Dobro uro hoda od Celovca blizu ceste, ki pelje v Št. Vid,
stoji prestara in prelepa cerkev: Gospa Sveta.  Pol ure od tod
proti zahodnji strani je župnijska vas Krnski grad. Tu pod Krnsko
goro blizu cerkve sv. Petra so se svoje dni umeščevali koroški
vojvode. Vetrinjski opat Jovan, ki je živel ob konci XIII. veka,
popisuje nam to staroslavno svečanost blizu tako-le:

Pod Krnsko goro blizu cerkve sv. Petra je stal kamen, na
katerem je sedčl prosto rojen kmet. Z eno roko je držal maroga¬
stega bika, z drugo pa kobilo enake barve. Ne daleč od njega je
stal v sivi suknji in v kmetskih črevljih vojvoda z deželno zastavo
sredi svojih plemenitnikov in vitezov. Ko se približa vojvoda, na
palico naslonjen, kmetu na kamenu, popraša ga kmet v slovenskem
jeziku: „Kdo se tam približuje? 11  Nato odgovore vsi okoli stoječi:
„To je deželni knez“. Kmet dalje popraša: „Ali bode pravičen
sodnik, ki išče sreče domovine? Ali je prosto rojčn? Ali bo prijazen
varih prave vere? 11  Nato vsi odgovore: ,,-Je in vselej bode.“ — „Pa po
lcteri pravici, 11  reče kmet, „me more pregnati z mojega sedeža? 11
Vsi odgovore: „ Dobiš 60 beličev, marčgastega bika, kobilo in obleko,
ktero nosi zdaj knez, in prosta bode tvoja hiša vseh davkov 11 .

Zdaj udari kmet kneza rahlo v lice, opominjajoč ga, naj bode
pravičen sodnik, ter odstopi in odpelje živinčeti. Potem stopi knez
na borni, neolepšani kamen, potegne meč, mahne ž njim na vse štiri
vetrove in se zaroti, da bode vsem sodnik po dolžnosti in pravici.

S Krnske gore se napoti vojvoda v gosposvetsko cerkev, kjer
najvišji med duhovniki poje veliko mašo in blagoslovi vojvodo po cerk¬
veni šegi. Do zdaj je še vojvoda zmirom nosil kmetsko obleko; potem
pa se preobleče in sede k obedu. Pri obedu je vse veselo in dobre
volje, in vsakovrstne zdravice se napivajo. Po dokončanem obedu

108

odrinejo vsi na bližnje Gosposvetsko polje; vojvoda sede na kamneni
prestol, deli najeme (fevde) in dela pravico vsakemu, kdor jo išče
pri njem.

A. Einspieler.

56. Črna kuga na Dunaji.

Jako so se prestrašili Dduajčanje, kakor nam pripovedujejo
zgodovinarji, ko jim dojde glas, da se je na Madžarskem prikazala
kuga. Pa kak je bil še le strah, ko se preseli prihodnje leto,
t. j. leta 1679., strašna bolezen na Dunaj! V predmestji Leopoldovem
so naj poprej zapazili morilko. Plazila se je nekaj časa le po pred¬
mestjih in se nahajala le bolj po stanovanjih revežev; mislili so torej,
da ima bolezen svoje korenike v nesnažnosti in zanikarnosti revežev
— kar drzno prestopi tudi prag bogatinov in se vseli celo v palače
velikašev!

Gospoda in tujci so bežali iz mesta, in poslanci tujih vlad so
hiteli vsak na svoj dom, da bi utekli smrti. Verno ljudstvo je hitelo
v množicah v cerkve, da poprosi pomoči Onega, kteri sam pomagati
more; mrtvaški zvon je pel neprenehoma. Očitno so oklicavali, da
je treba bolnikom strežnikov in da ni ljudij, ki bi mrtvece poko¬
pavali ; očitno so ponujali visoke, visoke plače onim, kteri bi se ponudili
taki službi — zastonj! Siliti je morala gosposka ljudi in loviti jih po
kotih za taka opravila; celo zdravnike so morali loviti in jih siliti
k bolnikom v bolnišnice. Naposled so izpustili vse jetnike, da bi po
bolnišnicah stregli bolnikom in pokopavali mrtvece. Že so bile
bolnišnice polne, marsikoga je morilka na ulicah dohitela; v mestu
in po predmestjih, na trgih in po ulicah, povsod je bilo vse polno
bolnih, umirajočih, mrtvih ljudij.

Govorica je bila: ta je umrl, oni umira, po onem bo kmalu!
Kakor v vojake so lovili ljudi, da so mrtvece pokopavali. Ti so
drdrali s svojimi vozovi pa ulicah, nakladali mrtve in umirajoče
ljudi vse na en kup in jih sipali v eno jamo.

Na ulicah je vse hitelo, vse teklo, kakor bi jim gorelo za
petami. Skrbno so se varovali, da ni drug drugemu preblizu priščl,
koga se dotaknil in se tako okužil; zapuščene so bile torej tudi
cerkve, zapuščene izpovednice, kjer bi bili mogli dobiti reveži edinega
tolažila.

109

In kaki prizori na ulicah! Tukaj hiša zaklenjena, vrata in okna
priprta, ker je vse v njej pomrlo; pred ono je ležalo nakopičenega
blagd, obleke in hišnega orodja, lepega in slabega, brez reda drugo
vrh drugega. Tam zopet so vzdigovali na voz ravno umršega očeta,
na pragu je čepela njegova žena v zadnjih dihljajih, temno je zrlo
vodeno njeno oko za njim — krog nje je lazilo malo dete, jokaje
objemalo mater in okuženo kmalu mrtvo obležalo. Tam je letelo
število otročičev za vozom, na kterem so jim ležali roditelji, soro¬
dniki in znanci mrtvi, kakor polena drug vrb drugega nakopičeni.
Naposled se je vlačilo toliko malih zapuščenih sirot po mestu, da
jih je dala gosposka na deželo odvesti in tam oskrbovati.

Tako silno je razsajala nemila črna smrt, da jih je od meseca
prosinca do listopada samo v mestu umrlo 49.486, še več pa v pred¬
mestjih. Zapustila je naposled strašna morilka Dunajčane. Preiskavah
so hiše in po njih so našli še veliko, veliko trupel, seveda že na pol
gnilih, nekaj kar v posteljah, veliko na tleh: sarodniki so jim pomrli,
posli jih zapustili, ostali so brez jedi, brez pomoči in tako so
poginili strašno.

Res strašen vzgled božje kazni! Taka šiba pa ni zadela le
posameznih mest in krajev, ampak romala je večkrat od mesta do
mesta, iz dežele v deželo po vsej Evropi. Tudi naše kraje je večkrat
zadela, zlasti v Ljubljani je večkrat razsajala. Vzroka torej imamo,
da kličemo pri cerkvenih molitvah prav iz dna svojih src: „Gospod,
reši nas kuge!“

A. Zupančič.

57. Turki pred Radgono.

Leta 1418. so divjali Turki po Ogerskem. Priderejo tudi na
Štajersko ter obležejo Radgono. A Iiadgončanje se branijo krepko in
pošljejo do vojvode Ernesta Železnega*) v Gradec za pomoč. Ker
je pa bila štajerska vojska premala, je prosil vojvoda pomoči tudi
z Avstrijskega, s Kranjskega in s Koroškega. Na Upniškem polji je
čakal pomočnikov. Dnč 4. oktobra pride Nikolaj Frangipan. S Kranjskega
je vodil 250, s Hrvštskega pa 800 konjikov. Deželni glavar koroški
je pa imel pod svojim poveljem 700 konjikov in 2000 pešcev. Ti se
združijo s Štajerci in jo udarijo proti Radgoni.

D Imenovali so ga Železnega, ker je hodil vedno v železnem oklepu.

110

Ahmed-beg, turški poveljnik, naskakoval je med tem nepre¬
nehoma trdnjavo. Noč in dan niso imeli obleženci miru.

Od treh stranij so naskakovali neverniki, samo ob Muri niso
mogli do mesta. Rjove so drli proti zidovju, močne lestve so nosili
s seboj, prislanjali so jih na zidovje ter po njih plezali kvišku. A
Radgončanom bilo je hrabro srce v prsih, gosto so štrlela z ozidja
kop j d proti sovražnikom, kakor toča je padalo kamenje na turške
glave. Z močnimi drogovi so odrivali lestve od zida, da so pobijale
Turke, lazeče po njih. Ali Ahmed-beg ne jenja; vedno nova krdela
pošilja proti krščanom, črez mrtve svoje tovariše se spenjajo moha-
medani na zid. Moško se brdnijo Radgončanje, še žene in deklice
pomagajo v boji, nosijo kamenje, polivajo Turke z vrelo vodo po
glavah, obvezdjejo ranjence. Na strani svojega ženina je stala njegova
nevesta na zidu. Sovražna puščica zadene ženina; neustrašena stopi
nevesta na njegovo mesto, bori se, dokler ne pokosi tudi nje bela
smrt. V prvem naskoku je padlo tri tisoč nevernikov. Naskakujejo
v drugo, v tretje; ne polaste se mesta.

V Cmureku se ustavi Ernestova vojska, da počije zadnjo noč pred
bojem. Kmalu so spali vojaki, samo straže so bdele na vseh straneh,
da bi varovale krščane turškega napada. Samo vdjvoda Ernest ne
more spati. Bilo je že polnoči, kar pripelje straža mladega vojaka
pred vojvodo. Čelada pokriva mladeniču glavo, oklep mu brani prsi,
a lice mu je bledo, glas se mu trese, ko začne pripovedovati:
„Radgončanje me pošiljajo prosit pomoči. Že dvanajstkrat je naskočil
Turek mestno zidovje. Zidovje in stolpi so že skoro porušeni. Kar
je bilo krepkih možakov, pokosil jih je turški meč. Le starci in
dečki se še branijo. Včeraj nas je napadel pri Čgerskih vratih. Že
so omagovali branitelji. Turki so že pldzali na zidovje, skoro so se
polastili mesta. Kar prihruje zadnja pomoč. Ženske in device, kterim
so pobili Turčini može, očete, brate in ženine, opravile so se
v orožje ubitih možakov. Ko je bila sila največja, prihrule so na
ozidje, vrgle so sovražnika nazdj. Skoz sovražne trume nas je prodrlo
nekoliko, ali samo meni se je posrečilo priti do vas. Ne odlašajte
s pomočjo, gospod !* 1

Tako gevori jundk. Jedva končd svoje poročilo, omahne brez
zavesti na tla; čelada mu pade z glave, dolgi ženski lasje se mu
usujejo po ramah.

111

Prestrašen skoči Ernest na noge, sluga hoče pomagati ranjenemu
junaku. Odpne mu oklep. Ali, o čudo, v oklepu ne najde junaka
umirajoča junakinja je bila! Mlada devojka, ki je vodila zjutraj svoje
družice v bhj zoper mohamedane, je prodrla vrste sovražnikove,
poročat vojvodi, kako huda je v Radgoni. Bog jej je dal moči, da je
prinesla svoje poročilo, ali tu jo je poklical Vsemogočni k sebi.
Rdeča kri je curljala iz rane, duša pa se je vzdignila v nebesa.

Ernest ni čakal več zore. Trobente glas pokliče takoj vojake
na noge. Molče se postavijo krdela v vrste ter odrinejo proti Rad¬
goni. Ko je zasijalo solnce na vzhodu, zagledajo krščani turške šatore
in obleženo mesto. Prestrašene javljajo sovražnikove straže Ahmed-
begu, da prihaja vojvoda Ernest s Štajerci, Korošči in Kranjci
zvestim svojim Radgončanom na pomoč. Hitro se upre nasprotnikom.
Vname se strašen boj. Krščanom na čelu seka Ernest Turčine; kakor
snopje za žanjico so padali Turki za njim. Ali kmalu ga obkoli divja
truma mohamedanov, sovražno kopje zadene vojvodovega konja,
voj voda pade na tla. Veseli zavpijejo Turki. A Bogomir Ravbar,
kranjski junak, priskoči na pomoč, poseka Turke ter reši svojega
gospodarja. Korošci med tem tudi niso držali križem rok. Junaški
Kolnic je napadal sovražnike od strani, njihovo desno krilo zažene
v beg. Ko izvč to Ahmed-beg, pride svojcem pomagat. Prestrašen
jih vidi bežati. Ravno je podil hrabri Kolnic dva turška poveljnika
pred seboj. Mahne z mečem, prvi se zvali s konja, maline
v drugo, drugega prekolje. Besen od jeze se zakadi Ahmed-beg
sam nad njega. Kolnic se ga ne ustraši. Mirno čaka svojega
nasprotnika. Mirno odbija njegove udarce. Jezen udriha Turek po
vitezu. V svoji jezi ne pazi dosti. Kolnic porabi priliko, spretno udari
in izvije Ahmedu sabljo iz roke. Divje zatuli mohamedan, skoči
med svojce, ki mu hite pomagat. Prvemu iztrga sabljo iz rok in se
zakadi zopet nad krščana. Od vseh stranij pritiskajo sovražniki na
njega. Huda je že pela Kolnicu. Le malo je imel še tovarišev pri
sebi, roka mu omaguje, na več krajih mu že curlja kri izpbd oklepa.
Ko pride Ahmed blizu njega, udari Kolnic z vso silo po njem; rani
ga, ali meč se mu zdrobi na drobne kosce. Srečno prestreže še
s ščitom Turkov udarec. Pa kaj bi mogel brez orožja! V tem hipu
prihiti Frangipan s Kranjci in s Hrvati. Kakor vihra pridirja na
konji in zadene Ahmed-bega s kopjem tako dobro, da ga strmoglavi

112

raz konja. Po polžkih, krvavih tleh se pobira Ahmed-beg, a ne
more več na noge. Milo začne prositi, naj bi ga pustili živega, ali
Frangipan mu porine kopje v hudobno sred. —

Po smrti svojega poveljnika se spuste Turki v beg. Dva viteza
Dietrichsteina pridereta celo v turški tabor. Radgončanje opazijo to
z zidovja, planejo iz mesta. Kakor hudourniki pritiskajo krščani od
vseh stranij na mohamedane. Beguni niso vedeli, kam bi se naj
obrnili. Mnogo jih je poskakalo v Muro; reka. je rdela od same
sovražnikove krvi.

Ta dan jih je padlo 12.000 pešcev in 7300 konjikov moha-
medanov. Izmed krščanov je padlo 1500 peščev in 500 konjikov;
izmed onih pa, ki so ostali še živi, je bil ranjen vsak tretji.

Tako je spodil Ernest Turke izprčd Radgone; pa da niso bile
Radgončanke tako junaške, prišel bi bil prepozno.

Z veselim navdušenjem so prišli po boji krščani v mesto.
Vojvoda sam pohvali Radgončanke, odkaže jim del plena, ostali plen
pa razdeli med svoje vojake in med cerkve.

Fr. Hubad.

58. Kako je ujel voj vodič Evgen francoskega
generala v njegovi lastni trdnjavi.

Leta 1700. je umrl kralj španjski Karol II. Po sorodstvu in
po veljavnih pogodbah prišlo naj bi bilo španjsko kraljestvo v roke
drugega sina Leopolda I., nemškega in rimskega cesarja iz slavne
habsburške rodovine. Ali francoski kralj Ludovik XIV. je bil pre¬
govoril španjskega kralja še pred smrtjo, da je napravil skrivno
oporoko, v kateri je volil svoje kraljestvo Ludovikovemu drugemu
vnuku, vojvodi Filipu Anžovinjskemu. Komaj je zatisnil Karol II. oči,
je Ludovik XIV. dal zasesti po svojih vojakih Španijo v imenu
svojega vnuka. Take krivice Leopold I. seveda ni smel trpeti. Zato
se začnč tako imenovana španjska nasledstvena vojna, ki je trajala
celih trinajst let.

