POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI enim samim gumbom cela Evropa PHILIPS RADIO RADIO LJUBLJANA ILUSTRIRANI TEDNIK ZA R A D I O F O N I J O N A R O C' N I N A: ČETRTLETNO ">0 DIN, POLLETNO 51 DIN. CELOLETNO 100 DIN ZA INOZEMSTVO: ČETRTLETNO 40 DIN. POLLETNO 75 DIN. CELOLETNO 140 DIN V 8 13. februarja 25. februarja POSLUŠALCI SO S POSTAJO! ker moramo videti v neštetih dopisih. Ivi so dospeli iiii vodstvo naše postaje o priliki započete spremembe programske smeri, silno dragocene in nad vse značilne dokumente, smo se vendarle odločili, da nekaj teh dokumentaričnih izjav podamo (udi javnosti. Na merodajnem mestu so nam dali na razpolago odlomke iz najznačilnejših pisem, ki jili v naslednjem /. veseljem objav I jamo. I/, vsega sledi neomajna resnica: poslušalci so s postajo! Oni razumejo težave pri scs'avljanju sporedov in polno priznanje izrekajo postaji za njen trud. V u I ljudskega ogorčenja se je dvignil i n je- p o m ed e I s p o s a m e /.-n i m i u c r ga č i. Spet enkrat sla se pokazala k u I-t um ost in demokratični čut našega naroda ! Vodstvo naše postaje je zares uvidevno, a upoštevati se mora volja večine ! ..Sem radio-naročnik od začetka ustanovitve naše postaje, pa nisem smatral dosedaj za potrebno, da se oglasim. Ker pa se vrste sistematično in po načrtu napadi na naš radio, smatram za potrebno, da povem tudi jaz svoje mnenje o tej sistematični akciji. Dobro vidim voljo, s katero se trudi uprava Radio Ljubljana, da bi čim bolj zadovoljila svoje naročnike, čeprav ne najde vedno polnega razumevanja med naročniki. \ sako novo možnost izkoristite, samo da nam nudite kaj novega. Program je tako sestavljen, da pride lahko vsak na svoj račun. Pa se dobijo gotovi ljudje, ki vsa prizadevanja uprave namenoma prezrejo, jo nestvarno kritizirajo. namesto da bi ji kaj sprejemljivega svetovali ! Zato pozdravljam sklep uprave, ki je posegla po njih lastnem orožju, ker le na ta način jim je mogoče usta zapreti. Na drugi strani pa bo ogromna večina naročnikov dala duška proti temu sklepu uprave na ta način, da bodemo najodloč-nejše p r o t e s t i r a I i proti temu sklepu. In veČino bo morala (udi uprava R. I .j. upoštevati. ..Protestiram proti neosnovanim . . . napadom na vodstvo naše postaje in te napade odločno obsojam. Razumem, da ste ogorčeni nad napadi, v saj sem še jaz kot poslušalec, ne razumem Vas pa, tla izvajate take težke konsekvence. katere nas naročnike kaznujejo. .,vrlih" zakotnih napadalcev pa ne zadenejo. Ali boste sedaj kar vse ustavili, kar je tujejezic-nega? . . . Ne. to ne gre. — Ne brigajte se za te šoviniste . . . Ponavljam svoje izraze hvaležnosti za dosedaj podani program. izjav ljam, da V as smatram za popolnoma lojalne in \ as prosim, da Vaš prenaglem sklep revidirate in se povrnete k staremu programu, to je tistemu programu, katerega ste si sami zamislili in ga izvajali dotlej, dokler se niso začeli vmešavali nevedni ..kopitarji". - Program naj ostane kakor dosedaj neokrnjen. Za one druge, ki pa jili bodejo nemški ozir. laški posnetki na ploščah, pa naj ne vidijo za vsako ploščo črno-srajčnika ali Germana, temveč naj rajši črpajo iz njih kaj umetniškega. Ta pretirani palriotizeui več škodi naši postaji. kot pa koristi. Zato naj bo ta ..poizkus uprave, zadovoljiti te skrajne elemente. zadnji! Vidimo uvidevnost uprave R. 1 j. zadovoljiti v se in celo vsakega posamezno. Ne verjamem pa, da bi stanje, kakršno je bilo upostavljeno s 30. t. m., našlo odobravanje med širšo javnostjo !" ..... Zdaj pa odločno protestiram proti nameravani spremembi programa. Glasba in petje nimata ničesar skupnega s politiko. Ne ozirajte se samo na tislih par prenapetežev. ki jim je samo do hujskanja. ampak tudi na nas. ki v lepem petju in muziki res uživamo, pa bilo nemško, špansko ali culukafrsko. — samo da je lepo ! . . . Ukrep postaje je krivica za posestnike detektorjev ! ..Nikdar \ as še nisem nadlegoval. To pot ne morem si kaj. da ne bi pisal. Prav razveselilo me je svojčas poročilo, da bomo slišali lepo glasbo tudi drugih narodov. Saj namen radia naj bo izobraževanje. •— tudi v glasbi se naj seznani naš človek z drugorodci. Zato sem bil kar razočaran, ko ste napovedali . . . le slovenske in slovanske kose. Jih prav rad poslušam in pri mnogih res uživam. A vedno le isto . . .Ne vem. zakaj bi poslušalci morali biti izključeni od nadvse lepih melodij drugorodcev ? Menim, da naj je petje in glasba internacionalna last! Poezija in politika naj se ne mešata ! Vse ob svojem času". Naročniki groze z odpovedjo in aparate celo že odpovedujejo, ako se ne povrne prejšnja smer v sestavljanju sporedov ! ..