Štev. 28. ' Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 10. Julija 1927 Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma oa sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare, Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se oa up-ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema ured-ništvo, opravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 76 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je ! do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom, cm2 1˙50 D., v »Poslanom«2-50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vso oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Programatičen govor dr, A. Korošca. V nedelo so meli zavüpniki Slovenske ljüdske Stranke svoje velko spravišče v Ljubljani, kde so se določüvali tüdi kandidatje za bodoče volitvi v državno zbornico. Na tom spravišči, kde se je znova pokazala edinost i moč naše Stranke, je meo načelnik stranke i voditeo slovenskoga naroda dr. Anton Korošec velki programatičen govor, v šterom je povedao vse velke vodilne misli, šterim bodo sledili naši poslanci v bodočem, deli za pravice i haske., svojega naroda. Najprle je povdaro, da naša stranka toti' dela v prvoj vrsti za Slovenijo in njene pravice, nego ne izklüčüje pa drüge naše državlane, nato pa je prišeo na zvünešnjo politiko. SLS je za mir, nemre pá prenašati raznarodovanja naši bratov v Italiji. Prva i glavna zadeva vsej * državlanov je, naše vküpno razmerje do sosedov. Boli nas, da dela Italija na Balkani proti nam, boli nas da naše brate tam prek tlači i je šče napraviti za Italijane, boli nas, da je sosedna Italija proti nam tak'neprijateljska, venda se moramo meti v oblasti zavolo lüboga mirü. zahvalni smo tüdi našoj zvünešnjoj politiki, da občuva v tom nrsprostvi mirno krv. Kembole pa edna držáva naše prijatelstvo zametáva, tembole moramo iskati prijatelstvo drügi naši sosidov. Osvedočeni pa smo, da tüdi iv Italiji zmaga Zdrava razsodnost. Gospodarska politika, štéra naj bo neodvisna od stran-karski bojov. Strankarski boji i politični dogodki včasi zabrišejo očivesno istino, da izgleda kak da bi se razmere zbogšaíe, venda pa vseedno ostane istina da mora biti na pivom mesti naše Znotrašnje državne < politike, da se reši gospodarska kriza. Zato bi se gospodarska pitanja morala ločiti od dnevno politični pitanj i prepüstili novoj ustanovi, v ustavi pred-videnomi gospodarskomi sveti, šteromi bi so morala pri popravlanji ustave dati zakodavna moč. Dokeč pa se vse to ne zgodi, pa bi morala pristojna ministrstva razločnim gospodarskim organizacijam i njihovim predlogom pa želam posvečüvati vekšo pazlivost kak zdaj. Obstoji nekši Državni odbor, šteri naj bi vnoga gospodarska pitanja rešüvao, pa se nešče njegovo kolo vrteti. Slovenski gospodarski krogitmajos globoki pogled v ta pitanja i njihova priličnost se visiko ceni, venda so bili odklonjena Odločilnoga pomena za naše gospodarsko življenje je tarifna i carinska politika. Na vsej tej poláj < ešče nesmo prišli prek površnosti . . . Neprestano se hvalimo, da smo po-lodelska držáva, pa ešče vsikdar je nihano na ■. bodočnost, da se spela končnovalano agrarna reforma, da se začne z zbogšavanjom i büranjom, ■ da se kmeti pomaga za razvoj i napredek njegovoga gospodarstva s posodov na falejši intereš i z bogatim navukom. Tüdi v tej zadevaj ešče nesmo prišli v državi do enotni i vküpni cilov. Vse ka se je v tom pogledi včinolo je samo strankar-ska krparija, štera je navadno več hasnila korupciji kak našemi gospodarstvi. Zidajoče gospodarsko delo na ednoj, zmenšanje i zed-načenje bremen na drügoj strani. To ka Želemo, je nova, gospodarske vrednote svarjajoča politika. 1 samo Stranka, štera ma takši konstruktiven gospodarski program, ma pravico gučati od zmenšala davčni bremen. Što samo krpa, podugšavle kodištvo, ar na drügoj strani ne skrbi za bogatejše vretine i za nove dohodke. Zato pa je bila nujna posledica, da nam je vsako takzvane državno šparanje napravilo na drügoj strani neizmerno nevol i skuz pa nam je stvorilo cele vnožine reduciranih i odpüščeni, kodišov šteri si nemrejo ednok na cesto vrženi nindri indri najti novoga krűha. Naše delo, či nam poda narod pali svoje zavüpanje, bo Šlo v tema dvfetna linijama: skrbeti za pio-dovitejši razvoj našega gospodarstva, posebno pozvati v življenje njegove speče moči i je vrediti i na drügoj strani skrbeti za zmenšanje bremen, štere njemi nalaga iznajdljiva davčna politika v stoternoj i stoternoj formi. I ta nova razbremenjevalna politika mora najti izraz v novom i za vse kraje ednakom davčnom zakoni. Tak mi razmevamo, na kratko povedano našo