Proti francoski vojski na Italijanskem pošlje cesar svojega
slavnega vojskovodjo vojvodiča Evgena. Ali francoski generali so mu
bili zaprli pot s Tirolskega v Italijo. Tam, kjer se odpira dolina, po

113

kateri teče Adiža na Italijansko, so postavili svojo vojsko ter so
utrdili kraj tako hudo, da Evgen ni mogel naprej. Menili so, da
bodo primorali avstrijskega generala, naj jih napade ravno tam, kjer
bi se mu bili branili prav lahko. Na desni in levi se vzdigujejo
namreč visoke gore proti nebu, tak6 da ni drugega pota s Tirolskega
na Italijansko.

Evgen je videl, da bi izgubil tisoče svojih vojakov, preden bi
prodrl skozi sovražnike. Ogibal se je najrajši prelivanju krvi, če se
je le mogel. Zato pošlje le nekaj malih oddelkov proti Francozom.
Ti so napadali sovražnike zdaj tu, zdaj tam. Mislili so Francozi, da
se jih hoče lotiti Evgen z vso svojo silo.

Ali tako nespameten ni bil. Glavni del svoje vojske je peljal po
težavnih stezah, po katerih so hodili sicčr le pastirji in lovci, črez
hribe na Italijansko. Pot je bila res slaba; po nekterih krajih so
morali lomiti kamenje, da so mogli konji in vojaki naprej; topove
in strelivo so morali vlačiti po škripcih na visočine, ali vse to ni
kalilo vojakom radosti, ker so se veselili že naprej, kako kisle obraze
bodo delali Francozi, ko jim pridejo kar nenadoma za hrbet. Po
dolgih dnevih trudapolnega potovanja pridejo Avstrijci na ravnino;
napMejo več mest, ki še mislila niso, da bi bil sovražnik blizu, ter
si o svoje velik kos dežele.

Tako je prekanil Evgen francoskega generala Catindt-a. Ta je
bil sicčr izvrsten vojskovodja, ali kralju Ludoviku XIV. ni bil posebno
priljubljen, ker ni znal tako gladko in lepo govoriti kakor drugi.
Posebno pa se je odlikoval na kraljevem dvoru maršal Villeroi
(Vilroa), o njem pa so sodili pravi vojaki, da zna bolje plesati nego
vojsko voditi. Ali kralju je ugajal, ker se je ustil: „Ko bi prišel jaz
na Italijansko, zagodel bi Evgenu, da bi moral plžsati, kakor bi se
meni ljubilo. Kmalu bi ga dobil v pest ter bi ga poslal sem Pari¬
žanom na oglčd.“

Ker se je bila stvar Catinat-u tako slabo obnesla, pošlje Ludovik
res Villeroi-ja na Italijansko, naj prevzame on poveljstvo. „Nadejem
se,“ rekel mu je kralj pri ločitvi, „da mi bodete dali kmalu priliko,
vam čestitati. “

Med tem se je začela jesen. Po blatu ali po snegu Villeroi itak
ni brodil rad, zato pošlje vojsko v razne trdnjave in v razna mesta,
naj si počijejo, da bi se mogli spomladi vojevati tem bolje.

Strnjen. 8e[e6udj f. Seutfdje. 8

114

Evgen pa še po zimi ni miroval. Zdaj je napadal to mesto,
zdaj ono ter je lovil Francoze, da je bilo joj. Po mestih je dobil
tudi mnogo živeža in streliva v pest, da je hranil laže svoje vojake.
Zato so ga pa ljubili ti nad vse. Nikdar niso mrmrali, če jih je
vodil tudi po dežji in snegu okolu, še veseli so bili, če so mogli
zasoliti sovražniku kako prav gorko.

Ker je branil Evgen reveže, ker ni puščal, da bi ropali njegovi
vojaki po deželi, ker je bil tudi najpriprostejšim ljudem vedno pra¬
vičen, se je prikupil celo prebivavcem onih pokrajin, kjer so gospo¬
darili Francozi. Imel je pa tudi svoje ogleduhe povsod, da je hitro
izvedel vsako nakano sovražnikovo. Dober prijatelj mu je bil župnik
cerkve sv. Marije v mestu Kremoni. Ta je imel svojo hišo ravno tik
mestnega zidu. Iz njegove kleti je vodil star, že popolnoma suh
vodovod iz mesta. Ali tam, kjer je vodil na prosto, je bil tako gosto
zarasten, da ni slutil nihčč, kaj je tam skritega. Vesel sporoči župnik
to vojvodiču Evgenu. Temu so poročali že drugi ljudje, da hoče
priti francoski general zadnji dan janudrija 1. 1702. v Kremono
ogledovat vojake. „Ta bi bila lepa, ko bi mogel napasti mesto ravno
tačas!“ misli si Evgen. Vedel je sicčr, da je v mestu kakih 8000
francoskih vojakov, ali vendar hoče poskusiti svojo srečo tem bolj,
ker je bil izvedel, da je pisaril njegov nasprotnik še vedno v Pariz,
kako mu bo godel spomladi.

Odbere si torej 6000 mož ter jih pošlje od raznih stranij proti
Kremoni. Izmislil si je namreč stvar tako: Po vodovodu pošljem par
sto vojakov v mesto. Ti naj napddejo po noči stražo pri mestnih
vratih, pred katera pošljem oddelek svojih konjikov in pešcev. Ko
bodo vrata odprta, naj zdirjajo konjiki po mestu ter naj posekajo
straže pri drugih vratih, da bodo mogli oddelki, katere pošljem tja
čakat, tudi noter.

Kakor mislil, tako storil.

Prvega februarija 1. 1702. po polnoči pride Evgen pred mesto
in čaka v zapuščeni kmetski koči, da bo čas. Pot je bila strašno
slaba; vojaki so dospeli še le proti peti uri zjutraj tja. Bilo je vse
dobro pripravljeno. Majorja Hoffmanna z 225 vojaki in nekterimi
delavci pošlje po vodovodu v mesto. Težko je bilo hoditi po nizkem
predoru, ali vendar prispe major s svojimi vojaki srečno v župnikovo
klet. Ko se zbero vsi njegovi vojaki okolo njega, gre iz hiše ter

115

napade stražo pri vratih sv. Marjete. Kmalu pobije ali pa ujame
zaspane Francoze, odprč vrata ter spusti konjike in pešce v mesto,
sam pa zasede vrata in zidovje nad njimi. Grof Nazari zdirja
po mestu ter napade glavno stražo, Kufstein pa hišo mestnega
poveljnika.

Prvi Francoz, ki je opazil, kaj se vrši, je bil kuhar nekega
francoskega generala, ki je hotel iti na vse zgodaj kupovat za svo¬
jega gospodarja. Ko vidi v mestu tuje vojake, steče domov ter vzbudi
svdjega gospodarja. Ta mu dolgo ni hotel verjeti, ali kmalu se pre¬
priča sam. Francozom na srečo je bil ukazal neki polkovnik, naj
bode njegov polk pripravljen že pred dnem, da ga bo ogledoval.
Vojaki so že stali na dvorišči svoje vojaščnice ter so čdkali svojega
povčljnika. Ko pride polkovnik iz svoje sobe, sliši hr u m po bližnji
ulici, hitro gre s svojimi vojaki tja, spozna Avstrijce in začne streljati
na-nje. Pokanje pušek vzbudi druge Francoze: z vseh stranij se
zbirajo, nekateri pridejo bosi in na pol oblečeni, samo z orožjem
v roči na svoja mesta.

Villeroi je bil prišel ravno prejšnji večer v mesto. Poveljnik
je napravil njemu na čast veliko gostijo. Pozno je bil priščl domov.
Pisal je še v svoji sobi, ko prisopiha sluga s strašno novico. Hitro
ukaže, naj mu pripeljejo konja, ter pošlje častnika gledat, kaj je.
Komaj je imel nogo v stremenih, izvč, da so Avstrijci v trdnjavi.
S svojim slugo zdirja na trg, kjer naj bi se zbirali vojaki v sili.
Ko pa pridirja tja, sekal je ravno Nazari glavno stražo. Ves obupan
vpije Villeroi nad svojimi vojaki, naj se branijo hrabro; ali kmalu
obkolijo Avstrijci tudi njega. Spoznajo po njegovi opravi, da mora
biti general, pa ga potegnejo s konja. Stotnik Macdonald ga ujame
ter odpelje na stran. V tej stiski pove Villeroi svoje ime. Častniku
obeta 10.000 cekinov in službo polkovnika na Francoskem, če ga
izpusti. Macdonald mu pa odgovori mirno: „Ze mnogo let jem cesarjev
kruh; svojega gospodarja ne izdam!“ Na to ga pelje pred Evgena
na trg in ga zapre na glavni straži.

Med tem se je zdanilo. Po mestu so se bojevali Avstrijci
s Francozi. Zadnjih je bilo več nego dvakrat toliko kakor cesarskih.
Tretji oddelek, namreč 3000 mož, ki bi naj bil napadel mesto od
strani reke, ni mogel naprej, ker so bila pota preslaba. Ta torej ni
mogel na pomoč. Tem hrabreje so se bojevali drugi.

8 *

116

Evgen gre s svojim spremstvom na zvonik glavne cerkve gledat,
kako je po mestu. Kmalu se prepriča, da ne bo mogel nadvladati,
ker so prihajali Francozom že tudi vajaki iz bližnjih vasij na pomoč.
Zato ukaže, naj se pripravijo Avstrijci popoldne na odhod. Dalje ni
smel čakati, kajti njegovi vojaki so bili že po sedemkrat v ognji,
bili so trudni, da so komaj še nosili puške. Proti večeru odpotuje
s svojimi vojaki v najlepšem redu iz mesta. Osemdeset častnikov,
štiristo vojakov, sedem zastav in množico konj je vodil s seboj.
Seveda tudi francoskega generala ni pozabil. Francozi so bili še tako
zbegani, da njegovih zadnjih straž niso kaj nadlegovali.

Tako je zagodel pred pustom mžrcija 1. 1702. Evgen maršalu
Villeroi-ju, uprdv temu, ki se je bahal kralju, kako bode on Evgenu
zagodel. Z Italijanskega ga je poslal na Tirolsko in kasneje v Gradec.
Devet mesecev je ostal jetnik, dokler ga ni izpustil cesar Leopold
iz lastnega nagiba. Ali je ta general potem še tako rad plesal
v Parizu, ni nam znano.

Fr. Hubad.

59. Boj pri črnuškem mostu 1. 1813.

Leta 1809. so bili pridrli Francozje v naše dežele. Kranjsko
noter do štajerske meje, del Koroškega, Primorje, Gorico, Istro so
zedinili v posebno Ilirsko kraljestvo. Na cesti, ki pelje iz Ljubljane
proti Dunaju, jim je bil posebno važen most črez Savo pri Črnučah.
Zato so napravili ob levem savskem bregu okope, da bi lože branili
Avstrijcem pot črez Savo, ki bi pridrli s Štajerskega črez Brdo in
Trzin proti Ljubljani. Kesneje so napravili tudi ob desnem bregu
okope, ker so začeli pritiskati 1. 1813. cesarski vojaki tudi z Dolenj¬
skega proti Ljubljani.

Leta 1812. je poginila silna vojska Napoleonova na neizmernih
planjavah ruskih. V početku leta 1813. se zvežejo nemške države
z avstrijskim cesarstvom, da ukrote siloviteža. Avstrijski vojaki so
vreli navdušeni v bčj. Ne bodemo pravili, kako se je godilo drugod,
zanima nas le, kar se je godilo ob Dunajski cesti.

Iz Celja sem pride avstrijski general Folseis na Kranjsko.
Dne 25. avgusta je stal s svojo brigado na Brdu, njegove prednje
straže so bile pa že ob Bistrici med K&mnikom in Dolom. Črez

117

Velesovo je občeval z avstrijskimi krdeli v Kokriški dolini, črez Litijo
pa z avstrijskim generalom Rčbrovičem, ki je prihajal iz Zagreba
proti Novemu mestu. Folseis je imel pri sebi en bataljon 27. pešpolka,
dva brambovska bataljona 16. polka slovenskih Štajercev in nekaj
škadronov huzarjev in ulancev — vsega vkup 3000 mož.

Francoski general Bellotti dobi povelje, naj udari iz Kranja
s tremi bataljoni, dvesto grenadirji na konjih in z dvema topovoma
na Folseisa pri Brdu, da pride cesta proti Celju Francozom v last.
Neki kmet, blizu Kranja doma, je vodil Bellottija črez Smlednik in
Komendo proti Mengšu. Deževalo je tako hudo, kakor bi curkoma
lilo, ko pridejo Francozi 8. septembra pred Mengeš. Ob eni uri
popoldne zadenejo na poldrugo kompanijo 27. avstrijskega polka.
Zanič se boj. Cesarski vojaki so se bojevali srčno, puške so pokale,
da je bilo joj, ali kaj hoče napraviti poldruga kompanija proti trem
bataljonom. Počasi se umaknejo naši vojaki proti Trzinu. Med tem
so bili že avstrijski konjiki in rezerva v Trzinu. Kmalu vidi Bellotti,
da skozi Trzin ne more na Črnuče. Zato se obrne proti Mengšu
nazaj. Pri Homcu sta pa stala dva bataljona slovensko-štajerskih
brambovcev. Njihov poveljnik je slišal pokanje pušek; hitro pride
Francozom naproti ter jih zažene nazaj proti Trzinu. Francozi nas¬
kakujejo vas Trzin, ali tamošnji Avstrijci jih vržejo nazaj. Francozi
se obrnejo proti Vranšici, ali tudi tu so jih že čakali češarki bajoneti.
Bellottija samega je zadčl avstrijski vojak v stegno. Nositi so ga
morali njegovi vojaki. Dež je lil neprenehoma. Francoski general
vidi, da mu ni pomoči več, uda se torej cesarskim vojakom. Ujeli
so tedaj Avstrijci generala Bellottija in več častnikov, 650 pešcev,
80 grenadirjev na konjih, enega vojnega komisarja, dobili so 2 topa,
2 zastavi, tri vozove smodnika in vojno kovačnico; razven tega je
ležalo 55 Francozov mrtvih, 200 pa ranjenih na bojišči. Avstrijci so
imeli samo 5 mrtvecev in 14 ranjencev. Le malemu krdelcu Francozov
se je posrččilo priti črez Tranšico na Črnuče. Ker je dežavalo tako
hudo, ni bilo mogoče streljati, bojevali so se vojaki s kopiti svojih
pušek in z bajoneti. Zato so prejeli trije srebrne svetinje za hrabrost.

Ker dosti mož v bataljonu 27. polka še ni bilo popolnoma
oblečenih po vojaško, dali so jim francoske čake, plašče in telečjake.

Dne 23. septembra zasede Folseis Kranj in se odloči napasti
Francoze na Črnučah. Dogovoril se je, da jih bo napadel on dne

118

25. septembra ob levem bregu Save, general Rčbrovič, ki je pri¬
hajal z Dolenjskega, pa ob desnem.