Če se to res uresniči, potem izgubim to. kar mi je bilo najbolj v veselje. Vi pa izgubite enega abonenta. ker bom jaz dal radio aparat na pošto, če ne bo program ostal, kakor je bil . . . Na ploščah v opoldanskih programih pa le še predvajajte šlagerje. saj tako niso mnogokrat, pa vseeno. Kedor jih pa tako težko sliši, naj pa med tem časom na ušesih sedi. da ne bo pogubljen'". ..Do pretekle sobote sem rad poslušal v opoldanskih urah Vaše mednarodne plošče. Ker ste pa dali prednost raznim šovinistom, kateri očividno niso pogledali še čez plot njih meje. stoji moj aparat (detektor) zapuščen v kotu. In ako bodete šc nadaljevali to vsiljeno Vam taktiko, bodem žal primoran ... da izvajam posledice", ..Radio Ljubljana" zasluži glede dosedanje izbire programu — zlasti glasbe- nega — vse priznanje. Ker vsem v vsem ni mogoče ustreči, je odlično rešila svoj težki položaj in dajala pač vsakemu nekaj in tako vse zadovoljila. Obžalujemo, da je bila zdaj — po toliko letih svojega plodonosnega dela —- prisiljena storiti sklep, ki ga naznanja v zadnji številki Radio-vestnika, Smo na stališču, da je zahteva našega kulturnega nivoju, da se nc obdamo s lakim kitajskim zidom in na tako nesmiselni način, kot to hoče aš najnovejši sklep. Prepričani smo nadalje, da se s takim bojkotom nemške in laške glasbe žalostni položaj primorskih in koroških Slov encev ne bo niti za las izboljšal, temveč se nam Nemci in Italijani spričo tega nesmiselnega početja utegnejo le posmehovati. Zato izjavljamo : Če bo Radio Ljubljana ostala pri svojem sklepu več kot en teden, principielno ne bomo poslušali več njenega glasbenega programa: ko pa nam poteče naročnina, bomo svoj abonma sploh odpovedali". Bojkot tuje glasbe je nesmiseln! .....\ imenu nas vse torej Vam naj topleje priporočam in Vas prosim, da Vaše grožnje ne izv ršite, temveč omenjeni bojkoi na vsak način opustite. Nemške in italijanske glasbe ta bojkot ne bo bolel. pač pa — nas ..." Naš radio je predvajal le tuje plošče visoke muzikalne vrednosti, — veliki tuji pevci in glasbeniki pa so pri naših poslušalcih priljubljeni! ..... moram kot že dalje časa Vaš abonent na to ugotoviti, da ste predvajali le one tuje komade, ki so visoke muzikalne vrednosti in tako last vseh človeških src . . . Prosim Vas, da Vas naj nikar ne moti pri izvajanju programa ta ognjena jeza in ostudna nevoščljivost. ter želim že pri prihodnjem programu slišati velike pevce in glasbenike, da se vsaj tem potom malo razvedrim in tako pozabim na našo pretužno dobo . . . Pri petju gre za lepoto, ki se izraža v glasu! Zakaj se nihče ne obregne ob kino ? .....Ne gre mi v glav o, zakaj ne bi včasih poslušali tujih pevcev. Saj ne gre za besede (saj jih ne razumem niti. kadar pojeje naši pevci v kakšni operi ali opereti), marveč za milino glasu. Ali se ne sliši iz samospevov Tauberja, Gamsa in drugih umetnikov in umetnic njih duša? Ali ni v njihovih glasovih nekakšna zahvala za dar glasu ? Samo kakšna konkurenca ali zavist more zahtevati, naj se ukine predvajanje plošč tujih pevcev . . . Zakaj hodi potem takšna gospoda v . . . kakšen . . . narodni kino. ko vendar čuje samo zvočne filme tujih jezikov ? Nas eden je pa zadovoljen, če doma posluša isto. kar gospoda v ložah v kinu ..." .p. , . (Dalje) \a s\ kukavica \cdelja: Ura slovenske lalike glasbe J. Gregorca ob ll,oo. Tainburaški seksiet ob 15.3o. ..Revizor" (Gogolj), igra ljudski oder ob 16.15. Koncert orkestra "Triglav" ob 2o. Koncert Slovenskega vokalnega kvintetu ob 21.3o. Ponedeljek: II. ura francoske glasbe (salonski kvintet) ob 17.8o. Prenos opere iz Beograda ob 2o. Torek: Uiu J oh. Straussa (sal. kvintet ob 17.3o. Koncert orkestra ..Zarje" ob 2o. Samospevi gdč. Jeanette Perdan (ameriške pesmi ob 21. Prenos iz ..Zvezde' 21.3o. Sreda: Prenos iz Prage ob 2o. Četrtek: Rossini, ..Seviljski brivec... opera. prenos iz Varšave ob 2o.15. Petek: Valčkova uru (salonski kvintet) ob 17.3o. Večer Češke glasbe (salonski kvintet, gdč. M. Hanouševa) ob 2o. Sobota: Prenos opere iz Zagreba ob 2o. KONCERTI Nedelja: Violinski konc. 2o.lo Beograd 0 Nepoznani večglasni Brahinsovi spevi 2o.4o Beromiinster. 0 \ io-linski konc. 2o.45 Rim. 0 Koncert švicarske filharmonije 2o.oo Suisse Romande. 0 Instrumentulni koncert 22.o5 Davventrv. Ponedeljek: Simfonični koncert 2o.oo I.eipzig. 0 Komorna glasba 2o.45 Palermo. 0 Komorna glasba 2o.3o Milano 0 Simfonični koncert 2o.3o Suisse Romande 0 lil. B. B.C. komorni konc. 21 Dawentry 0 Operetne pesmi in glasba 2o.35 Bern 0 Torek: Simfonični koncert 2o. Bukarest 0 Mozart-! lavdnov koncert 2o.t5 Suisse Romande. Sreda: Komorna glasba 21.55 Varšava Prenos konc. češke filharmonije 2o.o5 Beograd. 0 R. VVagnerjeva simfonija v c-duru 2o.l5 Stuttgart 0 Pester koncert 19.3o Milano 0 Simfonični koncert 2o.3o Pariz 0 XIV. B. B. C. simfonični konc. 21.15 Davventrv. Četrtek: ..Semele" oratorij (Handel)2o. Leipzig 0 Simfonični koncert 2o.45 Rim. Petek: Simfonični konc. 2o.l5 Varšava 0 Saksofon-koncert 21. Beograd. 0 Proslava 5o-letn. Wagnerjeve smrti 20.15 Praga 0 Simfonični konc.2o.o5 Konigsberg 0 Večer italijanske glasbe Rim 0 Simfonični koncert 21. Milano. Sobota: — — — opere, operete in drame Nedelja: Operni prenos l7.3o Barcelona 0 Operni prenos 21. Milano. Ponedeljek: ..Dnina" dramatična novela 21.3o Beromiinster 0 Operni prenos 2o.oo Beograd 0 Figarova ženitev opereta 19.o5 Miinchen, Torek: Operni prenos 19.3o Budapest 0 Operni prenos 21.lo Barcelona 0 ...