LISTEK. Ziodbe napoleonskeja vojaka. i Pranooski spisai Erokmaiin-Chatrian; preložii Al. B. (2. nadaljevanje.) Pri nemških vratih sem videl siražiuka, ki je kot svetoik v Sirokem, sivem plašču stala v svoji dolbini. iPuško je e rokavom stiskal k sebi, da bi mu prsti ne primrznili k fielezu; dve ledeni sveči sta mu viseli z brk. Na mostu in pred mestno mitnico ni bilo žive duše. Malo naprej, kamoT straža ni več se-gala, so trije vo-covi z velildmi, kot koš preveranimi strehami stali sredi ceste, čezinčez beli od ivja. Izpregli so bili konje in pustili vozove. V daljavi je bik) vse mrtvo. Kar je bilo živega, se je kam zalesdo in če~ pelo v kakem zavetju. Slišati je ibUo samo škripanje ledu pod nogami. Ko sem šel miimo. poicopališča, kjer so križi in grabovi; mcleli k snega, sem rekel sam pri seibi: »Kdor spi tukaj epodaj, tega ne zebe večl« Potem sem se še foolj zavil v plašč, skril nos v kožuhovini ter se gospodu Guldenu zahvalil za pametno misel, katero |e imel Tudi rolci sem do komolca vtalcnil v roiavice ter taloo tekel naprej po velikem, nepreglednem jarlcu, katerega so bili vojaki kkopali do Vier-Windena. To so bili res ledeni zidovi. Na nelcate.dh mestih, kjer je bil veter razpihal sneg, je foilo v nižavi videti Fouguetov vrt, prastar gozdi-č in višnjeve gore: v dstem zrakoi je vs« stopilo bliže pred človeka. Pa pristavah |e bilo uitvolknilo lajanje psov — tudi zanje je bilo premiaz. Meni pa je misel na Katarino oživljajočo gorkoto di•hala v srce. Kmalu sem ugledal prve hiše Vier**Wrndena. Dimniki in slamnate strehe na desnl m levi ob cesti so komej mclele čez snežene nasipe. Ob zidovih so bili 1/udje| do konca vasi uclcopaJi jarelc, da so mogli drug do drugega. Tisti dan pa se je vsaka dnižina tiščala svojega ognjišča b\ vsled plapolajočega ognja po stanovanjih so bila mala, okrorgrla stefcla v oknib. pKDsirta kot % rdečhni lisami. Pred vsarkdmi vrati je ležalo povesmo slame, da inTaz ni mogel od spodaj noter. Pri petih vratih na desni sem se ustavil, da bi snel rokavice. Potem sem odptl vrata in jih Ivitro zopet zaprl. BUa je hiša vdove Matija Baura, moje tete Marjete Bauer, matere Katarinine. Ko sem os tzcfomi šldepetaje stopil v kuhinjo in je teta Marjeta, pred ognjiščem sedeča, vsa osutpla nad mojim veliikim kožuhastim ovTatnikom olerenila sivo glavc, takrat je Katarina, ki je bila čisto nedeljslki oblečena v pisano krilo, čez prsi preiaižano Torto z dolgimi trepci in rdeč predpasnik, kojega trak je wijal njen ozki pas, dočim je lična čepica od višnjeve svile s črnimi žametastuni tr&kovi ojbkrožala njeno jasno, rožnato lice — takrat je torej Katarina z nežnimi očmi in malim noskom zaklicala: »Poglejte ga, Jožetal« In brez obotavljanja mi je stekla nasproti, me dbjela in relda: *Saj sem vedeJa, da prideš kljub mratzu.« Jaz pa sem bil tako srečen, da nisem mogel govoriti. Slekel sem sulcnjo in jo z rokavicami vred obesil na steno. Odložil sem tudi debele čevlje gospoda Guldena — čutil sem, da sem bil ves bled od veselja. Rad bi bil povedal kaj prijetnega ii\ lepega, ker pa mi nič ni prišlo na n\isel, sem rekel: »Katarina, tu imaš nekaj za g>cd. Predno pa odpres škatlo, me moraš poljiibiti!