Zato pošlje iz Kranja bataljon 27. pešpolka mimo Šmarne gore
proti Črnučam, sam pa udari iz Trzina ravno tja. Osemnajsto
kompanijo 27. polka, ki je bila opravljena s francoskimi čakami in
plašči, pdšljejo naprej. Skozi Gameljne pridejo na Stražo — gozd,
skozi katerega pelje cesta proti Črnučam. Nadporočnik Mazzari in
praporščak Cherain (Šeren), rojen Francoz, sta stopala prva, Govorila
sta glasno francoski; vojaki, ki niso znali francoski, so pa morali
molčati. Ko prideta do francoskih straž, zavpije prva nad nje: „Ki
vi?" (Qui vive? t. j. kdo je?) Častnika na čelu odgovorita francoski.
Ker so bili Avstrijci francoski oblečeni, mislile so francoske straže,
da so njihovci. Ko pa prideta junaška častnika s svojimi vojaki do
pregraje, katero so napravili Francozi črez cesto, zakadita se nad
Francoze, dobita hitro pregrajo v pest in se polastita s pol kompanije
prvega okopa. Francozi so bežali prestrašeni v drug okop nekoliko
više od prvega, Mazzarija pa zadene krogla v prsi, ko je skočil
ravno na prsobran okopa; na Cheraina je pa že meril Francoz, kar
ga zgrabi Cherain za pas in ga vrže v jarek. Potem skoči junak
v okop ter prebode poveljnika tega okopa z mečem.

Ali Rčbrovie na desnem bregu Save ni mogel priti na pomoč,
ker so ga bili napadli Francozi iz Ljubljane že prejšnji dan in so
ga potisnili nazaj. Vendar so pa mogli biti zadovoljni naši junaki.
Med Francozi je nastala namreč taka zmešnjava, da so streljali iz
okopov na desnem bregu na lastni svoj zgornji okdp, ker so menili,
da ga imajo že Avstrijci v rokah. Vendar so se v zgornjem okopu
Francozi ubranili cesarskih vojakov. Ti so se morali umakniti nazaj,
ko so bili črez eno uro v spodnjem okopu in so ujeli več častnikov
in veliko vojakov.

Kar je bilo mrtvih Francozov, so jih pokopali zraven ceste,
kjer še vsako leto zažigajo ljudje nanošeno suhljad v spomin umršili
Francozov.

Osemnajsta kompanija je izgubila nadporočnika; osem vojakov je
bilo mrtvih, enindvajset pa ranjenih. Praporščaka Cheraina je postavil
general za njegovo junaštvo za nadporočnika na Mazzarijevo mesto.

Francozi se niso držali več dolgo na Črnučah. Avstrijci so
natepli Francoze pri Cirknici in pri Laščah in so silili že proti

119

Gorici in Trstu. Zato so zapustili sovražniki po noči dne 29. septembra
Črnuče ter so požgali most. Ali Folseis jim je bil hitro za petami.
Že ob dveh popoldne je bil v Ljubljani, kamor je dospel eno uro
kesneje tudi Rebrovič z Dolenjskega.

Fr. Hubad.

60. Bolška soteska

Bolška soteska (Flitscher Klause) je najožji, globoko vrezani
klanec med Julijskimi Alpami. Na njegovi zahodni strani se vzdiga
ravno nad Bolcem 2210 m visoki Rombon (Veliki vrb), a na vzhodni
nekoliko višji vrhunec (2322 m) Krnice. Oba spuščata svoja gola
rebra prav strmo k Bolški soteski, ki leži pri mostu le 532 m nad
morjem. Tam doli se približujeta oba nasprotna obronka do 150—200 m.
Skozi to sotesko si je izdolbla rečica Koritnica, ki izvira na južni
strani Mangarta in se izliva v Sočo jugovzhodno od Bolca, jako
romantično korito, ki'je 90 m globoko, 470 m  dolgo, a po nekaterih
krajih samo dva metra široko. Po tem koritu je dobila rečica svoje
ime Koritnica. Ravno sredi soteske drži čez korito omotičen most,
s katerega se navadno meče kamenje doli v strašno globočino. Po
tem mostu prestopi predelska cesta, ki je dosedaj vodila ob levi
vzhodni strani Koritnice, to rečico in pelje skozi skalnato zaseko
dalje proti Bolcu. Ta del ceste so dodelali še le 1. 1850., dočim
je stara cesta nekoliko niže doli pod sotesko in koritom držala čez
rečico ter se potčm navzgor zavijala na bolško polje. V sredi soteske,
na južni strani mosta in ravno vrhu strahovitega prepada se je
videla še do 1. 1881. prav romantična razvalina. A jeseni 1. 1881. so
začeli avstrijski ženisti popravljati stari grad in napravljati novo
trdnjavo, katera naj bi sovražniku zapirala pot skozi Bolško sotesko,
ali ga vsaj kolikor mogoče ustavljala na njegovem prehodu proti
Koroški. Trdnjavico so dodelali 1. 1883. po vseh novošegnih zahtevah,
in zdaj ima, tudi svojo malo stražo, katera redno dohaja vsak mesec
iz Trbiža.

Zgodovina starega grada v Bolški soteski je zelo zanimiva, ker
je ž njo spojena zgodovina vsega bolškega okraja od XV. stoletja
dalje. Bolško je bilo pod Avstrijo posebno glavarstvo, čigar načelnik
je dobival ukaze naravnost od vlade v Gradci. Ta cesarski glavar
je stanoval navadno v bolškem gradu, in tu je ljudstvo plačevalo

120

tudi svoje desetine, kajti cesarskih davkov so bili Bolčanje oproščeni
celo do časa Francozov. Toda poglejmo, kdo in kdaj je sezidal
bolški grad.

Ko so bili začeli Turki zadnja desetletja XV. stoletja prihajati
tudi na Goriško in so 1. 1478. prodrli ob Soči gori čez Predel na
Koroško, pošljejo Benečanje, posluživši se slabotne vlade poslednjega
gorlškega grofa Leonharda, svojega pooblaščenca Jakoba Valvasona
na Tolminsko, da bi pregledal zemljo in potem beneškemu senatu
nasvetoval, kje naj se napravijo male trdnjavice v obrambo proti
Turkom.

Ko je ta pooblaščenec priščl v tolminske in bolške gore, začudil
se je njih prirodni lepoti, globokosti dolin in bistrosti voda. Poslal
je v Benetke zelo obširno poročilo, v katerem popisuje med drugim
tudi romantično ležo in prirodno krasoto Tolminskega. Na to odloči
senat, postaviti malo trdnjavo v Bolški soteski. Ker je bilo mesto
jako ugodno ležeče in že po prirodi sami utrjeno, zato Benečanom
ni bilo potreba veliko zidati, in zares nam pričajo sočasni viri, da
je bila bolška trdnjavica iz početka le lesena. Za dovoljenje,
utrjevati se na goriških tleh, takrkt Benečanje niso vprašali niko¬
gar, kakor so tudi samooblastno postavili 1. 1472. trdnjavo Gradišče
ob Soči na goriškem svetu. Benečanje so namreč mislili, da morajo
po zamrtji goriških grofov njim pripasti vsa njihova posestva na
južni strani Julijskih Alp, kakor so bili že 1. 1418.—1420. pogoltnili
akvilejsko patrijarhovino. —

Večjo važnost dobi bolški grad še le 1. 1508., ko so bili
Benečanje vzeli vse Goriško cesarju Maksimilijanu. Beneški voj¬
voda Alviono postavi tedhj močno posadko v bolški grad, da bi
Avstrijci ne mogli pošiljati vojakov po predelski cesti na Goriško.
Ko pa so bili Benečanje nastopnega leta z Goriškega pregnani in je
avstrijski general Henrik Brunšviški brezuspešno oblegal poprej
Čedad, potčm Tolmin, obrne se naposled na Bolško, kjer so prebi-
vavci kazali veliko naklonjenost do Avstrije. Ko pride torej Brunšviški
v Boleč, vzprejmejo ga radostno t&mošnji prebivavci ter mu prosto¬
voljno izroče svoj grad in ves okraj. Izgovore si le, da mora
avstrijska vlada varovati njih samostalnost in da jim ne sme nakla¬
dati nikakih bremen. Prevzeli so dolžnost, da bodo sami branili
bolški grad zoper Benečane. Za potrebe in vzdrževanje tega gradu

121

odmenili so tri gozde, ki so še zdaj državna lastnina. Tako je dobil
bolški grad svojo stalno posadko.

Ko je cesar Maksimilijan uredil goriško grofijo, je dal tudi
Bolčanom posebno glavarstvo. Prvi bolški glavarji so zapovedovali
navadno ob enem tudi v Gradišči in Meranu, torej ob vsej meji
proti Benečanom.

Najimenitnejši bolški glavarje bil Filip Jurij Gera od 1.1612.—1643.
Ta je popolnoma popravil ali morda iznova prezidal bolški grad.
Ker grad ni imel zadosti pitne vode, iskal in stikal je po razpo-
klinah bližnjega skalovja tako dolgo, da je zasledil primeren- studenec.
Do njega je dal napraviti zložno pot in ga je tako zavaroval, da ni
mogel sovražnik do njega.

Važnost bolške trdnjave se je pokazala zlasti v drugi beneški
vojni (1615.—1617.), ko je posredovala pošiljanje vojakov s Koroškega
na Goriško. Pa tudi pozneje so jo skrbno varovali. Bolški glavar je
imel kot zapovednik grada pod seboj enega topničarja in štiri vojake,
katere je plačevala vlada.

Vendar se je še le za francoskih vojna zopet ponudila prilika,
da je grad iznova dokazal svojo strategično važnost.

Ko so 1. 1797. Francozi posedli Gorico, so kmalu začeli napre¬
dovati ob Soči navzgor za umikajočo se avstrijsko vojsko. General
Bejalič je bil pustil za seboj kot zadnjo stražo generala Koblosa
z njegovo brigado. Ta se je moral pri svojem umikanji po predelski
cesti neprenehoma bojevati s Francozi. Prišedši na Bolško, posede
s 500 grenadirji grad v soteski ter se zapre v to trdnjavico.
V naglici so popravili vojaki grad in pripravili za obrambo, kolikor
se je dalo, kajti sovražnik jim je bil za petami.

Dne 22. marca meseca 1. 1797. pridejo Francozi pred grad,
utabore se ob stari cesti na vzhodni strani in začno trdnjavico
oblegati. Posadka sicer hrabro odgovarja francoskemu ognju, ali
kmalu razvidi, da se ne bode mogla dolgo braniti proti toliki sili
Francozov. Zat6 sklene pomagati si z zvijačo. Ko se naredi zvečer
trda noč, zapusti skrivaj en oddelek trdnjavo, drugi pa razkrijejo
leseni most, ki je vodil preko globokega prepada, in ostanejo mirni
v gradu. Francozi, misleč, da je zapustila grad vsa posadka, in
boječ se, da bi Avstrijci ne posedli iznova tako važnega mesta,
sklenejo še tisto noč polastiti se grada. Ko začno v temi korakati

122

proti razkritemu mostu, popada drug za drugim v globoko korito.
Ko pride tudi bobnar na most, zatoči se tudi on z bobnom vred
v prep&d. Ali to nenavadno ropotanje bobna opomni Francoze, da
mora tu biti nekaj posebnega. Ko se prepričajo o zvijači avstrijskih
vojakov, razsrdijo se silno in sklenejo, grad na vsak način dobiti
v svojo pest. Kupijo si za suho zlato izdajavca (nekega pastirja), da
jih je pripeljal na visočino nad gradom, s katere se je prav lahko
streljalo. Ko so tako Francozi zjutraj 23. marca posedli vse bližnje
visočine, razvidi posadka, da je nemogoče dalje se držati, in ker ni
bilo od nikoder nobene pomoči, uda se ob eni uri popoldne.
Francozi razderejo v naglici grad in odpeljejo vso posadko kot jetnike.
Kmetje iz bližnje okolice so morali potem v tlako hoditi, vlačit
ubite Francoze iz korita in jih pokopavat.

Ljudstvo dandanes pripisuje vso to nesrečo Turkom. Pravijo,
da je posadka, ko so se Turki približali, po gradu prižgala luči,
razkrila most in potem zbežala. Od množice v korito popadlih
Turkov se je bila baje voda zajezila in je še v poznejših časih nosila
na dan trupla in orožje.

S. Rutar.

61. Grof Jožef Radecky.

Na Mali strani staroslavne Prage se nahaja lepa, jako duhovito
sestavljena soha: na mramornem stojalu stoje kipi vojakov, predstav¬
ljajočih poedine narode lepe naše in prostrane avstrijske domovine;
tu vidiš Hrvata in Poljaka, Čeha in Nemca, Madžara in Italijana
in mornarja od Adrije. Vsi skupaj drže nad seboj okrogel ščit, na
katerem stoji kip vojnega maršala grofa Jožefa Radeckega. Malokdaj
je umetnik tako izvrstno pogodil pomenljivost življenja in dejanja
odličnega vojskovodje kakor ustvaritelj tega spomenika. Skupina avstrijs¬
kih vojakov je podoba skupine avstrijskih narodov, ona je umetniško
poosebljenje nerazdružljive zveze raznoličnih življev, ki pa imajo vsi
skupaj en in isti smoter: braniti zemljo ene in iste Avstrije, sode¬
lovati v dosego vseobčnega blagostanja vsakega poedinega naroda, pa
tudi v dosego časti in slave skupne domovine. V onem spomeniku je torej
izražena misel celokupne Avstrije, izražena je pa ob enem istina, da
so oni mnogovrstni narodi tudi dokazali, kako silna je v prsih vseh
članov velike družine zavest one celokupnosti; dokazali so v krutem

123

boji, da jim gre Avstrija črez vse; kakor bratje so bili poslušni
poveljem vkupnega voditelja in kakor junaki so na krvavem bojišči
oteli Avstrijo pogina in med seboj vnovič sklenili in potrdili staro¬
davno zvezo.

Ko se je 1. 1848. in 1849. lotila svetovna revolucija tudi Avstrije
in jej pretresla tla, da je strašljivec že mislil, da se bode razrušil
stari dom, tedšj je 82 letni maršal Radecky s sinovi vseh avstrijskih
ndrodov pogazil sovražnika, ki se je drznil z orožjem napasti našo
zemljo. Doma so raznovrstna strankarstva razbiirjala nemalo duhove,
da je domovina naša bila podobna morju, kadar tuli nad njim silna
burja in se tepč med seboj goram enaki valovi; a skozi vrata, ki so
vedla v vojni tabor na solnčnih ravninah italijanskih, genij Avstrije
ni dovolil vhoda nezlogi; todi je navdajala srca vojakov edina misel,
da je treba pogaziti sovrdžnika skupne domovine. Zares, malo je
takih prizorov v zgodovini: ko se nasprotniki škodoželjni že pulijo
za dozdevni plen in ko se že v duhu vesele bogate dediščine, v istem
trenutku si osvetli Avstrija na bojišči lice na čudovit način; v istem
trenutku dovrši vojevodja, služčč že šestemu vladarju, vojno in prisili
nasprotnika, da miruje! S to zmago pri Novari pa je uničil Radecky
tudi zadnji up revolucijonarne zarote, ki si je izbrala nas za žrtev,
vrgel je raz prestol piemonteškega Karola Alberta ter utrdil prestol
mladeniškega cesarja svojega, Franca Jožefa.