\lefistofeles'" — opera 2o.45 Palenno 0 operetni prenos 2o.45 Rim 0 Operetni prenos 2o.30 Milano 0 Operni prenos 2o.35 Beromiinster 0 Kiipeniški stotnik 22.2o Davventrv. Sreda : Veseli muzikunti — opera 21.2« Miinchen 0 Leteči llolandec romantična opera (VVagner) 19.55 1 lam-burg 0 Operni prenos 2o.45 Rim. Četrtek : Operni prenos 21.o5 Barcelona 0 Operni prenos 19.3o Bucarest 0 Sev iljski brivec (Rossini) 2o. 15 Varšava. Beograd. Zagreb 0 Operni prenos 2o.45 Beromiinster. Petek: Operni prenos 19.3o Budapest. Sobota:Operni pren.'2o. Zagreb. Beograd 0 .,Tosca" — opera (Puccini) 2o Suisse Romande 0 Rossini — opereta 2o.45 Palermo 0 Operni prenos 2o.45 Rim. Vsebina oper Seviljski brivec (Rossini). —■ Pred hišo zdravnika Bartola stoje, godci in spremljajo podoknico, ki jo poje grof Almaviva svoji iz-voljenki Rozini, Bartolovi rejenki. Razočaran, da se kljub godbi ona ne prikaže k oknu. si zagotovi pomoč zvitega brivca Figara. kateremu da polno mošnjo. Od starega Bartola. ki pravkar stopi iz hiše. izvesta oba. da hoče ta še ta dan povesti svojo rejenko pred oltar, da jo tako odvzame grofu. Figaro predlaga zaljubljenemu Almavivi, naj se preobleče v vojaka. Ker se bodo baš ta dan nastanili novi vojaki v Sevilli. naj si s stanovanjskim listkom zagotovi vstop v Bartolovo hišo. — Grof sluša Figara in se nastani v Bartolovi hiši kot Lindoro. Rozina mu piše pisemce, ki naj ga odda Figaro. Ker se bliža Bartolo. se Figaro brž skrije v sosedno sobo. Tu sliši pogovor med Bartolom in učiteljem glasbe Basilijem. v katerem razodeneta. da hočeta onemogočiti grofa z obrekovanjem. Ko odideta in se tudi Figaro za njima izmuzne iz sobe. se prikaže Almaviva kot pijan vojak. Z mečem udari po mizi in z listkom v roki zahteva stanovanje, pri tem pa Bartolu za hrbtom kaže Rozini, da je on njen Lindoro. Ko mu pokaže Bartolo izkaznico, po kateri da je oproščen vojaških dajatev, se ga Almaviva loti z mečem, pri tem pa Rozini vrže pisemce. Hrup privabi vso družino in Figara. končno pa celo vojaško stražo, ki hoče Alma-vivo aretirati. Tu pa pošepne vodji straže nekaj besedi. Vojaki se odstranijo... — Grof pa je le moral oditi. Zdaj se prikaže znova preoblečen v učitelja glasbe. Izda se za učenca Basilijevega, ki da je zbolel. Rozina ga seveda takoj spozna, ko jo prične poučevati. Oba vodita starega Bartola pošteno za nos. Figaro pride obrit starega Bartola. a pri tem v sosedni sobi prevrne posodo, tako da zvabi starega Bartola iz sobe. Almaviva in Rozina ostaneta sama. A sedaj se ob najbolj neugodnem času prikaže Basilio. Figaro in grof ga podkupita in spravita iz sobe. Med tem. ko Figaro Bartola brije in ko grof in Rozina šepetata pri klavirju, se Bartolu vse skupaj vendarle zazdi sumljivo. Nažene brivca in muzikanta, Rozino pa zaklene in Basilia pošlje iskat notarja radi ženitovanjskega pisma. — Ponoči nastane nevihta. Grof in Figaro se splazita v sobo. da bi odpeljala Rozino. Proti pričakovanju pa se dekle brani. Grofu očita nezvestobo in izdajstvo. Smatra namreč, da je še vedno Lindoro. Pokaže celo pismo, ki ga je pisala Lindoru in ga ji je dal stric, ki ga je bil dobil od Almavive. Grof jo brž potolaži, da sta Lindoro in Almaviva ena in ista oseba. Baš hočejo oditi, ko vstopita Basilio in notar. Figaro ne izgubi glave. Notarju pove. da so ga poklicali radi ženitve grofa Almavive z Rozino. Tudi Basilia brž pridobita, ker mu ponudita izbiro med kroglo in zlatim prstanom. Bartolo se mora udati v usodo. Doto mu grof vso prepusti, le Fjgaru mora izplačati delež za zvesto ponn>č. jezikovni tečaji Srbohrvaščina Ponedeljek 19.00. Ljubljana. Nemščina Torek 18.50. Ljubljana. Ponedeljek 17.00 Beograd Ponedeljek 18.50. Košice. Sobota !8.3o Leipzig Francoščina Petek 19.00. Ljubljana. Torek 18.3o Leipzig Sreda 19.oo Berlin Angleščina Sobota. 18.50. Ljubljana. Ponedeljek 19.00. Berlin Sreda 19.15. Beromiinster. Petek 18.25 Leipzig Italijanščina . Četrtek 18.50, Ljubljana. Torek 18.15 Langenberg Sreda 18.55. Leipzig. Četrtek 19.15, Beromiinster. Sobota 14.15 Duaaj Ruščina Sreda 19.00, Ljubljana. Španščina Četrtek 18.50. Leipzig. Četrtek 19.50 Davventrv Esperanto Ponedeljek 18.50, Ljubljana. Torek 19.50 Brno. Sobota 19.50. Brno. Katalonščina Sobota 19.3o Barcelona Angleščina Poučuje ga. Orthaber. 18. (eighteenth) Lesson. The Verb — glagol. Table of Tenses — Seznam časov. Te rise A c ti ve and Passive Progressive Form Present l ask | am asking I am asked I am being asked I111 perfect I asked I vvas asking i vvas asked I vvas being asked Perfect I havc asked I have been asking I have been asked Pluperfect Lhad asked I hud been asking I had been asked Future I sliall ask 1 shall be asking 1 shall be asked Future perfect I shall have asked I shall have been asking I shall have been asked Conditional I should ask I should be asking I should be asked Conditional perfect I should have asked I should have been asking I should have been asking S i ni p I e w c a k v e v b S add in Imperfect- cd. before vvhich e lina I drops. \ after a consonant changes into i. and the final consonant is sometimes doubled. but there is no internal change : as: call. called : wake. waked : ten ifS . terrified: defer. deferred. M o d i f i e d w ti a k v e r b s nevcr add -etl. but take contracted forme.