« Nagnila je k ineni lepi, rdeči ličeci, potem pa je stopila k -mizi. Tudi teta Marjeta je pristopila pogledat. Katarina je razvozlala trak in odprla. Jaz sem stal za njima in srce mi je jburno utripalo: bal sem se, da ura ne bo dovolj lepa. A kmalu je Katarina sklenila roke in čisto tiho šep-etala: »O moj Bcg, kako lepol Ura je!« »Da«, je rekla teta Marjeia. »Čez vse je lepa. Še nikoli nisem videla tako lepe ure. Clovek bi mislil, da je srebrna.« »>Saj tudi ]e«, je odgovorila Katarina, se obrnila ter me pogledala vprašaje. Jsa pa sem rekel: »Ali mislrte, teta Marjeta, da bi ja« mogel njej> ki jo ljubim kot svoje iMjenje, podariti tiro iz posrdbrenega be- lcra? Ako bi bil tega zmožen, bi se bclj zaničeval, neg!V blato na> svojih čevljih.« Ko me je Katarina slišala taJco govoriti, nve je objeLs z rokami cfcrog vratu, in ko sva tako tu stala, sem sl mls* lil: »To je najlepSi dan mojega življenja!« Nisem je mag-el več izpustiti., Teta Marjeta je vpra** šala: »Kaj pa je naslikano tu na steklo?« A jaz nisem ve-č mogel odgovoriti, in šele, fco svffl sloupaj sedela, sem uro vzel v roko in rekel: »Ta slika, teta Marjeta, predstavlja dva zaročenca, kS se imata neizrečeno xada: Jože Berta in Katarina Bauec« Jože ponuja svo|i nevesti šopek rož in ona izteguje cc&o ponj.« Ko se je feta Marjeta nagledala ure, je relda: »Pojdi sem, Jože, da te tudi jaz objamem. Vidim, dft si moral pošteno delati in štediti, da si prjslužil to uro. Misliin, da si prav nekaj dohrega storil, da si dcber delavec in nama delaš čast.« Veselega srca sem jo objel in do poldneva nisem veC izpustil Katarinine roke: Sbila sva srečna, da sva se mogla gledati. Teta Marjeta je med tem imela opraviti pri ognjišču, kjer je pripravljala cvrtnja!k s čespljami, v chnetovo vinopomočene kolače in dr-uge sla-ščice. A midva nisva pazila na to in šele, ko je bila teta slelda rd&če don\ače krilo in oMeGda črne copate ter veselo zaklicak: »Zdaj pa k mizi, otroka!«, sva ugledala lepi namizni prt, veliko posodo za juho, vinsld vrč in sredi mbe okrogli, zlato-rumeni cvrtnjak. Ta pogled naju je razveselil in Katarina je relda: Sedi nasproti okna, Jcže, da te bom dobro vrdela. Prej pa mi moTaš pritrditi irro, saj ne vem, !kam naj si jo denem.« Oibesil sern p verižico okrog vratu, potem pa smo sedli ter pričeli jesti z velikim tekom. Zunaj ni bilo slisati niti glasu. Samo ogenj je prasketal na ognjišču. Prav prijetno je bilo v kuhinji. Siva, plaha mafika nas je opazovala o-d da-> leč ter si ni upala Mizu. Po obedu je Katarina zapela pesem: »Bog dobrotni na vj-šavah.