Radecky pa ni še le 1. 1848. in spomladi 1.1849. pokazal svetu svo¬
jega vojaštva, on si je bil že po bitvah pri Sv. Luciji, pri Kurtatoni, pri
Kustoci in pri Novari kot mlad častnik priboril odlično mesto v avstrijski
vojni zgodovini. Daši je njegovemu očetu, hotečemu dati sina v voja¬
ke, svetoval imeniten strokovnjak, naj to misel popusti, češ, iz šibkega
in malega grofiča ne bode nikdar kaj prida vojaka, je vendar postal
Radecky vojak in je že kot 23 leten častnik pomagal osvojiti Beligrad.
Priščl je bil v šolo izvrstnega mojstra, v vojsko slavnega Lavdona;
kmalu pa je imel v bojih s Francozi odvčč prilike dokazati, da je
junak, ki se ne ustraši nobene nevarnosti. Reko Sambro v Belgiji
je preplaval na čilem konji in se vrnil z važnimi poročili; liki Horacij
Koklet se je upiral Francozom ob Minciju tako dolgo, da se je rešil
bolni nadpoveljnik Beaulieu, potčm pa je preplaval reko; preplaval
je celo deročo Adižo in se vrnil z bogatim plenom, s 50 Francozi
ujetniki. Pet krogelj mu je prebilo plašč v bitvi pri Marengu; v vseh

124

bojih mu je bilo jahajočemu pobitih 8 konj. Nekdaj je pa tudi on
posvetil francoskemu častniku; ker ga ni zadela njegova kroglja,
ranil ga je močno s samokresom, udarivši ga ž njim v obraz.

Ni čuda, da se je Radecky jako hitro uspel do najviših dosto¬
janstev v vojski, saj je cesto dokazal, da je ne le hraber vojak,
temveč tudi prebrisan in bister pa moder poveljnik. L. 1805. je odrekel
celo pokorščino povelju svojega vojvode: Ko je videl, da je velik
oddelek vojske v nevarnosti, je zapustil določeno mu mesto in udaril
na Francoze, ne boječ se njih prevelike množine. Tako krepko je
zadržaval sovražnike, da je otel oni oddelek. Seveda ga je cesar za
tako slavno dejanje odlikoval s komturskim križem reda Marije
Terezije. Tudi v onem velikem boji 1. 1813., v kterem je bil uničen
Napoleon I., niso bili združeni vladarji brez Radeckega; poverili so
mu odlično, a tudi sila odgovorno mesto načelnika glavnega štaba;
on je odločev&l zlasti pri sestavljanji vojnega načrta, imenoma načrta
za boj pri Lipskem. Tu je bil ranjen; položili so ga na nosilnico in
mu obvezali težko rano. Tu na bojišči mu je cesar podelil veliki križ
Leopoldovega reda, knez Schwarzenberg pa je snel svoj veliki križ
reda Marije Terezije in ga obesil Radeckemu okrčg vratu, češ: „Ta
križ je nekdaj nosil veliki Lavdon, in nihčč ni vrednejši nositi ga
od vas.“ Kot odličen strateg je sodeloval dalje pri bojih v Fr&nciji,
potem pa se je v mirnih časih za cesarjev Franca in Ferdinanda kot
poveljnik na Ogerskem in kot poveljujoči general v Lombardo-Veneciji
z neutrudljivo marljivostjo posvečev&l deloma teoretiškim strokam
vojnih ved, deloma pa včžbanju svojih polkov; v tem oziru je bila
doba njegovega službovanja na Laškem posebno znamenita; vsako
ješč n je zbral svojo vojsko in napravil velike vojaške vaje v takih
krajih, koder se mu je zdelo, da bode še kdkj treba biti se s sosedom
onostran Ticina. Kretajoč se po ravninah in pogorjih ob pritokih reke
Pada, so se udomačili vojaki in poveljniki uprdv na tistih tleh, ki so
bila 1. 1848. in 1849. pozorišče naših zmag.

Motil bi se pa, kdor bi imel Radeckega zgolj za zgodovinsko
osebo, za hribrega junaka in bistroumnega vojskovodjo, poudarjati
moramo marveč, da je bil Radecky tudi dober človek, blaga duša.
Le poglej mu v častito lice, ne v dobi mladeniški, ko še osrečujeta
srce veselje in brezskrbnost, ampak v visoki starosti po toliko grenkih
izkušnjah in prevarah, po toliko krutih bojih. Še starček je bil čil

125

in živahen, kretal se po mladeniško lahko in hitro; oko mu je bilo
bistro, poglčd globoko segajoč v dušo sleherniku, in sicer ne strog,
bodeč, ampak čudovito ljubezniv in tako prikupen, da mu nisi mogel
skrivati najtajnejših mislij; prodrl ti je ta pogled na dno duše, in
odprlo se ti je srce kakor dobremu sinu. Plemenitega sred. je bil
Radecky, pa tudi veren krščan; rožni venec mu je bil zvest sodriig.
Nikogar ni preziral, pristopen je bil sleherniku, in gotovo je bilo
razmerje in občevanje med slavnim maršalom in njegovimi častniki
malokedaj tako prijazno in domače, kakor kadar je Radecky zbral
svoje častnike okrog sebe in jih pogoščeval sicer skromno, pa oča-
rujoč jih z ljubeznivostjo svojo. — Nekoč 1. 1849. nagovarjajo čast¬
niki pri obedu maršala, naj si pusti rasti brke. Radecky se brani,
a ko gostje le ne odjenjajo, uda se jim rekoč: „Dobro, obljubim vam,
da si pustim rasti brke, ako v prvi bitvi Piemonteza dobro potol¬
čemo. “ Bil je mož beseda; po bitvi pri Novari je zares postal brkast.

Usmiljeno srce je imel proti zovražniku; zmage svoje ni hotel
uporabiti, da bi sovražnika stiskal bolj, nego je bilo po njegovih
mislih potrebno, kajti dejal je: „Bog ceni zmernost zmagšlčevo više
od prevzetnosti.“ Lavor ga ni naredil niti ošabnega niti krivičnega;
ni si lastil vse slave sam, ampak pošteno jo je delil z vojaki, pri¬
znavajoč tudi njih zasluge; krasne so besede njegove: „ Nihče se ni
dal zadrževati, nihče ni hotel zadnji, vsakdo je hotel biti prvi. Kdor
vodi tako vojsko, ne zasluži nobene hvale. Ne meni, vojakom gre
lavorika, ki so mi bili udani z voljo in neomejenim zaupanjem." Ko
se je pa 1. 1857. poslavljal od vojske, da bi prebil večer svbjega
življenja v pokoji, je govoril svojim „otrokom“: „Jaz se ne poslavljam
od vas, ker ostanem med vami. A zahvaliti vas moram za vaše zau¬
panje, za vašo udanost, ki nas je dovedla do toliko zmag in storila,
da nas občuduje in čisla ves svet. Rad ponavljam, da je vaše delo
svit, ki zlati večer mojega življenja liki večerna zarja konec krasnega
dneva. Vam gre hvala za to, kar sem dosegel. Vaše vojaške kreposti
so mi spletle venec, ki diči osivelo glavo mojo po najviši milosti
našega presvetlega cesarja in vrhovnega poveljnika." Seveda je
Radecky. zahteval od vojaka, da vestno izpolnjuje dolžnosti svoje; to
zahteva vojaški red. A bil je vojakom tudi pravi oče, skrbel je za-nje
v vsakem oziru: izboljšal jim je hrano in stanovanje, priskrbel je
bolnikom čedne Staniče, mehko ležišče, dobro brano in pošteno

— 126

postrežbo. Sam je hodil v bolnico poskušat jedi; sam se je prepri¬
čeval, kako se skrbi za vojaka; svojeročno je potisnil včasih ubogemu
vojaku na straži kaj okroglega v torbico za patrone in poslal je
ujetnikom v Genavi vsakemu po dvajsetico.

Zdaj je umevno, zak&j je bil vsak voj&k z dušo in telesom udan
Radeckemu, zakaj je v neki bitki stopil vojak pred poročnika, ki je
trdil, da ne bode mogoče vzeti nekega strmega hriba, in mu rekel:
»Pozdravite gospoda maršala; mi bodemo oni hrib naskočili in tudi
vzeli! “

Mnogo je še sivolasih mož, bivših vojakov izzk  dobe Radeckega;
le govori ž njimi o Radeckem, videl boš, kako se oživi stari vojak,
kako mu zažari oko, kako ga vznese spomin davnih dnij, kako ga
premaga mogočni čut, da se mu zasveti solza v očesu. In ako ga
hočeš poslušati, ne bode ti žal celih ur, saj ti bode pravil o Radeckem
in slikal ti ono stran velikega generala, ktere ne more dostojno
naslikati pero zgodovinarjevo, ampak samo usta onega, ki je bil v
znameniti dobi četudi najbolj priprost član one velike družine, ki se
zove vojska, in katerej je bil gospodar neumrljivi „oče Radecky“.

J. Apih.

127

B. Berila v vezani besedi.

1. Oj planine!

1. Oj planine, oj planine,
Rožnate planine ve,

Kras slovenske domovine;

Ino sinje ve gore,

Ki ste žive skalovite
Straže našega sveta,

O, pozdravljene bodite!
Kličem tožnega sred.

2. Kolikrat se v meni glasi
Radosten na vas spomin,

Pred menoj vrste se časi,

Ki sem vžil jih vrh planin,

Ko presrečen na višavah,
Srčnega veselja vnet,

Po ravninah in nižavah
Pisani sem gledal svet.

3. Vsako jutro zlato zoro
Sem pozdravljal prevesel

In čez dan v zeleno goro
Glasno žvižgal, glasno pel;
Mislil sem, da rože krasne
Meni se razcvitajo,

In da ptiči pesni glasne
Meni le prepevajo.

4. Toda moral zapustiti
Tebe sem, planinski raj,

In med druge ljudi iti,

Po poklici v drugi kraj.
Res, povsod se da živeti,
Kdor poguma kaj ima,

Pa samo v domači sveti
Zemlji sreča je doma.

5.  Torej moje srčne želje
Ve zelene ste gore,

Kjer otročje kdaj veselje
Vživalo mi je srce.

Na višinah domovine,

Kjer živi ves moj spomin,
Oj planine, oj planine,
Srečen bil bi gorski sin!

Fr. Levec.

128

2. Gorska cvetica.

1. Oj, cvetica,

Ki samica

Tam cvetiš na gori mi,
Kes, da mala,
Vendar zala
Gorska si cvetica ti.

2. Ti vonjavo
In dišavo

Rajsko krog sebč puhtiš;
Ti v lepoti
In čistoti

Vsa vesela tu stojiš.

3. Tu na gori
Koj ob zori

Solnce te obseva že;

O večeru
Pa v jezeru
Rosa zbira se za te.

4. Tu spomladni
Vetrc hladni

V lice ti ljubd pihlja.

Da ne vsahneš
In omahneš,

Blagi dež te okrepčil

5. Ti v samoti
In tihoti

Se razcvetaš prelepo;

A minulo,

Se osulo

Tvoje cvetje kmalu bo.

6. Odcvetela
Tak’ vesela

Tudi meni bo mladost!
Časno mine,

Naglo zgine,

Za veseljem gre bridkost.

7. Ljubezniva,

Veseliva

Zdaj se, ko imava čas!

Kmalu bila
Bo nemila

Ura, da zgubiva kras.

Fr. Cimperman.

3. Mornarska.

1. Ladija meni domovje,
Polje neskončno morje,
Klasi rumeni valovje,
Kadar jih žarki zlate.

2. Ladijo veter poriva,
Mokri odpira se tir;
Jasno nebo se odkriva,
Lučij neštetih izvir.

129

3.  Mnoga mi znana dežela,
Zemlje široke okrog,

Znana na nebu krdela —

Ves mi neskončni obok.

4. Boj silovito mi geslo
Sredi nemirnih vetrov,
Roka obrača mi veslo,
Gledam grob temnih valov.

5.  Ladija hipoma plava,

Vstaja — odhaja vihar,

Čvrsta je moja postava, '

Zdrav in vesel je mornar.

A. Umek.

4. Sirota.

1. Zunaj veter brije,
Plan in goro krije

Črna noč;

Jadno dete kliče
.Iz grobov mrliče
Na pomoč.

2. Mati mu umrla,
Očo v grob zaprla

Bela smrt.

Samo je ostalo,
Tužno pribežalo
V božji vrt.

3. „Zlata mama moja,
Glej, sirota tvoja

Tu stoji!

Nima kaj obleči,
Nima kam se vleči,
Glad preti.

4. Vzemi mene k sebi,
Dobro je pri tebi,

Mdmica!

Nimam druge mame,
Da bi ona na-me
Gledala/

5. Dete se sklonilo,

Leglo na gomilo
K m&mici.

Zarja rumenila,

Ni ga prebudila
V posteljci.

Fr. Cegnar.

5. Spomladnji sprehod.

1. Za mano ostani, o mesto!
Z veselo te dušo pustim;

Čez travnik, čez polje in cesto
Od griča do griča hitim.

SIoBett. Sefetmcfi f. ®eut[dje.

2. Sijati spomlad je začela,
Gorkoti umiče se mraz,

Vsa zemlja je zopet vesela,
Vešči je človeški obraz.

9

130

3. Studenec in reka se taja,
Vsa rast iz zemljice hiti,

In tukaj in tam se sprehaja
Družina veselih ljudij.

4. V najkrasnejši d6bi nam leta,
Naj človek bo star ali mlad,
Veselja up največ obeta,

Obeta še mnogi nam sad.

5. O, kar je življenja po sveti
In kar je na zemlji stvarij,

Ko spomlad začenja cveteti,

Vse giblje in se veseli.

6. Tud’ meni srce se dviguje,
Skrbi pa umičejo se;

Iz misli se misel mi snuje,

Iz radosti radost cvete.

7. Veselje mi daje peruti
Ko ptiču, ki ječe je prost;
Zemlje skoro noga ne čuti,
Navdaj e me up in mladost.

6. Lesena riba.

1. Tam, kjer valovje rensko
Med gorami šumi,

Da Švajci, zemlji prosti,

Do dna src& doni —

2. Tam hišica je stala,

Oj, hišica ’z lesa,

Pokrita z revnim bičjem,

Na breg postavljena.

3. V tej hišici leseni
Stanuje siromak;

Otroke, njega, ženo
Hranjeva ribji vlak.

4. V tej hišici leseni
Ni srebra, ni zlata;

Pa biva v njej družina
Pobožnega srca.

5. Odhajalo že solnce
Za strme je gore;

Oblaki črno sivi

Nad bajtico vise..

6. In pogubljive strele

V oblakih švigajo;

V brloge izpod neba
Zveri se umikajo.

7. Za mizo svojo ribič
Z družinico sedi;

Od zunaj dež uliva,

On v hiši kruh deli.

8. Ta čas nekdo na vrata
Trdo potrka kar;

Od mize naglo vstane,

Odpira gospodar.

9. čez prag duhovnik stopi
In v roki križ drži;

Pa brada se mu bela
Ko čisti sneg blišči.

10. „Oj, hvaljen bodi Jezus!
Popotni mož je d’jal,

„Na večne čase amen!“

Rib&r odgovor dal.

131

11. »Preljubi moji, prosim,
Naj tu se posušim;

Pri vas do zore bele
Pod streho naj zaspim! 11

12. Pošteni ribič pravi:
»Častiti moj gospod:

Nocdj hudo je vreme
Zadelo vašo pot.

13. Postreči vam ne morem;
Pa kolikor imam,

To z roko vam veselo,

Z veselo dušo dam.

14. Vlomite kruha z mize,
Ak’ vam je z nami všeč,

Potčm se z nami grejte,

Na gorko pojte leč! 11

15. Že vstaja zora zlata
In sije nad goro;

Popotni mož pa jemlje

Od rib’čevih slovo.