-d and -t. The vowels are oftcn shortened, sometimes entirelv changed. the consonant muv be affected. as: hear. heard : pa>. paici; buril, burni: flee. fled : seek. sought: teach, taught: dwell. dwelt: bend. bent. K x c e p t i o 11. Some vveak vei bs eiuling in -d. t. st. rt. drop the weak suf-fix and remain without infection for con-jugation. or inerelv shorten the vovvels. Future tense: I shull ask vou will ask lic will ask m a domaČem valu Druga ura francoske glasbe. Ta teden nam bo naš salonski kvintet priredil drugo'uro francoske glasbe. Slišali bomo poleg drugih skladateljev še dela Boieldieu-ja. Faure-a. I lerold-a Tho-mas-ja. — F. A, Boieldieu (Bualdjo) se je rodil 1775 v Rouemi in umrl 1834 pri Parizu. Že kot osemnajstleten mladenič je nastopil kol operni komponist z velikim uspehom v Rouenu. I udi ko je prišel kot naslednik Meluilov kot konservato-rijski profesor v Pariz, mu je bila sreča niila. Velik uspeh so imele njegove opere: ..Bagdadski kalif". ..Janez Pariški", kasneje ..Rdeča kapica", po daljšem premoru pa zlasti ..Bela dama". V celoti je ustvaril kakih 4o oper. Nekaj jih je namenil posebej petrograjski operi, kjer je bival nekaj časa kot dvorni komponist. Skladal je tudi pesmi in instrumentalne komade (zlasti za klavir in harfo). — ]. B. F a u r e (For) (rojen 183o) je bil v Parizu operni baritonist in pevski učitelj. Skladal je zlasti pesmi. — Ime L. J. 11 e r o 1 d (EroL je pri nas skorajda popolnoma neznano. Živel ie 1791—1833. Kot učenec Adama in Mehula je kazal velike talente in je prejel grand prix de Rome. Študiral je nato v Rimu in Neaplu, kjer je nastopil z velikim uspehom, prav tako tudi v Parizu. Kmalu pa se je zdelo, da je zvezda njegove sreče v zatonu. Selil se je s pariške laške na veliko opero, skladal za denar in životaril. Šele 18"SI je doživel ogromen uspeli s komično opero ..Zampa", leto kasneje je sledilo drugo njegovo veliko delo ..Pisarska trata" (..Le pre aux clerc-s"), ki so jo 1871 uprizorili že 1000 krat. Razen teli oper je pisal tudi baletno in drugo odrsko glasbo. — A. T h o m a s (Toma) (1711 — 1896) je užival v Parizu zelo velik ugled kot slaven operni skladatelj in naslednik Auberjev na mestu ravnatelja konservatorija. Operi, s katerimi je napravil svojo kaiijero, sta .,.VIignon»(1866) in „Hainle1" (1868). Pisal je tudi cerkveno, komorno, zborovsko in solistično glasbo. lira slovenske lahke glasbe. Ali jo sploh imamo, svojo lahko glasbo? Človek se pri tem nehote vedno spomni neumnih »kupletov«. ki so doslej tvorili našo »lahko«, »zabavno« glasbo... as : rid, riti. iid : put, pnt, pui; thrust : 11 uit: set : cut: cost: shut: lead. led. led. The Pa rti c i p I e Preselit is formed by adding — ing. before vvhich s final drops and the final consonant is sometimes doubled. as: sleep. sleeping: feed. feeding: learn, learning: love, loving; prais. praising: leave. leaving: drop. dropping: sit. sitting; put. putting: The vvords: BF. IIAVE. SI1ALL, \V1LL, help te form tenses. and are. called Auxiliarv \ erbs. The moods — nakloni, are: active v (lice and passive voice. Emphatic form ofthe active voice: I do love. I did love. In interrogative and negative sen-tences DO and DID are auxiliary verbs, as: do vou hear? did vou speak? I do not hear. I did not listen in. vve shull ask vou vvill ask iliev vvill ask In vendar se ztli, da se nam tudi 1u obeta nekaj novega, kvalitetnega in sodobnega. Gregorc se nam je v prvo predstavil v »Eriki«. Z obema rokama podpišemo, kar se je ugotavljalo o operetni vrednosti tega domačega dela. Nima namreč niti zadostnih operetnih, nedostaja mu pa tudi za opereto potrebnih moralnih kvalitet. Glasba pa je Gregorčeva. In ta glasba se lahko pojmuje kot element zase, — ta element pa se nam bo predstavil to nedeljsko dopoldne v naslov u »lahka glasba«. Gregorc je ob premijeri »Erike« sam izjavil. da prepušča globokoumno glasbeno ustvarjanje drugim. Sam da hoče ljudi razveseliti z glasbo, hoče jim dati zabave. Ne le. da je zabava dandanes hudo redka stvar in da nam je zato vsak tak človek, ki nas zna res zabavati, dobrodošel. — istočasno nam je Gregorc dal prve domače, slovenske šlageije. Tu pa tam že slišiš v njih kako reminiscenco iz podobne glasbe, ki so ti je polna ušesa iz radia in z vseh glasbenih centrov Evrope — kako se to imenitno sliši in vendar za radio-amaterja ni baharija, — in-teresantnn pa se te dojame, ko slišiš motiv narodne pesmi v šlagerskem ritmu. Ta ali oni to zameri. Pa menim, da po krivici. Gregorc nam torej ustvarja slovenski šlager, — pa čeprav se ga dosti ljudi brani. Nekaterim je pač všeč — in vsakdo mora priti enkrat na svoj račun. KRITIKA Koncerti ljubljanske radio-postaje Ob redno ponavljajočem se takemle ocenjevanju postane človeku jasno, kako neprijetno je pravzaprav to delo. Kritiziranje še v splošnem ni ravno zavidanja vredna stvar: izsiljuje ga edinole ljubezen in hotenje do dviganja glasbene kulture k čim najvišji stopnji. Toda prav pri radijskih koncertih zadene to stremljenje na polno ovir, ki radi svoje neizogibne istini-tosti zastavljajo pot raznim nezadovoljnostim kritičnega peresa. Kot ura vztrajno poje kukavica in dan za dnem zahteva zvočnik snovi za reprodukcijo.Zato je kaj razumljivo, da mnogokrat zaide sestav-Ijalec programov v prav neprijetne stiske, kaj naj da na spored, (la bo dobro in ne enolično. In tako se primeri, da v zadregi odda javnosti stvar, ki s tem. čemur se pravi kvalitetna glasba res nima baš ozkih zvez. Kritika sedi ob zvočnku in posluša, se jezi in zabavlja. Ko pa vzame v roke pero. da bi izlil svoj srd. se spomni na omenjeno oviro in to. kar napiše je v primeri z njegovo nevoljo kot plamenček in požar, je res tako in zato so te kritike pohlevne. Toda prav radi te pohlevnosti naj bodo vsaj majhna kontrola in skromen in upoštevanja vreden kažipot. V preteklem tednu so bili samostojni radijski koncerti redki. - Prvi je bil nastop pevke ge. Seliieek-Kdiiigove. ki je pa radi zaposlenosti nisem utegnil poslušati. Pa