124
Ozir po svetu.
Črno morje in svet blizo njega in dalje od njega.
Slika črnega morja in sveta blizo njega in dalje od nj ega, to je, tista doklada, ki so jo „Novice" svojim naročnikom za pirhe obljubile.
Vsi politiki trdijo, da ni dandanes važnejše zemlje na svetu,  kakor je ta,  kjer se bode pred ali pozneje
rešilo tisto vprašanje, ktero bo veliki potres včinilo v Evropi — ,,orientalsko vprašanje" namreč, ali vprašanje, kaj bode z evropejsko Turčijo in onimi kri-stijanskimi deželami, kterimzdaj gospoduje turški sultan, kedar se vname boj križa s polomesecem. Bati se je bilo, da naredi hude prekucije že letošnja obravnava črno-morskega vprašanja, ktero je sprožila ruska vlada, ko je otresla tisto zanjo sramotno pogodbo od L 1856., kteri oče je bil bivši cesar Napoleon III. Vendar so črni oblaki na nebu političnem za zdaj mirno prešli, ker je ruska vlada dosegla, česar je želela. Se ve, da s tem ni rešeno orientalsko vprašanje.
Svet velike politične zastavice v obrisu, ki je priložen današnjim „Novicam", leži tako jasno na vse kraje pred nami, da si ne moremo jasnejšega želeti. Noben navaden zemljepis nam ne stavi tega tako lepo pred oči, kakor pričujoča slika.
Gled6 na vse to mislimo, da vstrežemo naročnikom svojim s to doklado.
Naj temu zemljevidu  dodamo  še  nekoliko  kraje-pisnih črtic.
Morje, nekdaj Pontus Euxinus imenovano, nima imena črnega morja zato, da bi bila voda njegova črna; tega že davno ne verjame nihče. Al tudi zato ga nima, da bi morebiti bližnji črni gozdi, ki so deloma ob brežinah tega morja, se videli v njegovi vodi. Prebivalci jutrovih dežel (orientalci) ne imenujejo črno samo to, kar je po barvi črno, temuč tudi to, ker je strahotno, nevarno, demonsko (hudičevo) imenujejo črno. To morje se jim je tedaj moralo nekdaj za ladije zel6 nevarno zdeti, in zato so mu dali ime „črnega morja". Resnica je, da so viharji na tem morji hudi, ker je krog in krog zaprto, in to je vzrok silovitih vrtincev. Vendar tako silno strašno tudi ni, da bi si zavoljo tega zaslužilo to ime. Rimljani so to morje marveč imenovali prijazno, gostoljubno, čeravno nikdar dolgo niso bili gospodarji njegovi.
Našim časom pristuje njegovo ime še morebiti za-tega del najbolj, ker je res — Črna pika političnega obnebja. Rusija se je že veliko borila za posest njegovo, in se bode še hudo borila, kajti da Carigrad (Konstantinopel) mora kedaj ruski biti, na to meri že od starodavnih časov. Rusija se misli naravno dednico bizantinskega carstva, kakor so nekdaj nemški cesarji se mislili dediče zahodnjega rimljanskega carstva. Turk mora bežati, križ kristijanstva mora se zopet povzdigniti ondi, kjer ga je pregnal turški polomesec. Rusija dosledno dela na to, da se polasti ob ugodnem času Carigrada. V azovskem morji je vstvarila močno bro-dovje, Krč, ki je ključ v to morje, je premenila v močno orožnico, in tudi železnico iz notranje dežele dodelala do Taganroga. Azovsko morje jej je le velika luka (barkostaja) za vojno brodovje itd.
Al vrnimo se v popis sveta, ki je okoli črnega morja. Bistro in krasno leži črno morje pred nami, ki meri 8700 štirjaških milj, in loči Evropo od Azije, proti zahodu se meji z Romanijo in Bulgarijo, proti vzhodu z Mingrelijo in Grurielom, proti jugu z Natolijo; — po Bos poru se stika s sredozemskim morjem, čegar del prav za prav je; va-nje se razlivajo velike reke: Donava, Dnester, Dneper, Don in Ku-ban, ktere delajo, da je voda njegova sladkejša kakor druzih morij, in*da tudi raje zamrzne.