16. In gospodtir še spremi
Do ceste ga vesel;

Tam sede trudni starec,

Ker hod ga je prevzčl.

17. Rezilo v roke prime,
Odreže palico,

Iz p&lice pa dolbe
Leseno ribico.

18. Nad ribo čudno moli,
Nareja sveti križ ;

Potem veli ribarju:

»Glej, da je ne 'zgubiš!

19. Privezana ti v mrežo
Bo srečo klicala,

Veliko rib in ribic
Iz reke dvigala.

20. Al’ kedar več ne bo je,
Tud’ več lovi ne bo;

Vsa tvoja sreča pojde,

Ves blagoslov za n j o! “

21. In ribič je hvaležen
Leseno ribo vzel;

Domov se je povrnil,

Za vado jo pripel.

22. Nalovil ž njo je blaga,
Nalovil dobrih dnij,

Ko tolstemu županu
Obraz mu zablišči.

23. Že nekaj let ni rezal
Več kruha črnega;

Naložil v svoje hrame
Srebra je in zlata,

24. Sosedje so poznali
Ribarja nekedaj;

Al’ s čim si je pomogel,

S čim obogatel zdaj ?

25. Skrivaj za njim so vedno
Obračali oči;

Pa kaj se jim pokaže?

Da mnogo rib lovi.

26. Natočijo mu vinca.

Srce se mu odpre,

O ribici leseni
Povedal jim je vse.

9 *

tz; >

132

27. Sosedje preveseli
Hite od njega preč;
drugi dan pa v mreži
i bilo ribe več.

28. Zastonj je solze točil,
Zastčnj se je kes&l;

Z družino je ubožen
V prezgodnjo jamo pal.

M. Vilhar.

7. Drvar.

1. Glej, temna že noč nad naravo leži,
Zatisnil k pokoju je človek oči;

I Mihec že spava, pobožni drvar,

Rode se mu sanje ko preje nikdar:

2. Tam v senčnatem gozdu je sekal drevo,
Pri tem pa iz duše vzdihaval tako:

„Drvarju, siroti, gorje je stokrat;

K;ij jaz bi le maral, ko bil bi bogčtl“

3. A komaj to reče, pred njim že stoji
Prekrasen fantiček, se v zlatu blišči,

V desnici on paličko ima zlato
Ter Mihca, drvarja, tolaži tako:

4. „Oj Mihec, resnično ti reven si mož,

A kar le zahtevaš, od mene doboš;

Jaz angel sem rajski, pošilja me Bog,

Da — ker si pobožen — te rešim nadl6gl“

5. Neverno izprva mož angela zre,

A kmalu prositi ga milo začne:

„Oj rajski poslanec, daj to mi samo,

Da česar se taknem, bi bilo zlato 1 '.

6. Fantičku zaziblje krog ust se smehljaj,
Drvarja dotakne se s paličko zdaj:

„Jaz mislil sem, Mihec, da drugo želiš;

A česar si prosil, to tudi dobiš! 11

7. To rekši, izgine fantiček takoj,

Drvar govoriti sam začne s seboj:

„To moč čudotvorno poskusiti čem.

Al’ bodem res srečen, pri priči naj zvem. 11

133

8. Dotakne se hrasta — oj čudež, poglej:
Ves v zlatu od debla blišči se do vej!

Naš Mihec z'auka, razlega se v les:

„Oj hvala, oj hvala ti, angel z nebes!

9. Zdaj konec je mojih morečih skrbij;

Več vkvarjati z delom se treba mi ni;

Pečenko jaz jedel, pil vince le bom,

Sezidam priležen in krasen si dom!

10. Zdaj zadnjič pokusiti čem ovsenjak
In vode napravim požirek krepak!"

Tako-le naš Mihec se je veselil,

Vrč prime lončeni, da vode bi pil.

11. A glej, pri tej priči vrč tudi je zlat,

In k ustom ga nagne naš Mihec bahat,

A ustnice komaj omoči v vodo,

In voda je trdo bliščeče zlato!

12. Čudeč se zagrizne zdaj kruh — pa gorje
Ob zlatu si trdem odkrhne zobe!

Od silnih bolestij se Mihec je vil
Ter v svojem obupu tako-le je vpil:

13. „Oj, kam me je speljal po zlatu pohlčp !
Kaj meni pomaga zlati polen žep ?

Saj jesti in piti ne da se zlato,

Od glada in žeje bom šel pod zemljo! 11  —

14. A čuj, iz zvonika zdaj zvonec glasan
Zapoje — napočil spet beli je dan;

Naš Mihec iz sanj se pretežkih vzbudi,

Z olehčanim srcem tako govori:

15. „Oj hvala nebesom, da zgodba ta vsa,
Nič nego nedolžna je sanja bila;

O človek, po zlatu ne hlepi nikdar,

Ker mnogokrat isto bi-bilo ti v kvar!“

134

16. Ce Bog ti podaril je zdrave roke,

Če bije ti v prsih pobožno srce:

Veliko srečnejši si v koči seljan
Od kralja pri zlatu sred širnih soban.

J. Leb&n.

8. Zaklad.

1. „Le hitro na delo roke!
Pod sivo to skalo leže
Veliki, neznani zakladi,
Kumenega kupi zlata

In belega čudo srebra
V globoko zakopani kadi.

2. Marija, ki srenja te ta
Dobrotnico milo pozna,

Nam bčdi nocoj pomočnica!
če dvignemo srečno zaklad,

Pa kakor je koli bogat,

Od vsega ti bo polovica,' 1

3. Tak prosi in kliče drhal,
Poprime kopaj e se tal,

Z lopatami, s krampi pritiska.
„Ze nekaj zvenči pod zemljo,
Le zdaj še udarim krepko!"
In — suho zlato se zabliska.

4. „ Okoli železne kadi
Vrzimo debele vrvi,

Da v zemlji posoda se gane,
Na desno, na levo še stran
Kopljimo, da zdajci na dan
Bogati dobiček nam vstane.

5. Kopali na vsako smo pl&t,
Otvezena silna je kad;

Zdaj vprimo, tiščimo, vlecimo!

Če sleherni počil bi ud,

Obilo poplačan bo trud,

Saj vemo, zakaj se potimo."

6. Močneje vsakteri se vprč,
Da kad se zaziblje, zmajč
Ter dviga se, dvigne, ustavi;

Pa sila pomnožena vsa
Potegne na ravna jo tla,

Na trato jo varno postavi.

7. „A1’ k&j, ko pa naše vse ni!
Bedaki, neumneži mi,

Storiti enako obljubo!

Čemu bo Mariji zlato,

Devici prečisti srebro ?

Molitev le jemlje za ljubo!

8. Zatorej bolj pametno bo,
Med nami bogato blago
Pravično naj bi se delilo" —

Pa groza! Odpre se prepad,

In kkd jim požre in zaklad,
Delitve več treba ni bilo.

S. Jenko.

135

9. Noč in dan.

1. Nekedaj prepir imela
Noč in dan sta med sabo;

Da en sam bi, sta hotela,
Vladal čas nad vso zemljo.

2. Beli dan je temnej noči
Ostro bil tako dejal:

„Noč, za vselej ti se loči,

Da bom vedno jaz svetal!

3. Žezlo meni se spodobi,
Sama vidiš in spozn&š;

Da te srd moj ne vgonobi,

Glej, da brž slovo mi daš!

4. Zlato solnce, oko moje,
Gleda ves strmeči svet,

Vse mi hvalne pesni poje,
Kadar pridem, idem spet.

5. Usahnile bi rastline,

Vse postalo bi mrtvo,

Zemlje plod vesoljne mine,

Če zatisnem jaz oko.

6. ,Svitaj, beli dan! 1  že glasno
Rano mi okrog doni;

Ko slovo jemljem začasno,

Vse okrog se žalosti. 11

7. Temna noč odgovorila
Dnevu je besede te:

„Ni ga tvojih del števila,

Čast in hvala tebi gre.

8. Prazna pa so dela tvoj'a,
Ako dam slovo ti jaz,

Svet imčl ne bo pokoja,

Klel te jezen bo v obraz.

9. Kaj trpinu bo početi,

Kdo mu bode brisal znoj,

Ko zefir poneha veti,

Ki je spremljevavec moj?

10. Kje popotnik bi se vstavljal,
Da moči bi zbiral spet,

Če me več ne bo pozdravljal,

Ker bo v svitu vednem svet?

11. Vse umrle bi rastline,

Ko bi vzela jaz jim hlad;

Ž njimi vsa živ&l pogine,

Cvet neha, živbt in sad. 11

12. Čul besede beli dan je,

Šle so mu do dna srca,

Obudi se v njem kesanje,

Noči tak odgovor da:

13. „Ljuba noč, nikar ne hodi
Ti od mene, oj nikar!

Ti z menoj kraljica b6di,

Jaz s teboj naj bom vladar!

14. Jaz brez tebe, ti brez mene,
To mogoče biti ni;

Nič naj naju ne razžene,

Dokler svet se krog vrti!“

15. Noč in dan sta se objela,
V zvezo dala si roko;

Noč je lahno odletela,

Gledal dan je skoz nebo.

Fr. Cimperman.

136

10. Ločitev od doma.

1. Rojstna hiša, hiša mala,
Kjer sem prvič vgledal svet,
Kjer me mati je zibala

In učila me je pet’,

Danes jaz od tebe iti
Moram v daljni tuji kraj,

In Bog ve, če dano priti
Bo mi k tebi še kedaj.

2. Draga lipa ti dišeča,

Ki pred hišo mi stojiš,

Doma varhinja cveteča,

Danes zadnjič me hladiš!
Gledala me dete malo
Kdaj igrat’ si pod seboj,
Danes sprejmi pa zahvalo
In poslednji pozdrav moj!

3. Tudi tebe, vrt ljubljeni,

Jaz za dolgo zapustim,

Delal si veselje meni,

Zdaj te drugim izročim.

Moje roke zalivale,

Krasne rože, zdaj so vas,

Tuje vas oskrbovale
Bodo pa prihodnji čas.

4. Gozd pri gori tam samotni,
V kterem sem sprehajal se,

Vir tu bistri in tihotni,

Vaju zdaj pozdravljam še!

Vse je za-me pomenljivo,

Kar zagledajo oči,

Vse me opominja živo
Zlatih ur, ki več jih ni.

5.  Lepi dnevi res ste bili,

Ki ste tekli kdaj mi tu,

Al' mladostni časi mili,

Zdaj o vas ni več sledii;

Prešli ste mi kakor zora,

Ki odpira solncu tir —

Z Bogom hiša, lipa, gora,

Ljubi vrt in gozd in vir!

J. Cimperman.

11. Popotnik.

1. Živel sem dolgo časa z vami,
Le zopet v roko, grčav les!

Ce imam torbico na rami,

Ne briši, sčstrica, oččs!

Ta ni moždk, ta ni za rabo,
Kdor videl tujih ni Ijudij;

Te hribe pustil bom za sabo,
Mogoče mi ostati ni.

2. Kdor ima v pravem konci glavo,
On gre v Jeruzalem in Rim,
Premaga solnce, dež, težavo,

In dobra volja roma ž njim;

On skusi pač si kaj po sveti.
Pretehta srečo vse zemlje,

Navaja ga veselje peti,

In žalost trdi mu srce.

137

3. Kjer sever goni jadra bela
Na trg do zadnjih mej sveti,
Kjer juga sapica vesela
Naproti petje mu pihlja,

Kamor le priti je mogoče,
Povsod doma popotnik je.

Nikjer si ne sezida koče,
Postelje si ne posteljcc.

4. Oblak nebeški ga odeva,

In posteljo mu zemlja da,

Ko obudi se zora dneva,

Solnce ga dalje popelji:

Po kopni stezi peš koraka,

Na mokrem sapi se 'zroči,

Kaj novega mu ura vsaka
Pred željne pripelji oči.

5. On ne sadi, nikdar ne seje,
In njemu sad ne obrodi,

Pri svoji peči se ne greje,

Pri svoji mizi ne sedi;

Veselja dosti vendar vžije,

Sadi in seje mu ves svet,

On vsake trte vino pije,

On trga vsake rože cvet.

6. Neumen človek, ki razpenja
Satora varno streho si!

Ko zemlja romati ne jenja,

Ko morje mirno, solnce ni:

Tak’ se obrača romar vedno,
Povsod poznin, nikjer domi;
Kjer vleže uro se poslednjo,

Tam smrt mu domovanje di.

Fr. Levstik.

12. Svetinja.

1. Bogastva ni mogla mi dati,
Svetinjo pobožno samo;

Na glas je solzila se mati,
Pretežko bilo je slovo.

2. „Svetinjo, na, zlato!“ je dela,
„Zaklad to čestit je, moj sin!

Od dedov sem jaz ga vzprejela,
Zdaj dajem ga tebi v spomin.

3. Domače boš kraje ostavil,
Med tujimi hodil ljudmi,

Zaklad pa ta moj ti bo pravil
O domu, kjer mati živi.

4. Rodove boš videl srečnejše,
Zemljo bogatejšo drugod;
Svetinja te spomni: krasnejše
Od svoje ne najdeš nikod.

5. In ko bi nas tujci grdili,
Domačo nam smešili last:
Svetinja te spomni, sin mili,

Da mdtere braniš mi čast!“ . .

C. Na glas je solzila se mati,
Ko težko jemal sem slovo,
Ničesar imela ni dati —
Svetinjo pobožno samo.

7.  Svetinjo to hranim jaz verno,
Ki mati jo dala na pot:

Ljubezen za dom neizmerno,

Za dom in predragi svoj rod.

A. Aškerc.

138

13. Na Gospesvetskem polji.

1. Deželni knez je nov izbrin
Na polji G6spe Svete,

Pozdrav kipi v nebo glasan

Iz množice neštete:

2. „ Vihtel si meč na vse strani
Obetal nas braniti,

Prisegel, nam vse žive dni
Sodnik pravičen biti!

3. Zaupno zrč na te naš rod
Na Gospesvetskem polji;
Pozdravljen, knežji nam gospčd,
Izbran po naši  volji!" . . .

4. Minil je sen ... Pradedov teh
Utihnili so glasi,

Spomin le plove na grobeh,

Kjer spe nekdanji časi! —

A. Funtek.

14. Pozdravljam, domovina, te!

1. Pozdravljam, domovina, te, o moja Avstrija!

Od Pena do karpatskih sten v krasoti diješ vsa!
Ogledal mnogo sem poljan v življenja srečnih dneh,
Najvčč prijetnosti pa vžil sem tu na tvojih tleh!

2. Pozdravljam, domovina, te, gora te pas meji,
Dežel enakih tebi se na zemlji ne dobi!

Ce širni svet v krasoti vsej ogleda si oko,

Nad vsem ti, moja Avstrija, razcvetaš se lepo.

3. Pozdravljam, domovina, te, ki v pravi svobodi
Delavnost tvojih narodov ti blagodar deli!

Na zemlji mnoga lepa še razširja se lastnost,

Nad vse pa tvojih se slavi žena in mož čednost.

4. Pozdravljam, domovina, te, dežel mogočnih vez;
Pravico vedno le gojiš, krivici staviš jez!

Zatorej, moja Avstrija, domovje srečno ti,

Pozdravlja zvesto te srce, za tebe le živi!

Posl. J. Pintar.

139

15. Avstrija moja.

1.  Domovje moje, Avstrija,
Ti biser vsega si sveta!

In za-te, za-te jaz gorim,

In za-te, za-te le živim.