ob drugi priliki. Parmov večer smo čuli kot prenos iz Uniona. I leri Svetel je podal izčrpen in zanimiv oris njegovega dela. Salonski kvintet in tenorist Banovec pa sta izvajala nekaj njegovih skladb. Izvedba je bila dostojna. Iz ljubljanske opere smo čuli prenos opere ..Moraua", ki jo je uglasbil krvaški komponist Jakov Gotovac. O delu so pri nas pisali dnevni časopisi z ne baš veliko naklonjenostjo. Res je. da je vsebina opere precej borna. Glasba pa ima mnogo sočnosti in priča o dobrem in izvež-baneni glasbeniku ne ravno modernih smeri. Izvedba je bila na dostojni višini. Meslo napovedanega simfoničnega koncerta z Dunaja smo čuli iz našega studia tiodelen koncert. Nastopil je kvartet pihal, basist ljubljanske opere g. Zupan in Fantje na vasi. — O upravičenosti takega pihalnega kv arteta nisem prepričan. Prvič za tako sestavo sploh ni komponi-ranih skladb, vsled česar so člani prisiljeni predela.ati si sami skladbe za to zasedbo. To prenašanje je pa zelo liskantno. Različne koračnice in valčki so popolnoma ponesrečeni. Čujejo se prav tako. kot bi jih svirala godba treh ali štirih članov kake cirkuške šmire. ki pride na vas. C e pa je komu še taka impresija dobrodošla. je ima pa prav dovolj že po dveh točkah. Poslušati tako igranje kar celo uro, je obupno. Predelava raznih pesmi za tak ansambl — in to raznih starih nemških nacionalnih popevk — pa tudi ni srečna. Ce jih že hočemo poslušati, jih čuiemo gotovo raje v taki tehnični izvedbi, kot so komponirane. — Drugič pa jeta sestava štirih pihal premalo zanimiva, tako vsled trdote barve same. kot vsled pomanjkanja njenih kontrastov. — Basist g. Zupan je zapel enoten, dvodelen spored pesmi. V prvem delu nekaj opernih arij Mozarta, Donizzetija in Rossinija. v drugem pa nekaj operetnih napevov. Pevec je pravi bas-buffo in zato mnogo bolj posrečen v komičnem in parlando-petju, kot v širokih, resnih arijah, za katere glas nima dovolj sočnosti. Omenjene pesmi je izvajal muzikalno in pristno: dihanje v odnosu z fraziranjem bi pa zaslužilo več pozornosti (da-jo. uje-la in podobno). — ..Fantje na vasi" so h koncu zapeli več slovenskih narodnih in zaslužijo vso pohv alo. (Opozoril bi, da naj bas v višini stopa v ozadje, ker sicer grobo učinkuje). Končno naj omenim še. da se orkester ..Grafike"' ki je tudi v tem času nastopil. lepo razvija. Le intonančna čistoča jim dela še vedno preglavice. N. U. Predavanja. Dan za dnem. mesec za mesecem, leto za letom nudi naš Radio v neštetih predavanjih obilo duševne hrane, ki naj služi izobrazbi vseh slojev slovenskega naroda. Ker je ta del sporeda vsaj toliko pomemben kot glasbeni, hočemo tudi o tem tedensko prinašati kratka poročila. Že samo zadnji teden nam nudi v tem pogledu zelo pestro sliko: razmotrivanje v najrazličnejših vprašanjih. Da omenim najprej dve predavanji g. Iva Lupše o potovanju v Zadnjo Indijo. Predavatelj uživa pri poslušalcih lepe simpatije, saj so njegova predavanja res zanimiva in temperamentna. Bolj smiselno bi pa bilo. če se ne bi vršila njegova predavanja isti dan. ali takoj naslednjega dne kot predavanje Dr. Andrejka o Dubrovniku in Dr. Cepudra o Mežiški dolini. Ne morejo namreč predavanja iz istega podmočja doseči pravega cilja, če si sledijo takoj drugo za drugim, razven. če tvorijo vezano skupino, kakor obe predavanji Iva Lupše. Tekom štirih dni bi morali priti na račun tudi drugi poslušalci in ne le oni. ki jih zanimajo potopisi in geografija. Z zanimanjem so sledili mnogi izvajanjem prof. Pengova o staranju in pomlajevanju. Gospod profesor jo ubira pri razmo-trivanju takih vprašanj svojo pot. a ima zvest krožek stalne publike, ki mu da prav. — Z veseljem pa omenimo predavanje g. R. Smersuja o ustroju, nalogah in delu delavskih zbornic ter inšpekcijah dela. — Te vrste predavanja učinkujejo osvežujoče na spored, ker so aktualna in obenem pritegnejo zanimanje tudi delavskih slojev. Vodstvo postaje bo vršilo zelo hvaležno nalogo, če bo te vrste predavanja obdržalo v sporedu in njih organizacijo še izpopolnilo, kajti malokatero vprašanje je danes tako mnogostransko in tako aktualno, kakor ravno delavsko. Omeniti moram še g. Trtnika Ivana, ki je predaval o pojmu reklame. — Predavanje bi imelo brez dvoma večji uspeh, če bi g. predavatelj prečita I svoje delo v zmernejšem tempu, in se bo moral v tem smislu v bodoče temeljito poboljšati. Ker mislimo o predavanjih gg. univ. prof. Dr. Vebra in ing. Dr. Milana Vidmarja poročati malo obširneje, pa prihodnjič o tem. T E H IV I K A Ing. O. kappelinaver : Tehnika gradnje prejjemn i h aparatov leta 1933 Občutljivost 10 mikrovoltov. Za sprejemno območje podnevi, za uporabljivost dela za kratke valove in za število oddajnih postaj katere sprejemamo popolnoma izkompenzirane. igra glavno vlogo občutljivost aparata. Mesto ..občutljiv ost" bi lahko rekli tudi ..