« Imela je čist, Tnekeh glas, da se je -č]ove(lat aazdelo, kot bi kipel proti nebu. Ja-z sem ji poinagal ter jo tiho spremljeval. Teta Marjeta, kl nikdar, celo ob nedeljoh- ni mog^la biti brez dela, je bila sedla h kolovratu. imenje kolesa je polnilo odmore — pri tem nam je mehko postajalo pri srcu. Ko je bila dopeta ena pesem, sva ubrala dn.igo. Ofc treh je teta prinesla na inia«) cimetove kolače, iedli smo skupaj ter se smejali vmes tako srečiva in razposajeno, da je teta večkrat vzkliknila: »Nehajta vendar! Taka sta, kot majhni otrocil« Pri tem se je delala, kot bi bila huda, a iz mežikajočiih oti se ji je bralo, da se je v srcu smejala z nama. To je trajalo do štirih popoldne. Potem se je pričelo ncčiti; skozi malo okno so temne sence lezle v kuhinjo, pričela eva misliti na ločitev ter žalostno sedla k ognjišču, na katerem je plainen plesal semtertja. Katarina mi je stisnila roko, jaz pa 6&m pcvesil glavo: svoje življenje bi bil dal, ako bi mogel osleti. Tako sva sedela dobre pol ure, jvotem pa je rekla teta Marjeta: »Čuj, Jože, čas ]e, da greš. Luna izide pred polnočjo, immaj bo kmalu tema kot v rogu, rn v tem strašnem mrazu se utegne zgoditi nesreča.« Te besede so me hud& zadele. Čutil sem, da me Katarina zadržuje z roko. A teta Marjeta je bila pametnejša, nego midva. »Dovolj za danes«, je rekla ter vstala in plašč snela s stene. »V nedeljo prideš zopet.« Hočeš nočeš sem zopet moral obleči debele čevlje, rokavice iii plašč gospoda Guldena. Ako bi bilo šlo po mojem, bi bilo to trajalo sto let, a teta mi je pomagala pri tem. Ko sem si nazadnje veliki ovratnik zavihal čez ušesa, je rekla: »Objemimo se> Jožel« Objel sem najprej njo, potem pa Katarino, ki ni govorila ve-č. Potem sem odprl vrata, in grozni mraz, ki je ta hip puhnil noter, mi je veleval, naj se ne ol>otavljam več. »Pcžuri se«, je rekla teta. »Lahko noč, Jože, lahko nočl« je zaklicala Katarina. »Ne pozabi priti v nedeljof« Ot»rnil sem se, da je še enkrat pomig-am v slovo, po4em pa sem pričel teči, ne da bi dvignil glavo, kajti mraz je bil tako hud, da so mi solze tekle sa debelim ovratnikom. Tako sem tekel 20 mlnut in si fcomaj upal sopstk Kar oddaleč zokliče hripav glas, glas pljanca: »Kdo je?« Dvignil sem glavo in ugledal v večernem mralcu fcomaj 50 kcrakov od sebe krošnjarja Pinakla z velikiin košenv vidrovo kučmo, volnenimi rokavicami in z železom okovano palico. Na koševo naramnico obešena svetiljka je razsvetljevala njega od pijače napihnjeni obraz, z rumenimi ščetinami pokrito brado in debeli nos, ki je bil kot Jcopito. Odprl je male oči kot volk in ponovil: »Kdo je?« Ta Pinakel je bil lopov, da ga mu ni bilo para. Prejšrje leto je iitiel siten opravek celo z gospodom Guldenom, ki je zahteval od njega ceno za uro, katero je bil Pinakel prevzel od župnika v Homertu, gospoda Ansteta, in ze. katoro je denar vtaknil v žep, trdeč, da ga je izrcčil meni. A go spod Gulden je vedel, da to ni res, dasiravno je malopridnež pred sodnikom prisegel, kajti tistega dne niti on niti jaz nisva zapustila hiše. Vrhu toga mu je Katarina, ko je na žegnanju v Vier-Windenu hotel plesati z njo, odrekla ples, ker ]e vedela, kaj se je bilo zgodilo z uro, in je ves čas ostala na moji strani. Zlcbnež me je zaradi tega sovražil in zame je bil malo prijeten