zvünešnjo j znotrašnji) politiko. Mir na zvüna, na znotra pa nevtrüdlivo i smemo delo za povzdigo vsega gospodarstva. Naša stranka je stranka slovenskoga naroda. Či pa mislimo na celo državo, prí tom pa ne pozabimo Slovenijo. Slovenija nas je rodila i nas hrani, v njoj živemo i korenine, ona nas zebera i nam davle poslanstvo. Slovenska ljüdska stranka je živela že pod av-strijskov strehov i zdaj žive pod domačov strehov, i povsed i vsikdar je bila verna slöžbenica Svojemi Slovenskomi narodi i njemi branila jezik, zemlo i kulturo. Či nam dnes slovenski odpadniki kričijo, da smo zatajili svoj slovenski program, potom njim osigurno odgovorim: Vi ste toti zapravili pravico gučati od Slovenstva, a mi se ešče nadale priznava mo, k celot-nomi slovenskomi programi! Pa bole kak z rečmi i guči bomo branili te program v dejanja)’, ar mamo upravičeno vüpanje, da nam bo k tomi dana mogočnost. (Dale.) Domača vzgoja. Lübezen dojstine. Deca so sama posebi istinolübna, ar so po naturi osvedočena, da je pač edini namen govora ali guča, da z njim razodenejo svoje misli svoje čütenja i svoje žele. Malo deco je nihče ešče ne čüo lagati. Či kda povejo neistino. Je to navadno plod njihove domišljije ali napačnega spoznanja, teda zmota, nikdar pa znajoč i prostovolno ne lažejo. Lagati se navčijo deca od vzgojitelov. Denešnji svet je pač takši, da se ma nešterne laži za dopüstne, ali celo potrebne. Tak bližnjemi, prijateli ali sosidi ne povemo istine v obraz, ali pa ne vse; či le moramo jo malo prikrajšamo ali omilimo. Čestokrat pa ma laž svojo vretino tüdi v sočíitnosti; na priliko laž povedana betežniki. Vse te laži se majo nekak po dogovori dopüstne ar ne zvirajo iz sebič-nosti ali dobičkaželnosti, štera je glavni zrok prave laži. Deca, se zna, pomena tej dopüstni laži ne razmijo i se njim vidi Čüdno, kak se njihovi roditelj! omiljavlejo nešternim lückim, od šteri, či so sami, vse inači gučijo. Deca Spoznajo, da jé mogoče tüdi inači gučati kak mislimo. Posledica toga spozna^ nja pa je, da deca začnejo Sama lagati, i što ma z decov za opraviti, zna, kak deca v laži hitro napredüjejo. Se zna, da deca ne delajo razločka med takšimi dopüščenimi i potrebnimi lažmi i pravim), ar toga razločka ne spoznajo. Vzgojitela naloga je tu, da deteti kelko mogoče zaran razloži, velki razloček med do-püščenov lažjov i med navad-nov, Štera ne zvira iz sočütnósti ali milüvanja, nego samo iz se-bičnosti, kda si šče skažlivec dobiti neopravičeni dobiček, ali pa se ognoti upravinoj i zaslüženo] kaštigi. Dete, štero laže, moramo, v vsakoj prihodi, kda je zgrábimo v laži, brezi milüvanja osramotiti, da pridejo do spoznanja, ka kratek mali dobiček, šteroga majo od laži, neje nikaj proti Sramoti, štéra doleti razkri-toga lažlivca. Tüdi dete hitro čüti škodo laži, kda nema več pri nikom zavüpanja, kda vidi, ka tistomi, ki se je ednok zlagao ne verjemo več. Deci moramo tüdi pokazati na dogodkaj vsakdenešnjega živlenja, da ma laž kratke noge i njim dopovedati, da je Svet osvedočeni, ka, či što laže, tüdi kradne." Najbogše Sredstvo za Spreobrnitev lažlivce pa je, da Se njemi odtegne vsaka prilika ka bi Se mogeo zlagati, na priliko s skrbnov paz-livpstjov. Prevelka- nezavüpnest-nasproti lažlivci pa je tüdi ne na mesti i navadno ne rodi praví Sadov, ar dete misli: či se mi tak ali ovak ne verje, zakaj bi potom gučao istino. Z lažlivostjov pa nesmemo zamenjavati samohvala. Ar čüli doraščajoča mladina, da jo premalo uvažüjejp, njoj nezavüpano i ne dopüšfiajo da C bil i nasproti starejšim kaj valala, rada povékšavle svoja, dejanja i zaslüženje i napihavle dogodke, štere je Vidla; iz isti zrokov zvira včasi prekrepko, Cesto robato govoréče i preklinjanje. Najbogše sredstvo proti takšemi vellkašenji je, da damo priliko, kde takši ,< veli-kaš obsede Mladini prippročajmo, geslo,: „Srebro je gučanje, zlato pa mup čanje“ i pregovor: »Sto dosta guči, dosta zná ali pa dosta laže." Prosveta. Proslava sv. Cirila i Metoda ino »tajniške deklaracije. Prosvetno drüštvo v Čren. sovci je preminočo nedele, ob-, slüžavalo špomin, sv. Cirila i Metoda ino obletnico majmške, deklaracije. V lepom ogradi našega g. Klekla se je zbralo ob 3 vöri okoli 700 lüdi. Celo Slavnost je začnola godba iz Žižkov, prvi je gučao o Sv. Cirili i Metod i predsednik drüštva g. Meško, šteri je slavio oba slovanska apoštola sv. Cirila i Metoda kak prviva najvekšiva dobrotnika našega naroda i drügi Slovanski narodov. Njeva sta nam prinesla blagoslov svete vere ino nas pripelala v sredino omikani na- 2. NOVINE 10. julija 1927. rodov, postavila sta tudi temelj slovanske kniževnosti. Njima bodi hvala, ka šče žive slovenski narod i njegov jezik, le njiva krščanstvo je cčuvalo oboje. Od majske deklaraciji je gučao domačin g. Antolin, spominao se dneve našega oslobodjenja, lepo je povdaro, ka ostanemo verni našoj mladoj državi, ka mo büdno čuvali svoje pravice v prišestno!