številka ojačanja". Pri dosedanjih supeihetih leži meja občutljivosti Jemalo pod 100 mikrovoltov. kar odgovarja 2 in pol milijonskemu ojačenju. Pokazalo pa se je. da za-moremo z aparatom, ki ima tudi pripravo za kompenzacijo fadinga sprejemati samo petino vseh oddajnih postaj. Temu bi se dalo odpomoči. ako bi zgradili aparat /. še večjo občutljivostjo. Treba pa je bilo najprej rešiti vprašanje odstranitve lokalnih motenj in ravno radi tega je bilo treba, čeprav počasi, priti do prepričanja, da je za občutljiv superhet potrebna antena. ki leži izven polja motenj. S tako anteno lahko povečamo občutljivost aparata na 10 mikrovoltov. To ni samo v interesu učinka kompenzacije ladinga. ki bo omogočala sprejem vsaj polovico vseli postaj, ampak tudi v interesu delovanja aparata ua kratkih valovih. . . . in cena? Da bo letošnji superhet nekoliko dražji od lanskega, si i/ dosedanjega izvajanja lahko mislimo. Kljub temu pa bo radi svoje izpopolnjenosti našel dovolj kupcev. Pri tej priliki naj se še dotaknem problema pocenitve elektronk. Gotovo jc. da se bo navadna trielektrodra elektronka pocenila, kajti danes je njih izdelava že tako sigurna, da odpade radi defektov le majhen procent elektronk. tzKusirje z dosedanjimi večmrežnimi elektronkami pa so pokazale, da potrebujejo precej ostro preizkušnjo, preden pridejo v promet, to pa pomeni večje produkcijske stroške in prav gotovo ne znižanja cene. Izkušnja uči, da je veliko bolje garantirati pri 300 dinarskih elektronkah .100 odstotno obratno sigurnost, kakor pa znižati cene elektronki! Nihče ne mara slabih elektronk, kajti elektronki zaupa več, kot kateremukoli drugemu izdelku tehnike in je pripravljen tudi poplačati to zaupanje. Zvočni problemi Američani prezentirajo svoje radio-aparate z novim šlagerjem »Acoustic-compensation«. S tem mislijo sledeče: Paralelno k nizkofrekvenčnemu regulatorju jakosti vključijo nihajni krog, obstoječ iz tuljave z induktiviteto 50 Mil-lihenry, in iz kondenzatorja, ki ima 0,5 mikrofaradov kapacitete. Ta krog ima resonanco pri številu period 1000. Radi tega učinkuje na srednje tone, ki so preveč poudarjeni, tako, da jih oslabi. Tako pridejo ostali glasovi nizki bas in visoki sopran bolje do svoje veljave. Tudi ta novost, ki se je že lani uspešno uvedla v konstrukcije, bo letos ugrajena v izpopolnjeni obliki v vsakem novem su-perhetu. IV. del. Srednjeveliki tip aparatov. Del prej opisanih novosti bo uporaben tudi za srednje tipe. Cena takega kompletnega aparata z elektronkami vred in z zvočnikom bo ca. 5000.— Din. V poštev pride aparat s tremi uglasilnimi krogi ali pa mali superhet. Tehnično dosežemo v obeh slučajih isti cilj. Odločitev za eno ali drugo obliko pa zavisi v bistvu od konstrukcije nihajnih krogov. Kar se tiče poljske jakosti, je v Evropi situacija taka, da bi izhajali s polmilijonskim ojačenjem. Stremeti bi pa morali za tem, da dosežemo pri razliki frekvenc 9 kilohertzov in isti poljski jakosti obeh oddajnih postaj skupno selekcijo ca. 5 Neprov, kar znači dušenje za interval 9 kilohertzov na eno sto- petdesetinko Posebno dobri apa- rati te sezije z dvema nihajnima krogoma in vdelanim specijalnim zapornim krogom se precej približujejo tej zahtevi, tako, da s tremi nihajnimi krogi precej sigurno dosežemo zaželjeni cilj. Tudi za ta tip aparatov si želimo enostavno upravljanje z enim gumbom, regulacijo jakosti in barve glasu — in mogoče še optično uglasitev na postajo. Tu gre predvsem za to, da je aparat kolikor mogoče popoln, in ne gre za to, ali je aparat 10 odstotkov dražji ali cenejši. Ravno na teh srednjih tipih aparatov se pokaže zmožnost konstrukterja, da najdeš čim boljši kompromis med tehničnimi in gospodarskimi zahtevami. V osnutku takega aparata leži že pol uspeha. Toda ta osnutek se mora oceniti iz stališča, kako blizu smo prišli s konstrukcijskimi sredstvi do selektivnosti 5 Neprov za razdaljo 9 kilohertzov! Problem medsebojnih sklepov je tu zelo važen, kajti čim boljši so dimenzijonirani posamezni sklepi, tem lažje dosežemo idealno regulacijo z enim gumbom. Regulacija jakosti V aparat ne spadajo regulatorji, ki spreminjajo ojačenje v razm. 1:100.000! Kajti na enostavnem zgledu lahko vidimo, kako velik je tak interval. Primerjajmo ojačenje z avtomobilom, ki brzi enkrat s hitrostjo 100 km na uro, potem pa s hitrostjo eneg-a metra na uro!! Kar računajte! To se popolnoma ujema, čeprav se zdi na prvi pogled neverjetno. Z eno besedo naj velja za ta hip: Napredek v smeri avtomatiziranja obrata! Z ali brez zvočnika? Pri tej priliki naj se na kratko dotaknem vprašanja »vdelanega zvočnika«. Za prav velike aparate je popolnoma pravilno, da se zgrade z zvočnikom v eno celoto. Pri srednjih aparatih pa so radi tega nastale prav čudne oblike, ki prav gotovo niso lepe. Radiotrgovec ve natančno, zakaj je nastala taka, komična mešanica grškega in romanskega stila: Publika hoče s srednjim tipom kom-pendijozen in ne pretežak model. Strokovnjak za zvočnike pa pravi: Ako nimam na razpolago resonančne stene gotove velikosti, potem mi ostanejo nizki basi v kaseti. Dejstvo je, da igra mali dinamični zvočnik veliko boljše v pravilno dimenzijonirani kaseti, kakor v teh strašnih oblikah, ki so nastale kot kompromis med akustičnimi zahtevami in med zaželjeno najmanjšo obliko celotnega aparata! In nazadnje še vedno ni pravilno rešeno vprašanje reprodukcije nizkih glasov! Ravno radi tega je prišlo v Ameriki do tega, da grade zvočnike in aparate zopet ločeno drug od drugega. V. del. Ljudski aparat. Lanski božič je prinesel več vrst novi haparatov izborne kvalitete za ceno ca 3000. —Din. Iz teh in drugih vzrokov se glasi parola za 1. 