Ko bi v izbiro dal mi Bog,
Da dom poiščem si okrog:
Ne dvomil bi ter rekel koj,
Ti Avstrija, ti dom si moj!

2.  O domovina, Avstrija,
Ti biser vsega si sveta!
Bogastvo ti rodi morje,
Visoka gora in polje,

Goji se v tebi mož krepost,
Doma je ženska tu zvestost,
Zato mi duša vneta poj:

O Avstrija, ti dom si moj!

3.  O domovina, Avstrija,

Ti biser vsega si sveta!

In kaj drži te, kaj krepi,

Da vsak sovrag se te boji?

Edinost tvoja njim je jez,

Edinost Avstriji je vez,

Edini gremo za-njo v boj,

O Avstrija, ti dom si moj!

J. Kersnik.

16. Domači vaši.

O Vrba, srečna draga vas domača,

Kjer hiša mojega stoji očeta;

Da b’ uka žeja me iz tvoj’ga sveta
Speljala ne bila, golj’fiva kača!

Ne vedel bi, kak6 se v strup pre’brača,

Vse kar sreč si sladkega obeta;

Ne bila bi mi vera v sebe vzeta,

Ne bil viharjev notranjih b’ igrača.

Zvesto srce in delavno ročico
Za doto, ki je nima mikjonarka,

Dobil z izvoljeno bi bil devico;

Mirno mi plavala bi moja barka,

Od ognja dom, od toče mi pšenico
Bi bližnji sosed varoval — svet’ Marka.

Fr. Prešeren.

140

17. Slovo od mladosti.

1. Dnij mojih lepša polovica kmalo,
Mladosti leta, kmalo ste minule;

Rodile ve ste mšni cvetja malo,

Še tega rož’ee so se koj osule;

Le redko upa solnce je sijalo,

Viharjev jeze so pogosto rjule;

Mladost, vendar po tvoji temni zarji
Srce bridko zdihuje, Bog te obvarji!

2. Okusil 'zgodaj sem tvoj sad, spoznanje!
Veselja dokaj strup njegov je vmoril:

Sem zvedel, da vest čisto, dobro djanje
Svet zanič’vati se je zagovoril;

Ljubezen zvesto najti — kratke sanje,
Zbežale ste, ko se je dan zazoril;

Modrost, pravičnost, učenost, device
Brez dot žal vati videl sem samice.

3. Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče,
Komur sovražna je, zastonj obrača,

Kak veter nje nasproti temu vleče,

Kogar v zibeli vid’la je berača,

Da le petica da ime sloveče,

Da človek toliko velja, kar plača.

Sem videl čislati le to med nami,

Kar um slepi z golj’fijami, lažami.

4. Te videt’, grje videti napake,

Je srcu rane vsčkalo krvave;

Mladosti jasnost vendar misli take
Si kmalo iz srca spodi in glave,

Gradove svetle zida si v oblake,

Zelene trate stavi si v puščave,

Povsdd vesele lučice prižiga

Jej up goljDivi, k njim iz stisk jej miga.

141

5. Ne zmisli, da dih prve sap’ce bode
Odnesel to, kar misli so stvarile;

Pozabi koj nesreč prestanih škode
In ran, ki so se komaj zacelile,

Dokler da smo brez dna polnili sode,

’zuče nas v starjih letih časov sile.

Zato, mladost, po tvoji temni zarji
Srce zdildvalo bo mi, Bog te obvarji!

Fr. Prešeren.

18 . O nevihti.

Zanesi nam, zanesi, Bog,

Otmi nas rev, otmi nadlog!

Grozi sovražnica srdita
V oblakov sivih plašč zavita;

Beseda njena — grom rohneč,

In nje pogled je — blisk gorčč.

Besede grom in blisk očesa
Nebesa in zemljo pretresa.

Pod plaščem nosi bič prikrit,

Oj bič iz zrn ledenih zvit!

Gorje, če jezna ga zavzdigne,

Ge ž njim po polji plodnem švigne,

Gorje!

Glej, tam na polji setev mlada,

Živilo naše, naša nada,

Pod težo sklonjeno drevd,

Glej, nežni cvet na mladem vrti,

Ognjeni sok na vinskej trti
Plaho ozira se v nebo,

In vse se vije, vse trepeče,

Boji vse šibe se grozeče.

Zanesi nam, zanesi Bog,

Otmi nas rev, otmi nadlog!

Oh, saj te kličemo očeta,

Cuj prošnjo siromaka kmeta,

5

10

15

20

25

142

Sprejmi naš jok in vzdih in stok,

Ne vniči žuljev pridnih rok!

Ti migni — blisku žar se vpihne,

Le prst zavzdigni — grom potihne,

30 Le včli — bič se razdrobi,

Le ž61i — led se raztopi,

In rdka, ki je prej grozila,

Bo blagoslov na nas rosila.

Zanesi nam, zanesi, Bog,

35 Otml nas rev, otmi nadlog!

Zastonj!

Nebo mu prošnje te ne čuje;

Vihar strašan

Čez drn in strn grme prihruje,

40 Ledeno zrnje v setve vsuje

Oblšk teman —

Končan je cvet in sad obran —

Gorje!

Ozrč se kmet na strte nade,

45 Ozre na sinke, hčerke mlade,

In divja bol, skrbi strašne
Očetu v srci zabesne, —

Gorje ti, vbogi kmet, gorjč!

S. Gregorči

19. Velikonočna pesem.

1. Na dan, na dan, kar kod cveteva,
Kar v zimskem snu še omedleva!

Na dan, vijolica duhteča,

In tudi zvonček beloglav
Ter jeglič, resa z lesk viseča,
Cvetovi drevja in goščav!

Na dan, na dan čarobno mladoletje!
Na dan, veskresno te obuja petje!

143

2. Škrjanec vriska na višavi,

In tisoč glasov po dobravi;

Šumeče reke in potoki,

Na vedrem nebu solnčni žar,

Planine strme, svet široki,

Čuteča vsaka živa stvar
Oznanja, da oblAst ljubezni mile
Močnejša je od temne smrtne sile.

3. Na dan, kar je molitev svetih,

Kar v prsih pesnij je prevnetih!

Na dan, duhovi vsi potrti,

Iz žAlosti se spet budčč;

Razpelo glejte, grob odprti;

Pretakajte solze, hvaleč!

Vam odkupljenje bilo je storjeno,

Ter Vam na zemlji vse je prerojeno!

4. A ve, cvetlice zornolike,

Ve nežnosti, veselja slike!

Vi vsi, o kterih posvečeni
človeški Sin dej Al nekdaj:

„Nedolžnim ne branite k meni,

Ker njihov je nebeški raj“ —

Vi srce Njemu izročite,

Molče kleče veliko noč slavite!

Lujiza Pesjakova.

20. Nada.

1. O nada, ti iskrica mila nebeška,

Ti ude otrple nam spet oživiš;

Umakne se tebi vsa reva človeška,

Na prestol berača celo posadiš.

2. Mladen’ču v obrazi veselje se bere,
Ker nada mu lice oživlja, rdi;

Da tudi usoda vso srečo podere —

Je nada, ki žalost z veseljem sladi.

144

3. Valovi življenja udarjajo grozno,

Ob nadi pa vendar razpeni se vsak;

Če nada posije v grenkosti noč pozno,

Slovo da obupu resnobni možak.

4. Ob palici starček še pota prehodi,

Popelje v dni prejšnje ga nada nazaj;

V spominu upira se revi, nezgodi,

V spominu povrne sladkosti se mlaj.

5. O nada, ti iskrica mila nebeška,

Od rojstva do groba ti spremljaš nas zmer;

Umakne se tebi vsa reva človeška,

Le v tvojem naročji dobi sreč mir!

Gr. Krek.

21. Smrt.

Dolgost življenja našega je kratka;

Kaj znancev že zasula je lopata!

Odprta noč in dan so groba vrata;

Al’ dneva ne pove nobena prat’ka.

Nas smrti ne obvarje koža gladka,

Od nje nas ne odkup’jo kupi zlata,

Ne odpodi od nas življenja tata
Veselja hrup, ne pevcev pesem sladka.

Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta
In od veselja do veselja leta,

Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori.

Mor biti, da, kdor zdaj vesel prepeva,

V mrtvaškem potu nam pred koncem dneva
Molčč trobental bo: memento mori.

Fr. Prešeren.

145

22. Vsem narodom blagoslov.

(Psalm 66.)

1.  Bodi milostlv, Gospod.
Blagoslov naj Tvoj nam lije;
Tvoj obraz naj se razkrije,
Da spoznamo Tvojo pot
In narodom sreča sije.

2. Naj rodovi Te časte,

Naj slave Te vsi narodi;
Vsem plemenom radost bddi:
Vodiš ljudstva vse zemlje,

Vsi so ravni Tvoji sodi.

3.  Hvalo narod vsak Ti poj,

Naj slave Te vsi rodovi!

Zemlji se množe plodovi.

Svet vesoljni se Te boj;

Bog naš, Ti nas blagoslovi!

Iv. V e s š  1.

23. Za dom med bojni grom!

1. Zastava že razvita je,

Morilna cev nabita je,

Nabrušen bridki meč!

Zdaj puško v dlan in meč ob stran,
Napočil je krvavi dan,

Ura, u boj besneč!

3. Še en pozdrav ti, dragi dom,
Poprej ko gremo v bojni grom,
Med bitve hrum in šum!

Še en pozdrav vam, dragi vi,
Spomin na vas podžiga kri,
Povzdiga nam pogum.

2. Naš boj je svet in svet naš roj, 4.
Saj kliče nas u hrabri boj
Naš Bog, naš car, naš dom!
Nezmagana mi četa smo,

Brez straha in trepeta smo,

Ura, med bojni grom!

Kot orel čuva dom in rod,
Tako svoj rod in dom nezgod,
Braniti hčemo mi!

Kot iz oblakov blisk in tresk
Orjaške hraste stere v pes’k,
Sovrage stremo mi!

5. Naprej tedaj, junaški roj,

Za dom, za carja v hrabri b5j,

Tja sred sovražnih čet!

Med nami vsak je cel jundk,

Naj pade tretji, drugi vsak,

Da bo le dom otet!

S. Gregorčič.
10

Slouen. Setefiud) f. Seutfrfje.

146

24. Vojakom pri ločitvi.

1. V brambo slavne domovine
Kliče cesar svoje sine,

Kliče hrabra Avstrija.

Le na noge, korenjaki,
Slavnovenčani vojščaki —

Za cesarja in Boga!

2. Ostre meče opašite,

Puške s kroglami nabite,

In na puške bajonet!

Ura že ločitve bije,

V zraku se zastava vije,

In krog nje očetstva cvet.

3. Srečno, srečno! Bog vas vodi,
Desni angelj z vami hodi

Cez doline in gore!

V duhu bomo vas spremljali
In po hrabrosti poznali,

Da ste sini Avstrije.

4. Za vas bomo mi molili,

Ko se boste srčno bili,

Sekal meč bo mah na mah,

Da sovražnike pobili,

Na vse kraje razkadili
Bi ko veter cestni prah.

5. Ko na čelo mir drhali
Boste z mečem zapisali,

Zopet pridite domo,

Da junaške hrabre sine,

Sine drage domovine
Z venci slave venČamo!

6. Ko bi pa po božji volji
Padli tam na slavnem polji,

Vas ne bilo več nazaj:

Bodi vaša tovaPšija

Jezus, Jožef in Marija —

Vas spremljaje v sveti raj!

J. Virk.

25. Odlikovanje.

1. Vihar je bojni grozni vtihnil,

Ura, dobljena zmaga je!

A mnog junak svoj duh izdihnil,

Pod mahljaji sovraga je.

2. Pač bil se hrabro vsak ko lev je,
Kdor živ, kdor mrtev tu je zdaj;

Otet, utrjen stol kraljev je,

Otet je doma krasni raj!

3. In zbere že na bojnem polji
Borivce hrabre gospodar;

Njim, ki junači so najbolj!,

Svetinje zlate daje v dar.

147

4. Pripel že vrsti je vojakov
Vladar poguma častni znak:

„Čemu pa zn&menja junakov
Ti braniš borcev se prvak ?“

5. „ „Nevreden nisem pač odlike,

A dosti vrednejših poznam;

To znamenje časti ni dike,

Dovoli, kralj, da tistim dam.““

6. Primigne kralj; — junak pa stopi,

Kjer mož pri možu v krvi spi,

Najbližjemu v mrličev tropi

Pripne na prsi znak časti.

7. „„Kar meč, kar strel jih je pomoril,

V tem jednem sem odlikoval;

Teh slednji manj kot jaz ni storil,

Več kot mi vsi je žrtvoval."

8. Spoštljivo kralj glavo odkrije,

Ž njim vrste vse se odkrijo,

Oko junakom solze lije,

Po mrtvih bratih jim teko.

S. Gregorčič.

26. Brodnik.

1. Mej skalami Sava šumi,
Valove mogočne vali,

V naročaj jih Dunavu tira.

Čoln ziblje ob bregu se tam,

A ribič mi v njem sedi sam,

Na veslo se truden opira.

2. „Hoj, starec, kar veslo zdaj

v dlan

Pa jaderno v drugo tam stran
Čez šumno prepelji nas Savo!
Čuj, turško rumeno zlato
Plačilo bogato ti bo . . .

Če nočeš — ti vzamemo glavo !

3. Molčita že polje in log,

Tam onkraj krščanski ostrog
V neskrbnem že spanji počiva.
Zaviti v plašč temne noči,
Ogledat poslani smo mi,

Kod kleti sovražnik se skriva..

4. „„Ne maram za vaše zlato!
Čemu mi pač ribiču bo?

Zastonj vas čez reko prepeljem.
In tudi : mi sive glave

Jemati ne bode trebe;

Rad vašim ustrezam poveljem. ““

10 *

148

5.  Že čolnič od brega hiti
In nese oglednike tri;

Veslaje pa ribič ozira
Srpo se v vrtenje voda,

Ki rado se s čolni igra
In slastno na dno jih požira.

6.  „Res, hrabro sreč ti imaš,
Res, vrl prevoznik si ti naš,

Ni t&kega blizu okoli!

A nas bo pohvalil glavar,

Oh, krasen pač čaka nas dar,
Krasnejši nas ni še nikoli!“

7.  „„Na mestu!““ — de ribič krepko —

A veslo zažene v vodč ....

„„Tu vaše in moje plačilo!““

„Bes, djaur!“ še krik iz valčv,

Iz mokrih je Save grobov —

Potem pa vse tiho je bilo.

A. Aškerc.

27. Ponočna potnica.

1. Po nebu ščip plava,

Šumi, šumi Drava . . .
„Prepelji, brodnik, me takoj!
Oh, meni mudi se;

In predno zdani se,

Mi daleč je priti nocoj. “

2. Po nebu ščip plava,

Šumi, šumi Drava . . .

Čez reko čoln črni leti;

A potnica pozna,

Velika in grozna

Z brodnikom v njem tiho sedi.

3. „Telo ko kost suho
Zavijaš v rjuho;

Mrtv&šk iz ust diše ti puh!
Pod čelom prikrita

Dva oglja gorita . ..

Živ človek si, ali si duh?“

4. „„Kdj znoj si otiraš?

K4j v me se oziraš?

Naprej, naprej tiraj svoj čoln!...““
In žena vzravnd. se,

Glej, veča se, rase —

Ves čoln že je skoro je poln.

5. Po nebu ščip plava,

Šumi, šumi Drava . . .