Ravno pred nami na maloazijatskem bregu stoji staro mesto Sinope z luko svojo, kjer je nekdaj in v novejšem času bilo hudih bojev mnogo, in v kterem mestu se je rodil Diogen, eden najbistroumniših človekov starodavnih časov, ki je podnevi z lučjo iskal človeka, to je, pravega, značajnega moža. — Na desni stoji Trapezunt, nekdanje glavno mesto črnomorsko,
125
zdaj pod imenom Trebisond, najvažnejše trgovsko mesto na tem primorji. Tje vprek leži Krim, stari tavriški polot6k z rogljasto svojo podobo, razrušenim Sebastopoljem in krvavimi bojišči Inkermana in Balaklave, ki pa vkljub vsemu temu je dežela, ktere čaka cveteča prihodnost. — Poglejmo tje na levo na bregovje, skozi ktero struge Donave teko, in sopet se spominjamo starodavnih časov: ondi je stalo mesto Tomi, kjer je dobro voljni pa lahkomiselni Ovid v pregnanstvu živel. Zadej stoji Odesa, glavno trgovsko mesto ne le Besarabije in črnomorskih step, temuČ tudi južne Rusije. Spomina vredno je to, da ravno po Krimskem boji so vsi primorski kraji črnega morja ve-likansk korak storili v napredku obrtnijskem in kupčij -skem in v blagostanji. Ko so v tem boji trgovci in fabrikantje oskrbovali francosko in angleško armado, stopili so v zvezo z mnozimi črnomorskimi mesti in tako nove poti odprli trgovstvu in obrtnijstvu. Na to pač nihče ni mislil, ko se je začel oni boj. Iz Odese in druzih ruskih primorskih mest vozijo vzlasti pšenico, loj, kože, volno in usnje rusovsko, nazaj pa jim dohajajo mnogovrstni izdelki evropejski. Tudi južno pri-morje, ki obsega severno malo Azijo, se je povzdignilo v živahno kupčijstvo. Kupčijo Perzije, Armenije in cel6 centralne Azije posredujejo luke male Azije. Kar se ondi prideljuje, ni še zdaj velikansko: volna, kože in žito je ondašnji pridelek; al narod je delaven, tr-govstvo ga mika, in kedar na mesto turške nečimur-nosti stopijo umna vladna načela, bodo te dežele z bogato svojo zemljo kakor od smrti se povzdignile v življenje.
Na vzhodni strani pa, kjer Kavkaz svoje pogorje do primorja razteza, ni mogoče sel napraviti živahnemu obrtnijskemu gibanju; ondi šole ruske vojaške postaje; tudi v zahodu, kjer se Balkan vzdiguje, je primorje polno pečevja in skalo /ja, da ni varnih luk. Dalje tje leži pa najkrasnejši kraj črnega morja, to je, Bos-por — to je izmed najlepših krajev menda najlepši celega sveta. Potem M ar m ara morje. Lahko je razumeti , zakaj Rusija tako živo hrepeni po Bosporu, in zakaj vse druge vlade si na vse kriplje prizadevajo, da ne bi Rusija tega dosegla, kajti če Rusiji obveljd to posestvo, jej nihče ne more braniti, da ne bi rok stegnila po mali Aziji; potem pa bi se približal čas, o kterem amerikanski politiki že davno govorijo, da Rusija in Amerika posedete vsaka polovico glavne kopne zemlje. Amerikanci že davno zahodno Evropo imenujejo starikasto, ki konec jemlje, in da kmalu bodo iz Amerike v Evropo hodili gledat propadle kraje človeške omike, kakor so nekdaj hodili Rimljani v Atiko. — Tega prizora sicer ne pripušča nemški časnik „Ueber Land und Meer", po kterem smo posneli te črtice, rekši, da germanski duh bode slovanskemu še dolgo kos, in da bode še mnogo Amerikancev umrlo, ki ne bodo doživeli pogreba ostarele Evrope. Mi pa pravimo, da to samo On ve, ki človeštvu „piše veliko pratiko". Da Napoleon ni več francoski vladar, s tem je Turčija zgubila največega svojega prijatelja.