Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11932 33 MORANA Premijera 5. februarja 1933 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: M. BRAVNIČAR LJUBLJANA, NEBOTIČNIK VI. NADSTR. TELEFON 24*63 FRANCOSKI, ANGLEŠKI PLAŠČI SEZONA 1932/33 OPERA ŠTEVILKA 9 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI sodobni pokreti, ki imajo svoja žarišča v Pragi, na Dunaju in po Nemčiji, šola hrvaških skladateljev pa so bili ruska petka in mlajši Stravinski. Glasbeno snov si jemljejo iz narodnih pesmi in plesov, od katerih je posebno kolo izrazito in hvaležno. V operi in tudi v koncertni dvorani smo slišali v zadnjih letih večino hrvaških skladb, ki so značilne v tvorbi sedanje generacije. Med najpopularnejše osebnosti, ki si je prav hitro pri- 'olfw Izhaja za vsako premijero Premijera 5. februarja 1933 Jakov Gotovac: „Morana“ Če pregledamo skladateljsko delo sodobne slovenske in hrvaške generacije, nas preseneti dejstvo, da je njih umetnostni nazor popolnoma različen drug od drugega in da smo si po jeziku veliko bolj sorodni nego po muziki. Glasba hrvaških skladateljev je pretežno folklorna, glasba slovenskih skladateljev pa pretežno srednjeevropska, šola slovenskih skladateljev so Jakov Gotovac 1 dobila sloves doma in v inostranstvu, spada brez dvoma Jakov Gotovac. Rojen .je bil 11. oktobra 1895. v Splitu, kjer je maturiral na klasični gimnaziji. Po želji starišev je študiral v začetku pravo na zagrebški univerzi, a se je že po prvih skladateljskih uspehih posvetil izključno glasbi. Že kot gimnazijec se je učil glasbe pri domačih učiteljih (pri Hatzeju, Hrazdiri in Dobroniču), pozneje je izpopolnil glasbene nauke v Zagrebu in na Dunaju. Od 1. 1923. je dirigent Narodnega gledališča v Zagrebu in pevovodja akademskega pevskega društva Mladost — Balkan«, s katerim je priredil veliko koncertov po vsej Jugoslaviji in turneje po Nemčiji, Čehoslovaški in Grški. Kot skladatelj je Gotovac predstavnik in pobornik nacionalne glasbe, ki si prizadeva, da vstvari iz bogatih virov jugo-slovenske folklore svoj rasni glasbeni izraz. Gotovčeve skladbe so kmalu postale popularne v domovini, pa tudi v inostranstvu so bile deležne najugodnejšega strokovnega priznanja radi svoje zdrave melodike, krepke ritmike ter neposrednega in iskrenega izraza. Orkester mu zveni sočno in polno, ter je južnaško barvit. Instrumentacija je pri Gotovcu najmočnejša stran, katero obvlada z virtuozno spretnostjo. Večina njegove glasbe je pisana za ceno popularnosti, kateri žrtvuje večkrat globino izraza. Gotovac je napisal do danes pesmi s spremi jevan jem klavirja in orkestra (»Djevojka i mjesec« — Anakreontske pesme« — »Moments erotiques« — »Dva soneta za bas i orkestar« — »Djevojačke pjesme«« — »Kroz varoš« itd.), mešane in moške zbore (»Dva scherza — »Primorska suita — »Pjesme čuda i smijeha« — »Barbari mi smo« — »Narodne pjesme iz Dalmacije«), od katerih sta imela mešani zbor »Jadovanka za teletom« in moški zbor »Koleda« (ljudski obred v petih delih s spremije-vanjem komornega orkestra) ogromen uspeh v inostranstvu, prav kakor njegovo orkestrsko delo »Simfonijsko kolo«, op. 12., ki je bilo izvedeno z največjim uspehom v novembru preteklega leta v Parizu od >Concerts Pasdeloup« pod taktirko znamenitega dirigenta Rhene-Batona. Gotovčeva scenska dela so: glasba za Gunduličevo pastirsko igro »Dubravka« in narodna opera v treh dejanjih »Morana« na tekst Ahmeda Muradbegoviča, katera je doživela svojo prvo izvedbo na češki operi v Brnu 29. novembra 1930. pod taktirko Antona Balatke. »Morano« so do sedaj izvajala gledališča v Brnu, Pragi (v izvedbi brnske opere), Zagrebu, Beogradu in Splitu. Pred kratkim je Gotovac dovršil svoj prvi godalni kvartet v e-duru, op. 16., imenovan »Pjesma i igra«, sedaj pa dela na svoji novi komični operi v treh dejanjih »Hero sa onoga svijeta po libretu odličnega hrvaškega dramatika Milana Begoviča. Vsebina „Morane“ I. dejanj e. — Pri dekliškem studencu.