Pri bregu! Čoln butne na kraj...
„Kdo tujka si grozna?

O, potnica pozna,

Brodnino odštej mi sedaj! —“

6. „„Za manoj smrt bleda,
Puščoba in beda,

Strah, stok in drgčt pred menoj!
Kdo tvoja sem druga?

Imč mi je — kuga!

Nocoj grem na desni breg tvoj!

149

7. V vsak dom se odpravim,

Ljudi vse podavim . . .

A tebi naj milost storim!

Ne boš čul vpijočih
In gledal ne mročih —

Zdaj prvega tebe vmorim!““

A. Aškerc.

28. Turki na Slevici.

1. »Grmade po gorah gore,

V neb6 njih plamen šviga!
Privrel je Turek, koder gre,
Rohni, mori, požiga.

Pred njim je jok, za njim je stok,
Pomagaj zdaj nam, večni Bog!
Če on se nas ne vsmili,

Ni nam pomoči v sili.

2. Kakdr čez polje vodni val
Divja ob hudi uri,

Rohneča se drevi druMl,

Ne branijo jej duri.

Krvi pijani vriskajo,

Bridke se sablje bliskajo;

Zdaj, zdaj bo truma cela

V vasico prihrumela, “

3. Križ starček je se stene snel,
Podobo smrti božje;

„Kaj boš s sekiro, sin, začel?
Križ nam je zdaj orožje.

Le urno, urno za meno
K Mariji gori na goro,

Tam bo devica mila

V nadlogi nas branila,"

4. Otroka, ki v zibeli spi,

V naročje jemlje mati;

Kako se, glej, na smeh drži,

A zdaj ni časa spati!

In hčerko prime za roko,

Sin krila se drži plaho.

Mož pa očeta vzame
Na mlade krepke rame.

5. Iz smrečja temnega blišči
Zvonik s cerkvico belo,

Marija milost tam deli

Med romarjev krdelo.

V oltarji venčana stoji,

V naročji Jezusa drži,
Pozdravljena kraljica,

Krščanom pomočnica!

6. Ze begajočih je ljudij
Vsa polna slevska gora;
Cerkvica, oh, velika ni,

Ne bdde vsem prostora,

Otroci, starčki in žene

V hram božji plahi se drve,
Pred vrata se cerkvena
Mož trdna vstavi stena.

150

7. Tak6 se stiskajo ovce,

Ko gladni volk je straši;

Tako golobje koprne,

Kadar je jastreb plaši.

„V oltarji, mati, tu stojiš,

V naročji Jezusa držiš;

O sliši nas uboge
Ter reši nas nadloge l“

8. „Čuj! Bliže se drevi druhal,
Po krvi naši vriska;

Kd6 nam bo zdaj pomoči dal?
Na vrata že pritiska!“

Sekire s sabljami zvenče,

Že omagiijejo možje,

Bazbiti so zapahi,

Gorje zdaj trumi plahi!

9. Cez prag na konji prirohni,
Gorje, sam turški paša,

Krvavi v roki meč vihti,

Zdaj bije ura vaša!

A — čudo čudovito glej!

Konj ne premakne se naprej.

Ne gane ga ostroga,

Pribita mu je noga.

10. Marija — kdo se stavi

v bran! —
Grozečo roko dviga;

Glej, iz očij — pogled strašan,
Ognjen plamen jej šviga!

Plašan spusti se paša v beg,

Za njim neverniki vsi vprek.
Oteti so krščani; —

Marija svoje brani.

11.  Še dandanašnji priča vam
To zgodbo čudovito
Za pragom v kamen konjsko tam
Vpodobljeno kopito.

V oltarji mati tam stoji,

V naročji Jezusa drži;
češčena, ti kraljica,

Krščanom pomočnica!

J. Stritar.

29. Pri Tbolškem gradu.

Od bolškega trga le uro hoda,

Ob bregu Koritnice divjih voda,

Na skalo stoletno, na silni prepad
Iz davna sezidan bil „bolški“ je grad.

5 Skoz vrata graščinska, čez mostni obok

Pa cesta se vije skoz jarek globdk.
Gorje mu, kdor todi bi hodil drzan,

V globino nezmerno bi bil pokopšn. —

151

Ob turških napadih že pozno v noč
Približa se gradu sovražnika moč,

Razsvečen, okrašen ves grad je lepo,

In godba prijetna in petje sladko
Vabljivo pozdravlja sovražnikov roj,

K počitku je vabi v graščino nocoj.

V veselji presladkem sovrag se smeji,

Ko godba in petje v uho mu doni;

Izvestno je mislil, da prapor njegčv
Še danes postavi na grajski se krov,

Da v gradu prijatiji se dragi goste
In zmage sijajne se že vesele;

Zato pa le hitro, le hitro naprej,

Da združi vsa vojna se v gradu hitrčj’!

In polk je za polkom korakal na most,

In polk je za polkom — propadel v globost,

Na dnu globočine razdrobljen in strt,

Tu našel je vsakdo zasluženo smrt.

A godba šumeča in petje sladko,

Ko prej se odmeva iz grada glasno,

A Turku se smeje vsakdo od - srca,

Da strtega videl ni v noči mosta.

J. Rejec.

30. Junakova smrt.

1. Črn oblak nad Belim gradom plava,

Zlato solnce skozi ne posije.

Ni obldk, ki ga z nočjo obdava,

Žalost s tamnim plaščem mesto krije;

Črna žalost Beli grad zagrinja,

Ki veselja žar je ne prešinja.

2. Žalost vidi vsem se na obrazi,

Kar jih ni na vojsko šlo krvavo;

Starček, ki ob palici se plazi,

Ždlostno pobeša sivo glavo.

Vse je tiho, pesem se ne poje,

Tiho ziblje mati dete svoje.

10

15

20

25

30

152

3. Igre ne igrajo se otročje,

Glasna se ne govori beseda;

Plaho stiska dete se v naročje
Materi, ki solzna je in bleda;

Poročila od moža vojaka

S težkim srcem kakor druge čaka.

4. „Kaj je hipom živo vse po mesti?
Ljudstvo steka se, in hrup se glasi;
Dolga vrsta vije se po cesti

Voz, ki se pomikajo počasi.

Pojva gledat, sin, k&j je; mogoče,

Da povčdo nama, kjč je oče.“

5. Žena ni še prestopila praga,

Voz pred hišnimi se duri vstavi;

Možu bledemu vojak pomaga

Z voza; tu doma je mož krvavi!

„Bog, moj mož!“ prestrašena zakliče.
Dolga vrsta dalje se porniče. —

6. Polože ga v posteljo postlano,

Težko sope, težka mu je glava;

Z roko stiska si na prsih rano,

Smrtna že obhaja ga težava;

Vendar še zavč se, izpregleda,

Težko gre iz prsij mu beseda:

7. „Žena, po zdravnika mi ne hodi,
Meni ni pomoči več na sveti;

Solz mi ne pretakaj, mirna bodi!

Lepa smrt je za svoj dom umreti
Storil sem dolžnost po svojej moči,

V hladni pokoj grem po hitvi vroči.

8. V vojski zvesta ni nam bila sreča,
Drugo zamolčim; čemu tožiti! —

Srbija junaška, krvaveča,

Še enkrat ti bo na vojsko iti!

153

Jaz tedaj bom v večnem spal pokoji,

Ti, moj sin, boš stal v junaškem boji.

9. Daj roko, zvestobo mi prisezi
Domovini, sin! Bog daj vam zmago!

Prav tako! — Ostani zvest zavezi! —

Zdaj naj še poljubim hčerko drago.

Z Bogom, dragi —! <!  govor mu prestane,

Truden zamiži in več ne gane. —

J. Stritar.

31. Hajdukova oporoka.

1. Zastava strta, skrhan meč,
Končan je boj strašno besneč,
Bolgarska tožna prosta ni,

Zastonj si tekla, draga kri!

2. Ob gozdu tam na hrast oprt,
Sloni junak — na lici smrt —

Junak bledeči, blag Bolgžr,

Hajduški četi je glavar.

3. Hajduk se smrti ne boji,

Umreti pa še ne želi:

Izpolnil ni prisege še,

Smrt ne, to stiska mu srce.

4. Od hudih ran že ves šibak
Še zadnjo zbere moč junak;

Krog njega četica stoji,

Hajduk pa četi govori:

5. „Otrok jaz nimam, bratov ne,

Vi bratje mi in deca ste;

Vam torej, preden v smrt zaspim,
Poslednjo voljo izročim.

6. Rad pustil bi vam kšj v spomin,
A kaj ? ko vse je vzel Turčin:

Turčin mi je blago pobral,

Turčin mi hišo je požgal.

154

7. Imetje moje — puška ta,

Handžar in samokresa dva;

Moj dom — Balkana vrh visdk
In streha mi — nebi oblok.

8. Pa — naj si brez zakladov sem,
Skleniti oporoko hčem,

Da pozni čudil bo se vnuk,

Kako zapuščal je hajduk.

9. Poglejte, bratje, to zemlji,

Ravnine glejte pod sebo,

Po njih lepo polji rodi,

Blišči se mesta in vasi.

10. Da, krasna je dežela ta,

In narod čvrst je tod doma;

Pa, oh, te zemlje gospodar
Zatiran, suženj je — Bolgar!

11. Za Turka to polje rodi,

Za Turka se tržim poti,

Turčin uživa sad in cvet

In polja sad in cvet — deklet!

12. Moj dom je lep, moj rod krepak,
Za robstvo ni roj in junak,

Pač lepših, sl/ivncjših usod
Je vreden rod, ki biva tod.

13. ,Prost mora biti, prost moj rod,
Na svoji zemlji svoj gospod! 1

Tako sem se Bogu zaklil,

Svit dolg s prisego sem prevzil!

14. Za to sem živel, se boril,
Večkrat za to že kri sem lil,

Trpljenja, ran se nisem bal,

Da le prostost bi domu dal.

155

15. A zdaj me zgrabi mrzla smrt,
Prečrta dragi mi načrt;

Umreti, bratje, težko ni,

Pustiti nade — to boli!

16. Junači vrli, vi z menoj
Ste bili mnog junaški boj,

Pustili niste me nikdar,

Bil četi zvesti sem glavar.

17. Otrok jaz nimam, bratov ne,

Vi dediči po meni ste:

Bolgarsko v last vam izročim,
Nje svobodi vas posvetim!

18. Kar jaz prisegel sem nekdaj,
Spolniti vsak prisezi zdaj:

Za vero, za prostost domu
Živite, mrite brez strahu!

19. To nado vzamem naj s sebo,
Zdaj ko pod črno grem zemljo,

Da v zemlji prosti ležal bom,

Da prost moj rod bo, prost moj dom!“

20. Na tla se vklone sto kolen
Sto rok zavzdigne nož jeklen,

Sto grl zedini glasov sto:

»Prisegamo ti vsi na to!“

21. Izza oblaka jasni ščip
Na četo ist’ posije hip,

Glavar vesel se v njo ozre,

Nasmehne se — oči zapre.

22. Na glas zaplakal ni nikdo,
Skrivaj pa jim rosi oko,

Molče žaluje zvesti tr&p,

Molče se spravlja na pokop.

156

23. Štir’ hlode da jim bližnji log,
Mladik grmovje tam okrog,

Nosila naglo narede,

Mrliča na-nja polože.

24. Že nema, gluha noč povsod!

Kdm pojde sprevod od ondod?

Po strmi stezi stopa, glej,

Duhovna ni, da šel bi sprej!

25. Pogrebna pesem ne zveni,

Le veter skozi gozd ječi;

Ne sveti luč pokopnih sveč,

Gori pa zvezdic svit brlčč.

26. Pri vrhu so, zdaj obstoje —
Lopate votlo zazvene —

Kopati čuješ — to bo grob! —

Spet tiho vse! — končan pokbp!

27. Kot drugi ni bil ta junak,

Ni drugim grobom grob enak:

Glej — vrh Balkana rob strman,

Nad njim hajdiik je zakopan.

28. Ki ljubil ga je žive dni,

Na grobu sveti križ stoji,

Ni rezan kamen, tesan les;

En meč navpik, handž&r počez.

29. Tam spi hajduk — on mirno spi,
A duh njegov živi, budi,

Množe borivcev se vrste,

Gorje ti bo, Turčin, gorje!

S. Gregorčič.

157

32. Božična pesen.

Betlehemsko obližje. — Ravnina. Od daleč se vidi nebeška svetloba.

Pastirska družba
Kžj sveti se tam na ravnoti?

Zdaj solnca nebeškega luč ne gori,

In luno, častito kraljico noči,

Oblači so skrili v visoti.

Eden od družbe.

Od roda do roda je velik Jehova,

Dobrotna in mila je roka njegova,

Ker nam iz nebeške višave
Pokazal je znamenje sprave.

Vsa družba.

To žarek ni zore, ni plamen danice;

Poglčd oslabeva, pokrijmo si lice!

Angelska družba.  (Daleč.)

Adamovi sini v verigah so spali,

Bil zemljo je Bog radi greha preklel.

A dnevi otetbe so zdaj prisijali!

Eden od angelske družbe.

Kar duh se napuha bil v prahu je vnel;

Kar volja stvarnikova bila mu črt:

Vzdihaval on let je tisuč in tisuč —

Zdaj zora je počila, v sponah je smrt!

Zat6 naj vesele se pesni glase
Ter zarji pozdravljajo novo naj luč!

Duhovi človeku le sreče žele.

Vsa angelska družba.

Zato naj vesele se pesni glase
Ter zarji pozdravljajo novo naj luč!

Duhovi človeku le sreče žele.

158

Eden od pastirske družbe.

Boječe posluša uli6,

Cesar poslušalo še ni;

Ta pesen iz neba zveni,

Povrača se zopet v nebo!

Vsa pastirska družba.

Ne poje mladenič, ne poje devica;

Jehova je blizu, pokrijmo si lica!

Angeli blizu. Eden od njih družbe.
Čuvaji pošteni vi čredi in paši,

Trepetu in strahu podajte slovo!

Mesije učakali dnevi so vaši,

Dan sužnje je sile odščl za goro.

Ki bil je obetan na zemlji in v raji,
Porodil v pastirski nocoj se je staji;
Odkupil je spet Izraelovo kri!

Tja k Betlehemu hitite,

Tamkaj ga v jaslih iščite;

V jaslih zdaj dete nebeško leži!

Angelska družba  (dvigaje se v zrak.)

O slava Gospodu v višavah,

In mir ti, Adamova kri!

Mesijo Devica rodila,

Peklenska je moč izgubila
Pravico do sužnjih ljudij,

Zdaj mir ti, Adamova kri!

Eden od pastirske družbe.

Kedo mi predivne in tajne odkrije besede?

Vsa družba.

Nam posel Gospodov povedal čuvajem je črede,
Da v hlevu Mesija porodil se je v Betlehemu;
Le jadrno, bratje, zdaj jadrno k njemu!

159

Betlehemski hlev.

Pastirska družba.

V pokoj vsej zemlji dete rojeno
Slavljeno bodi, bodi češčeno!

Eden od družbe.

Bil Mojsij je vojvoda Judin izbran,

Tvoj svetli je videti želel obrčz;

Odščl je, k očakom pokojnim poslan;

Ni bil mu prisojen ta blaženi čas.

Vsa družba.

Pred tabo smo v prahu,

V ljubezni in strahu!

Pastirjem najprvim si milosti svoje
Pokazal svečavo rojeno z nebes,

Dodelil, da v lice zdaj gledamo tvoje!