^ dokeč ne dosegnemo pupune samoodločbe ali autonomije. Navzoči so bili tüdi g. narodni poslanec g. Klekl, šteri so se radi odezvali prošnji društva ino održali kratek govor. V svojem mirnom govori so kak stari boriteo za pravice vernoga lüstva Slovenske krajin© navdöšavali navzoče naj ohranijo spoštüvanje deli sv. Cirila i Metoda, svojoj krščanskoj veri ino slobodi, štero je prinesla majska deklaracija. Kak dober spoznavalec düše našega lüstva so pokazali na to prosvetnom! drűštvi pot po šteroj naj hodi. Naj se trüdi drüštvo ka .se pa oživelo stare navade med lüstom, . štere so bilètao narodnoga živlenja, dela naj tüdi na tom, ka de* lüstvo napredüvalo v izobrazbi, posebno pa naj goji versko zavest kak najbogšo podlago živenske sreče pa zadovolstva. Z navdüšenjom je sprijalo lüstvo govor g. poslanca, z zahvalnostjov tüdi drüštvo njihove tanače. Nastopo je tüdi domači pevski zbor ino zaspevao nešterne pesmi, bile sta tüdi dve deklamacija Po končanoj prireditvi se lüstvo v dobrom razpoloženji razišlo med spevanjom zbora i igranjom godbe. Sama slavnost je napravila prav dober vtis ino nam dala novo pobüdo za delo. Naši kandidati. Zbor zaupnikov SLS v Ljubljani je na svojem zasedali v nedelo potrdo sklepe naši zaup- nikov 1 tak kandidirajo za prišestne volitvi na listi Slov. ljudske stranke g. Klekl Jožef kakti poslanec, Ivan Jerič urednik Novin pa kak njihov namestnik, za oba našiva sreza lendavskoga 1 sobočkoga. Slovenska Krajina. — Bitje — smrt. Zadnjo nedelo je bilo na Gibini v sosidnom Medjimurji proščenje. Kak navadno, je bio v krčmi ples, na šterom so bili tüdi Bistričanci z Dolnje Bistrice. Edna sküpina jih je Šla že zajtra prek k meši. Tej so se nekaj z domačimi Gibinčari sposvadili i so je Gibini čarje razegnali. Drüga skupina (okoli štirje) so bili v domačo, fari pri meši i so zadvečara šli prek k večernici. Tei so ne Priseli k domačim dečkom, nego so bili v drügoj sobi i se mirno razgovarjali. Kda so že prejšnjo sküpino razegnali, so se ovi v drügoj hiši bojali napada i je Kolaričov Viktor šo prosit Gibinčare, naj je püstijo pri min, ar oni nikomi nikaj ne denejo, so mirno prišli i mirno odidejo. Med tem razgovora, pa ga je nekši dečko z Višivščeka v Medji4 murji vdaro s oščekom po temeni. Voteo glas vdarca i jéčanje se je čülo, i edno mlado živlenje se je zrüšilo za vsikdar. Itaki so ga odpelali v sobočko bolnišnico, kde je po nekaj vöraj zdehno düšo. Nesrečen mladenec je pred kratkim odišeo z bolnice, kde se je na trahomi vračo. Bio je miren i jako lübezniv, pomagao je pri vsakšem deli, zato vsi poprek za njega žalüjejo. Celi dogodek pa je očivesen i glasen Opomin oblastem, na] za proščenje nikdar ne dovolijo plèsov, mia-dencom pa, naj gojijo z tovariši drügih vesnic pravo prijatelstvo i bratstvo, ne pa Odürjavanje. Sirota mati, šteroj so mož v bojni spadnoli, so morali doživeti novi velki vdarec, njim bodi naše sožalje. . ~ Nesreča pri elektrika. .Minočo soboto večer so napelavali na prostore, kde je meo športni klub v nedelo veselico, elektriko. Monter J. Meleš je nedovedoč prijao za žico z visikov napnjenostjov, štera ga je strosila i vrgla z visike lestvice na-tla. K nesreči je bio odspodi pivinski lagev, na šteroga je imenüvani spadno i si potro rebra. K mesti je obležao v mrtvo ime. K sreči pa je bio par korakov vkrej Zdravnik, ki ga je z umetnim odihavanjom Spravo nazaj k sebi. Zdaj se zdravi v bolnici. — Naročnikom Marijinoga lista. Številki za mesec Juli pa august prideta v ednom snopiča To naznanja uprava vsem širitelom i naročnikom. — Velka kraja. V noči od prvoga na drügoga julija so v Noršinci pri Ritoper Jožefi, trgovci i krojači vdrli v trgovino nekši tovaje i so spokrali vse vrste blago v vrednosti okoli 17 jezero din. — S petimi vzeo biciklin »na posldo«. Na petrovsko proščenje Je bila nekše gasilska veselica v Mlajtinci. djörköšov t Rakičana je bio tam gost. Biciklin je povrgeo vöni i kda se je po kratkom midenji na veselici šteo dale peláfi, je opazo da biciklina nega več. Dozdajšnje iskanje je bilo vse zaman. gjglg Tešanovci. K nam je prišeo letos nekak okoli januara eden košavi radičevec. To je bilo ravno te, kda so v Vučoj gomili odavali na Saparijevom drva. Pozvao je lüdi vküper, pa njim obetao, ka dobijo drva dosta falej, či je potom njega naročijo. Sa| mo peneze njemi naj prinesejo. To se je tüdi zgodilo; prinesli so z