pogled, ko sem ga naenkrat ugledal sredi ceste z okovano palico, daleč proč od mesta in brez vsake pomoči. K sreči sem imel na svoji levici stezico, ki drži krog pokopališča, zato sem brez odgovcre hitel po njej, dasi mi je sneg segal skoro do pasu. Zdaj pa je spoznal, da sem jaiz, in je fcričal besno: -»Ahal To je mali šepec Stoj vendar, da fi voščim dober večer! Ali prihajaš od Katarine, ti, ld si uro ukradell« Jaz sem kot zajec skakal čez fape snega. Od kraja jo je ubiral za mano, a kcšara ga je ovirala. Ko pa je videl, da sem jaz čedalje bolj pred njim, si je dejal rolci na usta in kričal: >To je vseeno, §epec — vse eno! — Ne odide ti pa ne: nabor pride — veliki nabor za slepce, šepce in gnbcel — Tudi ti boš marširal in poginil z vsemi drugimil« Sel je dalje svojo pot ter se smejal, kot bi bil pijan, \ax je tudi bil, jaz pa, dasi sem komaj mogel dihati, sem se po rcbu cbkopa vrnil na glavno cesto in hvalil Boga, da sem tako bliru imel stezo. Kajti Pinakel, ki je bil znan, da pri vsakem tepežu. v katerega se zaplete, potegne nož, b\ me bil ne-arno udaril ali pa zabodeL Kljub negli hoji so mi bili vendar odreveneli prsti •« podloženih čevljih, zato sem znova pričel teči. Tista noč je zmrznila voda v vodnjakih in vino v kles teh, kar se ni bilo zgodilo 60 let Tjhota na predn^ straži, na prvem mostu in prt nemr ških vratih se mi je zdela še večja kot zjutraj: noč jo je delala gror.epolno. Med velikimi, belimi oblakt, ki so pla« vali čez mesto, je le tuintam zaiskrila kaka zvezda. Na ce&tl nisem srečal žive duiše, ko pa s&m prišel v dcmačo vežov se mi je zdelo skoro toplo, ko sem bil zaprl vrata; vendasc je bil mali lijak'ob steni poln ledu. Ustavil sem se za hipy da si oddahnem, potem pa sem v temi, z roko upiraje sc ob držaj, šel po stcpnicah. Ko sem odprl sobo, mi je kaj dobro dela gorkota -9 peči, ki mi je bušknila nasproti. Gospod Gulden je s svSp nato čepico na glavi in z rokami na kolenih sedel v n*» slonječu pri ognju. »Ali si ti, Jože?« je vprašal, ne da bi se ozrL »Da, gospod Gulden«, sem odgovoril. »Tu je prijetooy zunaj pa tak mraz! Take zime še nismo imelil« »Ne«, je odgovcril z resnim glasom, »gotovo ne. To zimo bodo ljuc^je pomnili še dolgo.« Nato sem šel v čumnato, da spravim plašč, rokavice in škornje. Ravno sem mu hotel pripovedovati o svojem sestanku 6 Pi-n»kkm, ko me on vpraša: »Ali si se dobro zabaval, Jože?« »Sevedal Teta Marjeta in Katarina vas prav lepo po« zdravljatal« »To je prav! To je pravk je rekel on. »Mladina bnai prav, da se zabava. Kadar se človek postara, mu je že vna> prej vse pokvarjeno, ker je preveč trpel in videl prevefl lcrivice, nesreče in sebi^čnosti.« To je govoril sam pri sebi ter strmel v ogenj. NikoII ga še nisem videl tako žalostnega, zato sem vprašal: »Ali ste bcini, gospod Gulden?« ' On pa mi ni odgovoril, marv&č mrmral pred se: »Da, da, to so tisti veliki bojeviti narodi . . . to jp slava!« Zamlšljen se je sUjučil, stisnil velrke, slre cbrvi kt zmajeval z glavo. > (Dalje prihodnjiŁ.)