Kar koli po gori zeleni dreves,

Kar koli po brdih, po dolih je trave,

Kar koli po travi cvetočih očes,

Kar v jasni je noči nebeške svečave:

Da toliko mi bi jezikov imeli,

Še vendar nikoli časti bi in slave,

Mi smrtni, z dostojnim ti glasom ne peli!
A sam si odklenil zdaj milosti hram,
Pastirjem najprvim nocoj se odgrnil;

Da Juda otet je, oznanil si nam,

Da mir se je zopet na zemljo povrnil —
Pred t&bo smo v prahu,

V ljubezni in strahu!

Hlev obsije nebeška svetloba.

Angelska pesen iz zraka.

O slava Gospodu v višavah,

In mir ti, Adamova kri!

Mesijo Devica rodila,

Peklenska je moč izgubila
Pravico do sužnjih ljudij;

Zdaj mir ti, Adamova kri!

Fr. Levstik.

160

33. Regulovo slovo*).

M. Atilij Regul; Lucij, njegov sin;

Valerija, njegova mati;  K.  Manlij Vulson, njeg6v prijatelj;
Virginija, njegova žena; Rimsko ljudstvo.

Regul.

Ne dalje, mati! Sinu že prevčč
Časti si izkazala; vrni se,

Da hlad ne žali dalje jutranji
častite sivolase ti glave,

Z ženo, ki meni s tihimi solzami
Srce meči. Tolaži jo doma!

A preden greš, položi mi roke
Na glavo; materin naj blagosldv
Naj slajše brašno sinu bo na pot.

V aldrij  a.

Oj sin, večerna zvezda mojih dnij —

Tolažba sladka moja, moj ponbs!

Na zadnjem potu sem spremila te,

Saj vem, da se ne vrneš več nazdj:

Zdaj idem; prošnje stare mdtere
Pri tebi, vidim, nimajo moči —

Zdaj prvič, vedno bil si dober sin.

In vendar grajati ne morem te;

Premagal vse si, osramotil nas.

Kako stojimo majhni pred teboj!

Ponosen ti v nebo se dvigaš hrast,

Pohlevne sapice so vzdihljaji
In prošnje, ki mu perje zibljejo,

A krepke mu ne omajo glave. —

Ponosno čul strmeč bo pozni rod:

*) Pripoveduje se, da so Kartažani v prvi kartaški vojni (264.—241. 1. pr. Kr.)
poslali ujdtega vojskovodjo, prokdnzula lldgula, v Rim z naročilom, naj pregovori
Rimljane, da se pomirijo s Kartago. Ali Regul je doma navduševal rojake na
vojno in se vrnil v Kartago navzlic vsem prošnjam svoje matere, žene in prijatelja,
zvest zastavljeni besedi, nazaj med sovražnike v gotovo smrt.

161

Rimljan je bil, ki zvest besedi dani

V nemar pustivši prošnje matere.
Žene, solze otrok, prijateljev

V gotovo smrt k sovražniku je šel,
Imenu rimskemu na čast — uzor
Sijajen, kot na nebu meteor,
Posneman, a dosežen nikedar!

Torej le idi slavnim potem svojim,
Junaški sin, ne morem te držati.

Glej, kar naj dalj e seza mi oko
Rimljanov četa, z glavo tik glave,
Sprevod sijajen daje konzulu.

Bogov te milost spremlja naj povsod,
Kakor te moje spremljajo želje.

Virginij  a.

Jaz nimam kakor mati tvoja, mož,
Junaškega sred; glej, tu klečim
Pred tabo v prahu ter kolena ti
Objemam, ne zapusti nas sirot!

Upali lici glej, o glej oči,

Ki solz jim potok je ugasil žar;

V naročji mojem dete glej sladko!
Sirota, kaj godi se tu, ne zna;

Z nasmehom ti obe moli ročici,

Da ga v naročje vzameš, prosi te.
Okleni trdno se okrog vratu
Očeta, dete, da ne gre od nas; .
Mordh ga sladki smeh tvoj omeči;
Ko moje ga ne morejo solze. —

In ti, moj sin, kaj tu molče stojiš?
Poklekni pred očeta, roke k njemu
Povzdigni, ti si ljubček bil njegov;
Saj vidiš, ne posluša matere!

Lucij.

Ne, mati, pravi Rimljan ne kleči!

In ko bi se mi omečiti dal —

lot en- Sefefcucf) f. fteutfdje.

li

162

Kako bi mogel ga prositi jaz,

Ker dela sam, kar mene je učil:
„Beseda dana sveta naj ti bo;

Ne oprosti ga več nobena moč,

Keddr se je enkrat zavezal sam.“
Tako si me učil, tako počenjaš.

Ce kaj te, oče moj, prositi smem:

S seboj me vzemi, nisem več otrok,
Da zvest tovariš bodem ti povsod,

Da vse nevarnosti, če treba smrt,

Da slavo, večno čast delim s teboj.

R e g u 1.

Tako, moj vrli sin! Ti si zares
Rimljan, ti pravi sin si Regulov!
Vendkr z menoj ne smeš; ostani tu
V tolažbo in podporo materi,

Sestrici, ki na prsih jej leži.

In stari ženi, ki si ljubček njen.
Očetov nauk v srci brani, sin!
Njegčv ti vzgled naj biva pred očmi,
In dika domovini boš enkrat! —

M a n lij.

Ko niso prošnje sive matere,

Ganile niso žene te solze,

Ni dčteta nedolžnega poglčd,

Kako oduren, grčav star vojak
Omajati bi upal trdni sklep,

Ki zna rabiti meč, jezika ne!

Res! — imenuješ me prij&telja,
Tovariš bil sem tvoj od mladih nog;
Orožja skupaj sva se v&dila,

Pod enim skupaj spala sva šatorom.
In v boji stala sva pri moži mož. —
A kaj ti to naštevam? Ni mi bil
Namen, da trkam možu na srce;

163

Dolžnost edina vodi naj moža. —

Atilij Regule! — Ne govori
Tu Vulson — domovina, ljudstvo tu stoji,
Ki s tabo mi najvišjo je oblast
In za državo izročilo skrb.

Poslušal nisi svoje miter e —

A domovino moraš slišati,

Ki to iz mojih ust ti govori:

„Jaz enega imam le Regula,

Ti vzeti mi ga češ, odsekati
Desnico krepko hočeš meni zdaj,

Ko za življenje svoje se borim! 11
Kaj boš na to jej odgovarjal ti? —
Blag, vem, te goni, plemenit nagib,

In večna slava pojde za teboj.
Sovražniku si vjet besedo dal,

Da v ječo se povrneš sam nazaj,

Če Rima ne pregovoriš, da mir
S Kartago sklene. — Ti z ognjeno si
Besedo prigovarjal starostam,

Navdušal ljudstvo zbrano si na boj!
Zdaj vračaš se sovražniku v oblast.

V gotovo ideš, muke polno smrt.

Zak&j? — Ker prelomiti se ne sme
Beseda dana. — Prav! Daruješ se
Za čast. — Lepo! — A domovini kaj
Koristiš s tem? Govori! — Vse se sme
Za domovino! Vse je blago, pravo,
Lepo, kar domovini je na prid.

Dejanja vsega možu mera naj
Edina domovine bo korist!
čast sama mora se vmakniti njej.

Nič več! Zdaj stori, kar se prav ti zdi;
Govoril — storil svojo sem dolžnost.

R e g u 1.

O Manlij, moj izkušeni tovariš,

Poslušal vedno sem tvoj modri svet;

11 *

164

Zdaj ga ne morem. Kar si mi dejal,

Premislil vse sem že pri sebi sam.

Veruj mi to samo, za svojo ne,

Za domovine delam čast tako.

Češ, da v velikodušnosti Rimljan
Kartažauu se premagati da
V sramoto večno rimskemu imenu?

Vse domovina bodi nam! — Gotovo;

Kar ima Rim sinov, nobenemu
Jaz v domoljubju ne umikam se;

A ta je misel, ta je vera moja:

Sveto služimo sveti domovini!

Iz slabega se slabo le rodi.

Gorje narodu, ako neomajni
Zakoni večni ne stoje mu več,

Igrače so nesmrtne mu resnice!

Ako beseda v,eč, jeklena vez,

Možem, narodom dana ne veljd,

Kaj stalno je? Česa se je držati?

Oj rimsko ljudstvo, ti, ki v četah me
Na zadnjem potu spremljaš konzula,

Poslušaj Regulovo oporoko:

Ne kreni s prave poti nikedar,

Resnica naj nad vse ti sveta bo;

Z lažjo nikd&r se ne prijazniti,

Nevarna je, pogubna zveza njena,

Krepost, moštvo Rimljanu naj velja,

Pravica vodi te, in svet bo tvoj!

Oj Rim, ki v žaru jutranjem žariš,

Na svojem potu solnce naj nikdar
Ne gleda nič na zemlji lepšega!

Pozdravljen, Rim, mi bodi zadnjikrat!

J. Stritar.

/

165

Kazalo. —

A. Berila v nevezani besedi. — prnfaiftfjE CEjBjiutftr.

I. Basni, pravljice, pripovedke I. TaMrt, OTarripett, tegEit lmh
in povesti. (ErjaljlmigEn.

Stran (©eite)

1. Pes in ovca (Fr. Metelko).6

2. Hrast in trst (Fr. Metelko).6

3. Skopuha (V. Vodnik).6

4. Navzočnost duha („Vrtec“) .....' .7

5. Rojenice. Narodna pravljica (I. Tušek).7

6. Netek. Narodna pravljica (M. Cilenšek).7

7. Varčnost v malem (V. Vodnik).8

8. Jež in lisica (A. Slomšek).8

9. Kako se je škorec rešil smrti (A. Umek).9

10. Bratovska ljubezen (A. Kržič).10

11. Cesarjeva mati — kuma (Iv. Skuhala).11

12. Cesarsko življenje (Iv. Sktihala).12

13. Nespametna sramežljivost (Iv. Navratil).14

14. Volk in lisica (Fr. Erjavec). * . 16

15. Sin in mati (A. Zupančič).18

16. Vraža in sodnik (Iv. Navratil).19

17. Usinara. Indijska pravljica (Priobčil K. Glaser).21

18. Sčjenice. Narodna pravljica (Po M. Valjavcu).21

19. Ribica, ki nosi srečo (M. Šašelj).22

20. Praprotovo seme (Zapisal A. Bčnigar).23

21. Kralj Matjaž ni umrl. Narodni pravljici (Priobčil B. Krek) . . .25

22. Vile (J. Trdina).26

23. Kaj pripovedujejo ob Ložnici (M. Cilenšek).27

II. Prizori iz živalskega II. Btlte ang brin Debra te
življenja. '(EfjtEre.

24. Prigodki iz hroščevega življenja (Š. Meglič) . . . . . . .32

25. Prizori iz življenja mravelj (Fr. Erjavec).36

26. Levljenje rakov (Fr. Erjavec).40

27. Slavec (Fr. Erjavec).42

28. Kukavica (Fr. Erjavec).44

166

III. Bog in človek. III. ®ott  itnb bEr Hlenirfj.

Stran (Sette)

29. Kje je Bog? (Fr. Lampfe).47

30. Lepota božja (Fr. Lampfe).48

31. Božja družina (Fr. Lampfe).49

32. Človek je gospodar na zemlji (Fr. Erjavec).51

IV. Mladostna leta slavnih IV. 3 te IhtginbjaljEE taufunfEr
Slovencev. ^Idoeueu.

33. Vodnik dijak (P. Bohinjec).53

34. Mladostna leta Frana Erjavca (Fr. Levec).55

35. Deček Prešeren (Tomo Zupan).56

36.  Sreča (J. Stritar)

59

V. Iz prirode. V. Hus bEr ffiafur.

37. Sfevihta (J. Ogrinec).63

38. Mavrica (S. P. H. v „Zvonu“ 1. 1876). 65

39. Solnce in zemlja (Fr. Hauptmann).66

40. Na Dobraču (J. Parapat).70

41. Na Črni prsti (J. Vesfel).73

VI. Iz narodnega življenja. VI. Hus bEtvt BoIfcslEhttt.

42. Kraška hiša (Fr. Erjavec).75

43. Ples pod lipo pri Zilanih (U. Jarnik).76

44. Trgatev na Dolenjskem (J. Jurčič).77

45. Slovenska božja pot (J. Jurčič).78

46. Semenj pri svetem Roku v Prilesji (J. Stritar).81

47. Božični večfer na Slovenskem (Fr Erjavec).84

48. Po zimi na kmetih (J. Ogrinec).86

49. Vrnitev v domačjjo (J. Jurčič).90

50. Gorjanski duhovnik (A. Funtek).91

51. Vojaki pridejo na Polico (Fr. Erjavec).93

52. Vfelika noč v Carigradu (A. Bezenšek).. .98

53. Pomorščakovo življenje (A. Ukmar).101

VII. Iz domače zgodovine. VII. Hus btt IjEtmallirfjEtt ©ElrfjufifE.

54. Omika starih Slovanov (Po Gr. Kreku Fr. Hubad).105

55. Umeščanje koroških vojvod (A. Einspieler).107

56. Čma kuga na Dunaji (A. Zupančič).108

57. Turki pred Radgono (Fr. Hub&d).109

167

Stran («3eite)

58. Kakč je vyšl vojvodič Evgen francčskega generala v njegovi lastni trdnjavi

(Fr. Hubad).. . . .112

59. Bbj pri črnuškem mostu 1. 1813 (Fr. Hubad).116

60. Bolška soteska (S. Rutar).119

61. Grof Jožef Radecky (J. Apih).122

- —X--

B. Berila v vezani besedi. — poEftJrfjro Cejnjliufu'.

1. Oj planine! (Fr. Levec).127

2. Gorska cvetica (Fr. Cimperman).128

3. Mornarska (A. Umek).128

4. Sirota (Fr. Cegnar) -.129

5. Spomladnji sprehbd (Fr. Levstik).129

6. Lesena riba (M. Vilhar).130

7. Drvar (J. Leban).132

8. Zaklad (S. Jenko).134

9. Noč in dan (Fr. Cimperman) j.135

10. Ločitev od doma (J. Cimperman).136

11. Popotnik (Fr. Levstik).136

12. Svetinja (A. Aškerc) ..137

13. Na Gospesvetskem polji (A. Funtek)  138

14. Pozdravljam, domovina, te! (Posl. J. Pintar).138

15. Avstrija moja (J. Kersnik).139

16. Domači vasi (Fr. Prešeren).139

17. Slovč od mladosti (Fr. Prešeren).140

18. O nevihti (S. Gregorčič). 141

19. Velikonočna pesem (Lujiza Pesjakova) . . . . . . . . 142

20. Nada (Gr. Krek).    143

21. Smrt (Fr. Prešeren).144

22. Vsem narodom blagoslbv [Psalm 66.] (Iv. Vešči).145

23. Za dom med bojni grom! (S. Gregorčič).145

24. Vojakom pri ločitvi (J. Virk).146

25. Odlikovanje (S. Gregorčič) ..146

26. Brodnik (A. Aškerc).147

27. Ponočna pčtnica (A. Aškerc).148

28. Turki na Slčvici (J. Stritar).149

29. Pri bolškem gradu (J. Rejec).150

30. Junakova smrt (J. Stritar) ..151

31. Hajdukova oporoka (S. Gregorčič).153

32. Božična pesen (Fr. Levstik).157

33. Rčgulovo slovč (J. Stritar).  .160

Natisnil Karel Gorišek na Dunaji. V.

*


NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000529989