vekšega siromacje. Vsega vküper je prej biIo do 5 jezero din. Čakamo, Čaka- mo drva, minolo je 14 dni, kak nam je obečao, dajdobimo, minoli šo meseci drv pa odiniked pa nej blokov, s šterimüjbi dobili drva. Idemo pitat k ravnateljstvi gozdov i ka zvedimo? Samo Polovica drv je plačana, za to polovico dobimo bloke, za drügo polovico pa nej. Tak smo zdaj brezi drv pa brezi penez.iTe Človik se je davao vö za nekšega Radičovoga tajnika. Dobro si to mi zapomlimo za prišestne volitvi; ne samo, da mi nemo za njega glasali, nego bomo delali na to, naj se takšim, ki svoje oblübe ne držijo, več ne verje niti v političnom pogledi; niti v drügom. — Samopomoč za obrtnike. Skupna Obrtna zadruga v Soboti naznanja svojim članom, da se vpisávanje vrši ešče naprej do 1 januara prišestnoga leta. Zatogavolo znova Opominamo tovariše obrtnike naj pristopijo k drűštvi, štero njemi nüdi prvo pomoč v prigodi nesreče, stroški za to pa so mali. Vèč samozavezti bi pa že čakali od obrtnikov, Šteri dostakrat se radi hvalijo, kelko razmeva-nja majo za vküpnost. Z dejanjom Pokažimo, da ščemo delati eden za vse, vsi pa za ednoga. — Obsojeni morilce. Že januara smo pisali od strašnoga lfidomorstva^ kda je na sam svetek sv. Trej kralov J. Niederl vmoro Kat. Ratnik, štera je doma s Sodišinec i je tistoga hipa slüžila pri materi imenüvanoga. Niederl je meo z njov nedovoljene lü-' bezenske zveze, štere so mele za po-: sledek sramoten stališ, ki je bio dečki na poti pri ženidbi z ednov drügov tnladenkov, zato je skleno, da se je na vsaki način reši. Na povedani svetek jo je zvao k meši i kda sta bila nekak 600 stopajov vkrej od hiže, jo je .najprle z ednim kolekom vdaro po čeli, da jo je omamo, nato pa njoj je glavo tak dugo držao v vodi bližnjega potoka, da se je za- Franjo Horvat. V Carnom logi. L Bio je lepi poletni den. Lüdje so spravlali otavo i jo Vozili domo. Pelaj za pelajom se je zibáo kre Ledave,-zakaj bilo je dobro leto. Tü i tam se je včási oglaso kakši mladi glas, šteri je riimeo po Čarnom logi, ki stoji na levon! bregi Ledave, med Nedelico v i Radmožanci i sega s svojim podaljšan]^ skoro do Dolnje Lendave. Iz Dobrovolskoga loga, šteri je ločeni samo po cesti od Čarnoga loga, se je čülo veselo spevanje. 'Naednok se je pokazao iz Čarnoga loga, nej daleč od logarove hiše, velki i močen Cigan, šteroga so lüdje vidli navadno vsake kvatre ednok. Meo j« duge Čarne vlasé,-oči svetle i velke, štere so se svetile kak dva ža-rečiva vogla, obraz njemi je bio za-goreni i linije po lici i po čeli so kazale že precejšnjo starost. Njegove roke so bile t uge i močne, dlani sta bili skoro, kak dve lopati. flod njemi je bio kak kakšega cigans oga krála. Cigan je gléöao eden češ gori proti Törnišči i vidlo se je, da je delao nekše načrte, plan za prišestno noč... Včasi za njim se je pokazao mladi cigana njegov sin, šteri je glé-dao kak divji maček, ki je vsikdar pripravleni n;> plen, da napadne i po-ceca krv. Za mladim ciganom je sto- pao lepi čaren konj, šteromi se je vidio i poznalo, da je shajao iz grofovske štale. Nišče ga je nej vodo za vüzdo, štera je bila šče skoro ščista nova.* .Gda je zaglédao stari Cigan mladoga, ga jé pozvao k sebi i njemi prava. »Zobi« — tak je bilo imé mladomi cigani — „ti moraš šče dnes poiskati ciganskoga poglavára poleg Rédiča. Tam majo njegovi lüdje svoje šatore. Neseo boš tá važno poročilo. Ža dva tjedna ščemo napraviti glavni rop i potom preminoti s tej krajov. „Šo bom, oča" — je pravo Zolti. Ne jé minolo pol vüre, že je bežao po Radmožaoskoj cesti čaren konj z mladim, jezdecom. šteri je bio oblečeni kak grofovski konjar i nikomi je nej spadnolo v glavo, što ga je srečao, da je to sin ciganskoga poglavara v Čarnom logi. U. Ze se je delao rnrak, gda je najšeo-Zolti Sultána, poglavára drüge ciganke trupe, štera je bila strah kmetov. Bio~je slepi na levo oko, ár je ob ednoj priliki roparji konjov bio ranjeni v nje. Z velkim veseljom je sprijao Zoltija i ga pelao v svoj šator, šteri je bio, poglavari spodobno, lepo napravleni. Notri v šatori je4i-] vala poglararova žena Šára i včasi, gda sta prišla mož i Odposlanec iz Čarnoga loga, je stanola i dala Zolt:- ji roko z nasrneškom na vüstnicaj. Mož njoj je z rokov dao znamenje, naj zapüsti šator za nekelko časa i ona je Šla včasi. Zolti je prekdao poglavari papir, na šterom so bila skrivna znamenja. »Razmim" -—je pravo Zoitiji. — ,,Ali ma tvoj oča vüpanje, da se nam to posreči ?“ »Ma«, jé dobo' odgovor. »Dobro« — je pravo Sultan. »Ravno to noč sem odposlao svoje ludi, protTTčntibi odpelajo konje, kel-j ko ji bo mogoče. Šteri so pa nej šli krast, te sem pa poštno kretpotoka gori proti Egersegi, da bi očini! konje alföldskim članom, šteri je tam po-Č8kajo.