1933: Ne kupujte cenenih omrežnih aparatov, ampak samo aparate prvovrstne kvalitete z dinamičnim zvočnikom, s prvovrstnim ultrakrogom in dobrim zapornim krogom! Tudi uporaba toka naj bo čim manjša. S pomočjo antenskega sklepa pridobimo nekoliko na selektivnosti in z ultrakrogom tudi. Treba je vedeti, da spada tudi v ljudski aparat ultrakrog, da naj izginejo iz njega vrtljivi kondenzatorji s trdim dielektrikom, da mora biti omrežni del aparata tako dimenzi-joniran, da lahko preskrbuje s tokom tudi penthodo, ki spada na vsak način v tak aparat. VI. del. Baterijski aparati. Kratko pred božičem je industrija izdelala par novih modelov aparatov za baterije. Bili so tehnično dobro premišljeni in bi tudi gospodarsko dobro uspeli, če — da, če bi bil vsaj malo rešen problem elektronk. Nihče, ki pozna razdelitev poslušalcev na skupini: omrežni aparat — baterijski aparat, ne razume zadržanja vodilnih glav industrije. Telefunken se skriva za statistiko, ra-diotrgovina pa za dejstvom, da ni pripravnih baterijskih aparatov. če vemo, da dober omrežni aparat ne moremo spraviti pod 3000, - Din in vemo dalje, da manjka na trgu dober prejemni aparat za 2000.— Din, zakaj se ne pobrigamo za dober baterijski aparat. Nazadnje ve danes vsak fabrikant, da je SH baterijski aparat z enakimi sredstvi se-lektivnejši, kakor omrežni — in da dosežemo isti učinek na selektiviteti pri baterijskem aparatu z enostavnejšimi sredstvi. Za pomanjkanje baterijskih aparatov pa trgovci niso krivi! Kaj pa naj ponudijo kupcu, ki nima na razpolago električnega omrežja, ali onemu, ki nima 3000 Din v žepu ? Rešitev iz te zagate je možna le s sodelovanjem industrije elektronk, ki naj nam v letu 1933 ustvari novo serijo baterijskih elektronk, ki bi v svoji kvaliteti ne zaostajala za modernimi elekt- ronkami za izmenični tok! Tako bo omogočen tudi dober baterijski ljudski aparat, ki ne bo dražji od 2000 Din. Ta kratki tehnični pregled nam je pokazal kakor fimska slika samo del problemov bodoče g'radnje aparatov. Mnogo teh stvari se bo uresničilo že leta 1933, mnogo se jih bo rešilo na drugačen način, kakor je tu opisan. Gotovo pa bo tako, kakor mnogokrat v tehniki, da namreč z jasnim problemom najdemo že polovico poti do rešitve. (Konec.) S \ Angliji je izbruhnila pra\u vojna proti komarjem, ki ne plačujejo takse. Uradniki vršo strogo kontrolo. Vr.šc. se stroge hišne preiskavi' po vseli sumljivih hišah in stanovanjih. Cez pet milijonov poslušalcev imajo, pa so tako natančni. Pri nas smo pa na komarje skoraj čisto pozabili. . . Kaj pa. ko bi se le kdo spomnil spet nanje in bi se pričelo kaj podobnega kot na Angleškem ? B Radio-Vatikan bo oddajal 2. aprila velike slavnosti iz bazilike sv. Petra v Rimu v čast petdesetletnice mašništva papeževega in pričetka svetega leta. Od 19. februarja SPOREDI do 25. februarja ..............................................................i ■ ............................................................................................................... Pri naslovih postaj znaei prvo število na levi valovno dolžiuo v metrih, drugo v kiloeiklih: število na desni znari energijo oddajne postaje v anteni i/raženo v kilovatih Nedelja 19. februarja 576/521 Ljubljana 5.27 kW 7.30 Konjereja l dr. Veble i 8.00 Nasveti za kmetovalce 8.15 Gimnastika fM. Dobov- šek) 8.45 Poročila 9.00 Versko predavanje 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz št. peterske cerkve 10.00 O elektriki (dr. M. Vidmar ) 10.30 Reklama pri nas in drugod 11.00 Ura slovenske lahke glasbe Janka Gregorca: Kranjska gorska koračnica Poljubljati res fino znaš (iz »Erike«) — valček Uvod in pesem Mata iz »Erike« Erika -— tango Gorenjska, ti kras slovenski če dekle samo spi — fox-trot iz »Erike« Ljubezni čar nas vse prerodi — angleški valček iz »Erike« Izza kongresa — tango Saj si sama kriva — valček iz »Erike« Saj s' Marička moja — foxtrot iz »Erike« Je sobica, v njej kanape — slow fox iz »Erike« Auf biks pa kisle ku-mar'ce — koračnica 12.00 čas, poročila, plošče 15.00 Zlata Praga (Ivan Mar-telanc) 15.30 Tamburaški sekstet: Naprej! (Brož) Spomini (Waldteufell Venček slovenskih narodnih (Šimunoci) Arija Janka iz op. »Prodana nevesta« (Smetana) Mladost — radost (Vla-šinski) 16.15 Ljudska igra »Utopljenec« (Nestroyl, igra Ljudski oder 20.00 Koncert orkestra »Triglav« : Nižava (D'Albert) Arabsko zlato (Rust) Eno samo noč (Stolz) Vojvodinja iz čikaga (Kalman) 21.30 Slovenski vokalni kvintet: Na poljani (Dev) Tiha noč (šivic) Usehli cvet (dr. Schwab) Brodar (Ipavec) Milica (Foerster) Večerni Ave (Foerster) Sedem rož (Prelovec) Mir (Muhvič) 22.15 čas, poročila, plošče (plesna glasba) 23.00 Napoved programa za naslednji dan . 259/1157 Frankfurt 17 kW Program ni došel. 264/1137 Mor. Ostrava 11.2 kW 9.00 Brno — 9.15 Praga — 12.05 Brno — 16.30 Koncert radio orke- stra — 17.30 Praga — 21.30 Bratislava - 269.4/1112 Bari 19.00 Praga 22.00 Praga. 20 kW 11.05 Nabožna glasba — 13.10 Radio kvintet — 17.30 Plošče — 20.35 Pester koncert — Komedija — 22.55 Poročila 276/1085 Heilsberg 60 kW 6.35 Koncert — 8.00 Katoliška slovesnost — 9.00 Evangeljska slovesnost — 11.00 Koncert — 11.40 Nemške himne — 12.00 Matineja — 1400 šah — 14.30 Mladinska ura — 15.00 Mladinski oder — 15.40 Zabavna glasba — 17.30 Melodije in arije — 18.00 Govoreči rokopis — 18.30 Melodije — 19.00 Koncert — 20.00 Šport — 20.15 Kanevalska glasba — 22.00 Poročila, nato do 24. ure zabavna glasba 279/1076 Bratislava 13.5 kW 7.30 Praga — 10.00 Praga — 12.05 Brno — 16.30 Mor. Ostrava — 17.40 Radio orkester — 19.00 Praga — 21.30 Koncert radio orkestra — 22.00 Praga. 