« Govedar k a, vaška vedeževalka pride k gozdnemu studencu in prinese kut-njo (dunjo — simbol snubitve) nekega bogatega fanta, kateri želi pridobiti z njeno pomočjo ljubezen Morane. Kmalu nato pride tudi vaški godec in modrijan Gojen, stara ljubezen Gove-darke. Ta mu ponuja denar, da bi v drugi vasi kupil hišico, kjer bi skupaj preživljala svoje stare dni. K studencu prihajajo dekleta, v upanju, da je kdo pustil za nje rumeno kutnjo. Za Morano je tam kutnja tujega snubača, a ona jo vrže stran, ker ima že svojega dragega Bojana. Govedarka ji preti z maščevanjem; dekleta tolažijo Morano in zapodijo Govedarko. Fantje pridejo in dražijo dekleta; Gojen pomiri s svojim humorjem sprte in skregane stranke, nato pa se mladina razide po gori. Otožni Morani se približa Bojan; oba sta žalostna, ker jima starši nasprotujejo. Obljubita si drug drugemu večno zvestobo. Gojen, fantje in dekleta se vračajo k studencu. Krasen sobotni večer zaključijo z veselim rajanjem in poskočnico, potem ko se je Bojan odločil, da popelje Morano na svoj dom in je vse navzoče povabil na svatbo. II. dejan j e. — >:>Pred domačima hišama.^ Na sosednjih dvoriščih Moranine matere Gorave in Bojanovega očeta Njego-vana je vse živo in razburjeno. Obe družini se prepirata radi ljubezni Morane in Bojana. Jezna in maščevanja željna Govedarka jim najavi prihod svatov ter jih prične ščuvati. Družina se razide, a svatje prihajajo. Oba, oče Njegovan in mati Gorava odbijeta prošnje mladega para, da bi jih sprejeli pod svojo streho. Bojan se v obupu odloči, da gre z izvoljenko v gore, kjer bo v božji naravi živel za svojo ljubezen. Prijatelji in svatje jih zapustijo, zgražajoč se nad takim poganstvom. Oba zaljubljenca ostaneta v noči sama in odideta polna ljubezni v gore. III. dejanje. — »V božji naravi.« Jutro v gorah. Morana čuje nad dragim, ki še spi. K njej se prikrade Gojen ter ji sporoči, da je Govedarka naščuvala ljudstvo, ki že hrumi v gore, da ubije mladi par, ker živi v grehu. Gojen pa izve iz Morani-nega pripovedovanja pravi vzrok Govedarkinega hudobnega namena in maščevanj^, ter odhiti po stariše, da bi preprečili prelivanje nedolžne krvi lastnih otrok. Bojan in Morana iščeta tolažbe za svojo žalost in nesrečo v ljubezni. Med tem pridrvi razjarjeno ljudstvo, ki ga je privedla Govedarka, katera hoče v svoji maščevalni jezi, da bi zažgali oba na grmadi. V zadnjem trenutku prihiti Gojen in razkrije Govedarkino ostudno intrigo. Govedarka osramočena zbeži, da bi jo ne dohitelo maščevanje ljudstva, ki je spoznalo zmoto; Gojen sam ji v svoji velikodušnosti reši življenje. Ljudstvo se klanja ljubezni in slavi mučenike zvestobe. Z obrednim plesom okrog ognja se konča apoteoza ciste ljubezni. 3 Razno Male legende v veselih vižah. Rihard Strauss je poslušal neko novo Hindemithovo koncertno skladbo. Vprašal je skladatelja, koliko časa je delal na stvari. »Štiri dni«, mu je odgovoril Hindemith. — »To sein si takoj mislil« — je zavrnil Strauss. * Po neki skušnji za Schonbergovo komorno simfonijo, ki jo je vodil Mahler je rekel članom orkestra naveličan večnih disonanc: »Zaigrajte mi za konec en čisji trizvok, drugače ne morem domov.