“ »Ali plačajo včasi konje?" — je pitao Zolti. ,, Včasi." »Po kakšoj ceni pa ?< »Za vse dobim devet sto ranjški. »Ka pa žandarje so šče vas nej izsledili ?« „Dosemao šče nej. Zgübili so sled za nami i mislijo zdaj,' da smo odišli proti Zagorji.« „Ka pa naj povem oči na njegova znamenja?" »Povej njemi, kda opravim vse, posle pri mojij lüdej, pridem k njemi, j Počaka me naj pri votlom hrast!, gde sva mela že več svojij srečnoj. »Ali mi ne bi dali odgovor ešče na edno pitanje?« „ Zakaj pa nej 1" „Qde je Vaša hči ?“ »Odišla je k mojemi brati č. Zolti je eden čas žalosten gledao, ka Je nej najšeo poglavarove hčeri doma. Ali raednok se je njemi razvešelo obraz i pitao je Sultana : »Qde je zdaj vaš brat? t ,,V Kobiljansko! gošči;-** „Oča mi je naročo, naj bomjTok-rog polnoči doma. Če mi pa ví dovolite, da obiščem Vašo hčer Sivo, Šo bom k njoj.* »Idi moj sin, čaka te ! Z Očom bom gučao Jaz.** V šator je stopila Šára i prinesla na ièsenom tanjeri pečeno kokoš,. Vsi trije so seli doli na leseno klop poleg preci dobroga stola i večerjali. Sultan je stopo potom po vino, štero je meo v velkom lagvi, zakopaaom poleg šatora v zemlo. Bilo je Lendavski goric. Privoščili so si dobro vino. Vi® no ji jé poživilo i.Žolti je že komaj čakao, gda bi lejko šo. Okoli edenajsti vöre ga je prijeo poglavar i njemi pravi: »Ideva. Jas bom šo s teov, ar se bojim za tébe. Ko razen si, ali nekaj slaboga slütim.“ Stopila sta oba iz šatora. Zaffič-kala sta konjoma, šteriva sta včasi prišla. Zajahala sta v kalopi proti kobiljansko! gošči. 10. julija 1927. NOVINE düšila. Te strahoviti lüdomorec je bio te dneve pred porotnim sodiščom v Graci obsojeni na 15 let težke voze, poostrene vsako leto na den vmora s postom i temnicov. Mati pa, štera je znala za njegove namene i ne toga preprečila, je dobila 5 mesecov voze. Učni Uspeh na našoj gimnaziji. Proti konci šolskega leta je bilo na zavodi 236 vučencov (82.23%) in 51 učenk (17*77%), sküpne 287. Z odlikov je zdelalo razred 5 vučencov (2*12%, od vseh 1 •74%). Razred je opravilo prav dobro 16 vučencev (6˙78%), od vseh 5˙57%); dobro 66 vučencev (27˙97%) i 9 vučenk (17‘65%) vküper 75 (26˙13%); zadostno 81 vu-čencev (34.32%), 19 vučenk 37˙25%). vküp 100 (24˙84%). Vküper je teda izdelala 167 vučencov (71˙19%), 28 vnčenk 54˙9%), vsega 166 (68˙29%). Razredni izpiti iz ednoga ali dveh predmetov ma 45 dečkov (19’07%), 15 vučenk (29˙41 odst), obojih 60 (2091 odst.). Spadnolo je 22 vučencev (9˙32 odst.). 8 vučenk (15˙69 odst.), vküper 30 (10˙45 odst.). Neiz-pitane so ostale 3 vučenke (5˙88 odst., od vseh 1˙05 odst.). — Ako upoite-vamo, da hodi od 287 vučencov 52 (1811 odst.) dnevno do 5 km, 61 vučencev (21˙25 odst.) 5—10 km in 16 vučencov (5˙57 odst.) celo več kakor 10 km daleč v šolo, moramo priznati, da je broj padlih mali, da je teda uspeh jako lepi. Po narodnosti je bilo Slovencev 276 ali 96'52 odstotkov in Madjarov 10 ali 3-48 odstotkov. Po veri je bilo katoličanov 197 ali 68‘64 odstotkov, evangeličanca 79 ali 27'58 odstotkov in izraelitov 11 ali 3 83 odstotkov. — Navuk za tretjired bo v Črensovci dnes, 10. jula zadvečara ob treh. Te den bodo v Črensovsih slovesno predgo meli vlč. Mirt Jožef, ravnatelj češkoga semenišča Iz Maribora od sv. Cirila i Metoda. Tretjeredniki dobijo te den papov blagoslov. — Dijaška stanovanja za Prihodnje šolsko leto. Naša gimnázija je ešče mlada, zato dijaško živij »-nje ešče*nima One tradicije kak po drügih varašaj. V zvezi s tem je pa predvsem pitanje dijaških mater, to je gospodé, štere majo na stanovanji dijake, za štere v vsakom pogledi skrbijo (davlejo za primerno ceno stanovanje, zajtrk ali pa tüdi vso hrano, skrbijo za perilo, pazijo, da se dijaki včijo pa izvršavlejo svoje verske dužnosti, hodijo večkrat na gimnazijo poizvedavat, kak napredüje^ n ihovi dijaki itd.) Nujno Je potrebno, da do toga pride tüdi v M. Soboti, zato prosimo, naj bi se vse on« krščanske drüžine v Soboti, štere b bile pripravljene sprejeti na stanovanje ednoga ali nekaj naši dijakoi ali dijakinj, v juliju ali najkesneje de 15. augusta zglasijo pri kaplani v So boti, kde se dobijo tüdi vsa Potreb nejša pojasnila. Vsi stariši pa. ki nameravam Prihodnje šolsko leto poslali svoje si ne ali hčeri na gimnazijo šolaf, si pravočasno obrnite v zgornjoj za devi na ravnateljstvo Martinišča, al pri sobočkom kaplani. Tjedenske novine. — Blagoslovov fundamentno ga kamna. V Zagrebi so predzadnji nedelo nadpüšpek dr. Ante Bauer bla goslavili fundamentomi kamen za no vö dijaško semenišče. Navzoči je biIo dosta odlične gospode: papov nuncij, zastopnik