« * V času, ko je Puccini komponiral svojo »Butterflv« je doživel pri Vignoli avtomobilsko nesrečo: zlomil si je desno ključnico, eno nogo pa so mu morali vložiti v gips. Vest o mojstrovi nesreči se je kmalu raznesla po vsej deželi in že naslednjega dne so prišli v bolnico v Lucco številni njegovi prijatelji, da ga obiščejo in poizvejo o bolezenskem stanju ... Močno so bili presenečeni, ko jih je Puccini s smehom vabil k postelji: »Le pridite bližje«, je rekel in kazal na nogo v gipsu, »tu si lahko ogledate, kako bo nastal moj prvi spomenik. Desna noga je že gotova!« * Potrebna ugotovitev. O priliki objave debuta gdč. M. Verbičeve se je zazdelo nekemu — e — ju, da je spet dobra prilika obregniti se ob »stanje, metode in smernice« (ali kako že krstijo naše delo) opere, češ, vendar enkrat nekaj pozitivnega. Konstatiramo: 4./I. 1931. je ponovno nastopila po daljšem premoru ga. Sax-Pristovšek (»AVerther); 5./IV. 1931. je debu-tiral g. B. Sancin (»Sneguročka«); 2./V. 1931. je debutirala gdč. H. Arko (»Oj ta prešmentana ljubezen«); 3./XL 1931. je debutirala ga. F. Bernot-Golobova (»Sneguročka«); 30-/1. 1932. je debutirala gdč. A. Mezetova (»Carmen«); 28./III. 1932. je de-butiral g. M. Rus (»Seviljski brivec«); 22./X. 1932. je debutiral kot dirigent g. V. Šušteršič (»Erika«). Če prištejemo h tem gdč. Verbičevo: v dveh letih osem debutov domačih umetnikov (brez Mlakarjevih!), od katerih so trije bili nato angažirani, trije obvezani na serijo predstav, medtem ko je eden že bil član gledališča. Če prištejemo sem še razne nastope domačih umetnikov (n. pr. ge. V. Popovič-Adlešič, V. Majdič, M. Oberwalder, ge. M. Jug, M. Pugelj, duo Mlakar otc.), mislim, da je to v tej kritični dobi več kot dovolj. Tak način »vstvarjanja razpoloženja« pa se — mislimo — spričo golih dejanj že samo obsoja! Kaj bi ti in taki ljudje pisali, če bi v operi bile res prilike, kakršne bi hoteli s svojim pisanjem sugerirati javnosti? Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: M. Bravničar. - Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI cAUaivvfl /TO Dirigent: A, Neffat« MOBANA Opera v treh dejanjih iz ljudskega življenja, Ahmed Muradbegovič, uglasbil Jakov Gotovac. Koreogf* • Golovin. Režiser: F. Delak. Morana................. Gorava, njena mati . Bojan.................. Njegovan, njegov oče Gojen.................. Govedarka .... Pela Miloš Moranino sorods^ Jovo Kata Mara Rade Pavo Glas pastirja Bojanovo soro >dstvc; Dekleta, fantje, narod, s'fpOdstvo Morane in Bojana Odigrava se v dalmatinskih gorah. I. dej. Pri Studenc11 / dej. pred domovi staršev. — III. dej. V božji prirodi. Z. Gjungjenac V. Thierryeva J. Gostič M. Rus V. Janko F. Golobova P. Škerjančeva N. Španova A. Drmota S. Magolič Št. Poličeva M. Kogejeva B. Peček A. Selcula Šp. Ramšakova Blagajna se odpre ob pol 20. Parter: Sedeži 1. vrste II. • III. vrste . IV.-VI. . . Vil.-IX. . . X. . XI. Lola Lože v parterju . I. red« 1 - 5 . . 6-9 . . . Din 48- 42- 37 50 33 >0 29 50 26 50 158-— 153 — • • 188— tvadalim ložoi Balkone I. vr»u II. * III. > 1. » II. - 5*tetek ob 20. Predpisana taksa za P*1 VSTOPNICE S® doblwa|o v orad prodaji orl ulMfalllkl n" Konec ob 23. .. rtri° r*du Din Než 27- 32- 26 50 21-50 16 50 21 50 1650 (ialarlja: Sedeži I. vrste - 11. , „ III. „ .. IV. V. Stojišče Dijaško stojišče #l*fl 1* vračunani v cenah >r»em aiadailftu a«t 10.