ministrstva za vere i dr. Zavod bo jako velki, i bo v njem tüdi gimnázija. — Smrtnonevaren spada]. V Maribori pela visiko prek železnice most. Deca z veseljom gledajo z mosta, kak odspodi rivlejo se pa ta že-leznične vlaka. Te dneve pa je s toga mosta spadno epen dečarec na šinje, štere so 8 metrov globoko. Obležao je v mrtvo ime, je malo vüpanja, da bi ostao pri živlenji. Znotrašnja politika. Volilni boj se je začno že po celoj državi. Vsa znamenja kažejo, da bo te boj jako vroči. Radikali so nameštaj razdeljeni na tri sküpina, od šterih vsaka šče vložiti svojo listo, Med temi sküpinami je mestoma toj na nož i na pesnice. V Valjevi sta meli dve radikalni«i sküpini vsaka svoj shod i sta se tak med sebov zbile, da je bilo več mrtvi i dosta ranjeni. Aca Sfanojevič, te Skrivnosten miriteo radikalov, se je znova pokazao v Beogradi i kak se vidi, se njemi tüdi tokrat posreči njegovo mi-ren!e.t Nekaj pašičevcov, šteri neso tek prilüblen!, sploj stopi s politično' ga življenja, drűge ta pa ostalivi sküpini pomagale pri volitvaj. Tüdi demokratje so ne) najbole edini, pa venda razceplenost neje tak velka kak pri radikalaj. Napredni blok, šteri naj bi zdrüžo vse Slovenske napradnjake proti našoj stranki, je že žalostno dokončao svoje prekratko živlenje. V takšo politično mást že več nihče ne verje. Zvünešnja politika. Naša Svaja z Albanijov, je končno i po mirnoj poti rešena. Francoski poslanik, šteromi so bili zavüpano naše zadeve v Albaniji, je bio oprošeni, da odda noto naše vlade, v šteroj so bili izpüščeni vsi tisti izrazi i reči, ki so razžalile albansko vlado. V Tirani so na to itaki z voze püstili Gjuraškoviča, slilžbenika našega konzulata, Šteroga so pred kratkim zaprli i zakojvolo je prišla vsa Svaja. S tem je cela zadeva za zdaj končnovalano zvršena! Ruski boljševiki so na vmor njihovoga^poslanika v Varšavi odgovorili s tem, da so vnogo nedužni lüdi, šteri so ne bili njihovoga mišlenja! spomorili. Rimski papa so njihove zmotne navuke večkrat obsodili, zato so obdužili boljševiki papo, da so tüdi med tistimi, ki se bojüjejo proti boljševiškoj vladi. Papa so na to dali od* govor, da oni neso proti boljševiškoj vladi, ar si vlado lehko zabere vsaki narod, vsaka držáva, kakšo si šče, nego so proti njihovim navukom, šteri v vnogom pogledi nasprotüjejo navukom Kristusovim. Na Španskom, kak je že zna no je vso državno oblast Spravo de Primo de Rivera pod vojaško kapo. Zadnje dneve pa se je začeo shajati z voditeli politični strank, ka pravijo, da je znamenje, ka ne vüpa več, da bi meo v zbornici večino. Vsa takša sa-movoljstva se rüšijo. Razmerje med Poljskov f Rusijov se je po vmori ruskoga poslanika v Varšavi nekelko zraslo. Zdaj pa je dobo Poljski poslanik v Moskvi naročilo, naj stopi v zvezo z ruskimi politiki i te odnošaje obnovi. Mali oglasi. Hlapca ali deklo, od 15 lejt starejšo Sprejmem itaki. Kde i što sam, se jzvedi v Martinišči v M. Soboti. Vabilo na redni občni zbor »Posojilnice" v Črensovcih, ki se bo vršo 10. julija 1927. v staroj šoli ob pol 12 vöri s sledečim dnevnim redom: 1.) Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2.) Poročilo načelstva in nadzorstva. 3.) Odobritev računskoga zaključka za L 1926. 4.) Čitanje revizijskega poročila. 5.) Volitev kotrige načelstva, ki je z ednim tajnik posojilnice. 6.) Slučajnosti. Če bi te občni zbor v navede-dom časi ne bio sklepčen, se vrši pol vöre kesnej v istom Prostori drügi občni zbor, ki bo veljavno sklepao ne gledoč na število navzočih kotrig. NAČELSTVO. Vabilo na redni občni zbor „Agrarne zadruge" v Črensovcih, ki se bo vršo dne 28. augusta ob pol 12 vöri v prosto, rih upravništva Novin s sledečim sporedom j 1 ) Poročilo načelstva in nadzorstva. 2.) Volitev podpredsednika. 3.) Dovoljenje za Odküp veleposestniške zemlje. 4.) Slučajnosti. Če bi te občni zbor ob napove-danom časi ne bio sklepčen, se bo vršo pol vöre poznej na istom Prostori drügi občni zbor, ki bo veljavno sklepao ne gledoč na število navzočih kotrig. NAČELSTVO. ZASTOPNIKE in zastopnice za Prekmurje in medjimur-je za dolgo iskane preše-netljive novosti, katere rabi in kupi Vsakdo, iščem. Reelni in veliki zaslüžek zajamčen. Cenj. ponüdbe na upravo tega Usta pod ZAJAMČEN ZASLÜŽEK. 3. DIJAŠKO polje. Po osmih letih. Preteklo je Osmo šolsko leto naše gimnazije v Soboti in imeli bi 8edaj prve rraturante. — Kmalu po uj'dinjenju nam je bila izpolnjena želja — pravična in davna po gimnaziji v Soboti Tako je sobočka gimnázija resnično postala simbol našega združenja in je danes znamenje ljubezni in skrbi ministrstva prosvete in »celokupne« vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, katere« int graloi del — tako pravijo — je postala v verssaillskem mirü t 1918. naša Slovenska Krajina. Da bi bila ona znamenje drugačne ljubezni in skrbi vseh številnih vlad kraljevine 1 Nihče se ni tedaj spraševal: čemu nam gimnázija ? Marveč je ljudstvo odgovorilo s tem, da je pošiljala sorazmerno veliko število dijakov v'Soboto in to število je raslo od leta do leta. Ljudstvo je dalo od svoje strani garancijo za uspevanje gimnazije in podpirala jo je tudi vláda v Beogradu — pred vsem radi prizadevanja njenih prvih ravnateljev. G. Bračko jojé po drugem letu zapüsti!, ker slavna vláda ni dala tega, kar smo zahtevali : hunamistično gimazijo I Gg. Pregelj in dr. Lokar sta jo privedla do tistega slovesa, ki jo je postavil kot enakovredno med ostale Slovenske gimnazije — in še več. In tako smo srečno prišli do tistega dne, ko se ljübeznivi skrbniki naši v dalnjnm prestolnem mestu ob Donavi niso mogli več zadržati v svoji neizmerni ljubezni do Benjami-na med Slov. srednjim! šolami . . v Tisto pismo je bilo izdano dne 8. oktobra 1925. v stalnem Belem gradu, S. N. (srednješolska nastáva) br. 24643; podpisani pa so bili te-danji »minisfar prosvete« — sedaj težko vladajoči predsednik vlade SHS. gospcdin Velja Vukičevič . . . Kratko je stalo v njem, da se začasno ulcin-. jata VI. lin VU. razred m. sobočke gimnazije! O. minister so si mislili: fantje so veliki dovolj, naj se malo »zgledajo po svetu, da si razširilo obzorje! „Para nema, a ima još vremena, da dobi Prekomurac potpunu gimnazijo 1" Mnogo je bilo že pisanoga o potrebah in razmerah naše gimnazije — zato ne bomo ponavljati Tudi je bilo mnogočesa, česar -niso zapisali, ali ker jim ni bilo znano, ali pa, ker ni bilo »oportuno«. Vse pa dobro vedo skromni dijaki in so in bodo Še odnesli s seboj med svet . . . ,,za ogledalo teh teških dni in za špomin." Marslkdo se je tekom osmih let osmešil in pusti! neh ste slab špomin zi seboj — a naj bo . . . Zaradi prevelike zaloge sem se odločil vso žensko blago za lastno ceno in še nižje razprodajati to je: Žensko volnatno blago, cefiri za srajce, blazine, druki, belo platno, štrikani robci i. t. d. Što hoče poceni ku-piti naj si ogleda in izrabi to priliko. FRANC BEDIČ manufakturna trgovina v DOLNJI LENDAVI. 4 NOVINE 10. julija 1927. Vsled velepoteznih reformnih na-črtov g. prosveta, min. nas je dolete-lo presenečenje: ob koncu šol. 1. so ukinjeni bodoči V., VI. in VU. razred. S tem je gimnazijo okrajena, kakor še ni bila — in obsojena I To je Vrhunac izigravanj naše Krajine. Odločno zahtevamo, da nam začnejo takoj graditi novo gimnazijsko poslopje in do dovoljen naše gimnazije I Žalostno je, da pišemo danes te besede mesto pozdrave našim maturo tom v Soboti, ki jih ni. A vé naj vsaka oblast, pred vsem pa slavna Vlada in špecijalna prosvetno ministrstvi! : naš človek sodi in bo sodi! skrb ter ljubezen drž. oblasti v veliki meri po naši gimnaziji — po njeni popolnost ali nepopolnosti. Ta osemletnica bodi gospodi glasen in kričeč memen-to: ,,Mi ne odnehámo I" Končamo z besedami »Novin v 43. Štev. 1926.: Sobočka gimnázija je bila, je i mora ostati vidno znamenje popune vkfip-nosti naše Slovenske Krajine i zato tüdi najbogši porok njene bogše bodočnosti." Daj sréča in — Beograd! GOSPODARSTVO. Skrb za cepike. Prišestno leto na sprotoletje februara ali marca odrežemo divjak 15 do 20 em. nad ceplenim okom. To pa tüdi lehko napravimo kesno v .jesen tistoga leta, Šteroga smo cepiti. Tak nam ostane samo kratki trček. Na tom trčki odtrgani vsa oka i mladike. Da pa cepleni poganek zraste do 20 em., te ga privolimo med drügim in tretjim listom k vogli i tak nam raste vednako gori i vöter ga tüdi ne more potreti. V augusti ali septembri pa trček odrežemo poikao. Kotiček denemo samo tistoj mladiki, štera raste püklavo. Či je zemla dobra i cepiko skrbno gojimo, nam mladiko v prvom leti zraste od 1 do 2 m. visika. Pogonke, šteri rastejo na stranej, ne smemo odrezati, ar nam bo postala mladike — s Štere bo steblo — tenke i sčepata. Či se pa pokažejo na mladiki list ne vüši, jo namočimo v tobakovoj vodi. Drügo leto. Na sprotoletje drügoga leta poglednemo najvišiše oko. Če je oko Zdravo je püstimo, če pa je zmrznilo je odrežemo nad zdravim in močnim okom. Pa tüdi tű püstimo trček, k šteromi piivežemo mlado mladiko. S tem trčkom ravnamo ravno tak, kak je bilo opisano že prle. Pri grüškaj pa püstimo najvišiše oko, zato, ar je tisto najbole razvito. Vse pogan-ke, štere so na strani, püstimo, če pa šteri poganek postaja Premočen — nad 30 ali 40 em, dugi — tistoga pa meseca junija lehko odrežemo. Vse drüge pa skračimo, zgornje na dva lista, spodnje pa na pet listov. Tretje leto. V tretjem leti že skoro''vsako drevo dosegne potrebno debelost i visikost. Potrebna visikost je prí nas, — kde gojimo samo drevje z nizkov steblov 180 em. do 2 m. od zemle. Takše drevje se na sprotoletje tretjega leta odrežejo v toj višini: zgoranji 5 ali 6 ok (popkov) pa püstimo za korono dreva. Vse tenše veje, štere so pod temi popki skračimo, debelejše pa popolnoma odrežemo. Iz tej 5 ali 6 popkov si zgojimo korono. Vse veje pod temi popki ali poganki začnemo julija meseca odstranjfivali. Najprle debelejše, potem pa drogoejše. Do jeseni se pa te rane začeli]o. To drevje lejko presadimo v sadovnjak ali ga pa odamo. Pri kopanji pa moremo paziti na korenje, da ga preveč ne ranimo. Štrto leto. Vsa drüga dreva, štera ne so dosegnola potrebne visi-kosti ali debelosti (debelost je navadno od 6 do 9 cm. okoli merjeno 1 m. nad zemlov) pa ešče ostanejo tüdi štrto leto v cepičnjeki. Tem püstimo vse stranske vejice, štere samo Skrajšamo na 2 do 5 ok. V štrtom leti pa je oskrbüjemo ravno tak, kak v tretjem. Če bi nam takša dreva že v tretjem leti napravilo prvo razvejo — to je stranske poganke za korono — odrežemo vse koronske veje na dve oki. Tista dreva, štera so ostala tüdi v štrtom leti mila, slaba i betežna, pa skrčimo, ar s takši drev ne raste nikaj dobroga. V jesen štrtoga leta pa pazlivo skoplemo vse drevje, kda njim je že listje odpadlo. Posadimo je na stalno mesto v sadovnjak. Če pa je ščemo saditi na sprotoletje, zakopamo vsako drevo posebej, preci globoko v zemlo. Za sajenje v (cepičnjek) sadovnjak so najbougše tri do štiriletne cepike. Vsa drüga so že zaostala i nemajo pzavoga odraska. Prvo in drügo leto po presajenji v sadovnjak, pa ne püstimo roditi, ar to drevo jako slabi. Vse cvete, ki se pokažejo na cepiki odtrgajmo. Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu FRANC REPIČ, sodar v Ljubljani, Kolizejska cesta 18. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 330 Din., žita 225 Din., ovsa 200 Din. kukorice 200 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg., 8—11 Din., teoci 10*— Din., svinje 15—16 Din. Krma : Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Bor sa f. 1 Dolar 56 Din 70 par, Schiling 8 D 00 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 5‘20 D. Največje veselje otrokom so igračke, katere po zelo nizki ceni in v veliki izbira n. pr. kaogle za polivanje, vedra, obroče, hinte, peresne veternice, grable, lopate, loge, čige, vozičke ter razne figura iz celuloida in gumija itd. dobite pri Erdöšy Darnabaš, trgovcu s papirjem in igračkami v M. SOBOTI, Cerkvena ulica. Na znanje županom! VOLILNI IMENIK in ABECEDNI IMENIK se dobi pri IZIDOR HAHN trgovini v MURSKI SOBOTI. Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ« v Chicagi 111. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke.. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino?paf500 dolarov. Kotrig ma 300, gotovčine 12,000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob dvema vöroma na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Ros, podpredsednik : Ignac Krapec, nadzorni predsed.: Ignac Markoja, tajnik ; Štefan Hozjan 2049 W. Cculter Street, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Stefan Jakšič, paziteo betežnih: John Hanc, račune voditela: MatjašjjGrüš- kovnjak i Tom' Balažic, paziteo društva : Stefan Kelenc. Vsakovrstne sirove kožer kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191 v* Naročnina ino oglasi se sprejemalo za ..Novine" pri L HAHN trgovina s papirjem, s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim.' kath. cerkvi ino bivše pošte. Vljudno naznanjao! vsem p. n. interesentom, da imam za prišestno šolsko Ieto v zalogi vsakovrstne šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profe-sorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10°/o-ni popust pri večjem naročilu. Priporočam se IZIDOR HAHN trg. s papirjem in knjigami V MU R S K 1 SOBOTI. Prva Prekmurska Zaloga pohištva ino hižni potrebščin pri mariborskoj firmi ŠERCER i DRUG, štera je odprla PODRÜŽNICO v M. Soboti Cerkvena ul. 178. (Dr. Cifta-kova hiža) v prostoraj negdašnje poste. dne 1. julija 1927. Mejla de na Skladišči iz raznovrslnoga trdoga i mehkoga lesa delane spalnice, obednico, kühinjsko Pohištvo, viožke za postele, matrace, preproge (tepihe), zagnajala, pokrovce, pobožne kejpe, razpetja, razne podobe, sprejme vsakojačke tapecirarske posle ino drüga popravila, vse po najnižoj dnevnoj ceni. Prodaja brezi povišanja cen, Plačüvanje se tüdi lejko na rate opravi po jako dobri pogojaj. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