294/1022 Košice 2.6 kW 7.30 Praga — 9.00 Plošče — 12.05 Brno — 16.30 Mor. Ostrava — 19.00 Praga — 21.30 Bratislava — 22.00 Praga. 307/977 Zagreb 0.75 kW 11.00 Bogoslužje — 12.00 Nabožna glasba — 16.45 Predavanje jugoslovanskega veterinarskega društva o bolezni konj — 17.00 Plesna glasba — 19.40 Kulturne in društvene vesti — 20.00 Lahka glasba — 21.00 Športna nedelja — 21,15 Večerni koncert — 22.00 Plesna glasba 325/923 Breslau 60 kW Program ni došel. 332/904 Milano 70 kW 248/1211 Trst 10 kW 274,1096 Torino 7 kW 313/959 Genova 10 kW 502/598 Firenze 20 kW ■11.00 Bogoslužje — 12.30 Opoldanski koncert — 13.30 Radio orkester — 16.40 Plošče — 19.05 Plošče — 21.00 Operni prenos 335/896 Poznanj 1.35 kW Program ni došel. 342 878 Brno 32 kW 7.30 Praga — 9.00 življenjski principi — 10.00 Koncert simfoničnega orkestra — 12.05 Koncert vojaške godbe — 16.30 Mor. Ostrava — 17.30 Pianinski koncert — 18.00 Nemška ura — 19.00 Praga — 21.30 Bratislava — 22.00 Praga. 349/860 Barcelona 7.5 kW 17.30 Operni prenos — 21.00 Plošče — 22.45 Večerni koncert 356/843 London Region. 50 1 prsnimi karamelami s 3 jelkami 21o6e se v JLekcuinan., CLrjog. xn.JyJtr s£> xncLni plakati.. 18.30 Slovenske go^rice (dr. K. Capuder) 19.00 Francoščina (prof. Ku-ret) 19.30 Zdravstveno vprašanje za družino in dom (dr. M. šimec) 20.00 Večer češke glasbe: 1) Salonski kvintet: II. stavek iz V. simfonije (Dvorak) Dalibor (Smetana) Pro vas, U tihi noči (Friml) Uspavanka (Koštal) žalostni spomini (Dvorak ) Prodana nevesta (Smetana ) 2) Samospevi gdč. Ma-renke Hanuš: Čehoslovaške narodne: Ne poroči se, dekle, še — Pridi, ti, moj dragi — Rada, rada — že mojo milo vodijo v cerkev — Sejal sem proso — Jaz sem stari ded — Rožmarin, rožmarin — Ej, pade rosa — Voda, voda — Anica, dušica, kje si bila ? 21.30 Prenos iz kavarne Zvezda 22.15 Čas, poročila 22.30 Napoved programa za naslednji dan 259/1157 Frankfurt 17 kW Program ni došel. 264/1137 Mor. Ostrava 11.2 kW 9.30 Plošče -- 12.10 Praga — 12.30 Koncert radio orkestra — 16.10 Brno — 18.25 Praga. 269.4/1112_Bari 20 kW 13.00 Poročila — 13.10 Radio kvintet — 17.30 Plošče — 20.00 Poročila 20.20 Poročila — 20.30 Gledališki koncert — Wagner: Lohengrin — Massenet: II Re di Lahor — Ma-scagni: Viljem Ratcliff — Puccini: Tosca — Bizet: Lovci biserov — Cilea: L' Arlesiana — Poncchielli: I promessi sposi — simfonija — Puccini: Bohem — Mascagni: Prijatelj Mirko — predigra — Franc-chetti: Germania — Puccini La rondine — fantazija — Mascagni: Isabeau — Verdi: Siciljski večeri tarantella — 23.30 Plošče — 22.55 Poročila 276/1085 Heilsberg 60 kW 6.00 Gimnastika — 6.35 Plošče — 8.30 Gimnastika za gospodinje — 9.05 Angleška šolska ura — 11.30 Pihala — 13.05 Plošče — 15.30 Otr. ura — 16.00 ženska ura — 16.30 Koncert — 17.30 Plošče — 18.30 Citre — 19.00 Poletni semester — 19.30 Francoska konverzacija - 20.05 Simfonični koncert — 21.05 Vesela ura — 22.30 Poročila 279/1076 Bratislava 13.5 kW 11.05 Praga — 12.10 Praga — 12.30 Mor. Ostrava — 16.10 Brno — 18.30 Praga. 294/1022 Košice 2.6 kW 11.05 šolski radio — 11.55 Plošče — 12.30 Koncert orkestra Slavia — 13.35 Plošče — 16.10 Koncert radio orkestra — 17.40 Plošče — 18.00 Madžarska ura — 18.15 Ura za žene — 18.30 Praga. 307/977 Zagreb 0.75 kW 12.30 Pesmi in arije — 13.30 Poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 19 15 Kulturne in društvene vesti — 20.00 Koncertni večer — 22.10 Plesna glasba 325/923 Breslau 60 kW Program ni došel. 332/904 Milano 248/1211 274/1096 313/959 502/598 Trst Torino Genova Firenze 70 kW 10 kW 7 kW 10 kW 20 kW 11.15 Radio orkester — 13.00 Radio orkester — 13.30 Plošče — 16.00 Koncert kvarteta — 19.00 Plošče — 19.35 Prenos koncerta iz kavarne (Trst) — 20.00 Plošče — 20.30 Plošče — 21.00 Simfonični koncert. 335/896 Poznanj 1.35 kW Program ni došel. 342/878 Brno 32 kW 12.10 Praga — 12.30 Mor. Ostrava — 13.40 Praga — 16.10 Popoldanski koncert — češka glasba na pihala — 17.05 Praga — 18.15 Praga 349/860 Barcelona 7.5 kW 18.00 Trio — R. Wagner: Mojstri pevci — Decker: Moskva — ruska pesem — Donizetti: »Lucia Lam-mermoor« — Charpentici: Arija iz opere »Luiza« — 19.00 Plošče — 20.00 Plošče — 21.10 Radio orkester — 22.00 čtivo — 22.15 Prenos koncerta iz kavarne — 23.00 Poročila 356/843 London Hegion. 50 kW 16.50 Koncert radio orkestra — 17.30 Koncert klasične vokalne in instrumentalne glasbe — 19.30 Koncert instrumentalnega kvinteta — 21.00 Pester večerni koncert — 22.00 Koncert kvarteta — 22.15 Koncert orkestra kraljeve garde — 23.45 Plesna glasba 361/832 Stuttgart 60 kW 6.15 Gimnastika — 7.20 Plošče — 10.10 Neapolske narodne melodije in duet — 10.40 Kompozicije starih mojstrov — 12.00 Koncert — 13.30 Langenberg — 14.00 Koncert in reklama — 14.30 Angleščina — 17.00 Zabavna glasba — 18.00 Od negativa do najučinkovitejših slik — 18.25 Zdravniško predavanje - 19.10 Melodije in balade — 19.30 Humor v Gornji Bavarski — 19.50 švabski kmetski plesi — 20.15 človek v poklicu — 20.30 Fatinitza. kom. opera v 3. dej., F. Suppe — 22.40 Plošče 23.00 Koncert — 23.30 Plošče: plesna glasba. 372.2/806 Hamburg 1.5 kW 6.15 Berlin — 6.35 Koncert — 10.10 šolska ura — 11.00 Francoščina — 11.30 Opoldansk koncert — 13.15 Plošče — 14.10 Plošče — 16.00 Recitacije — 16.30 Leipzig — 17.55 Gospodinja na kmetih — 18.05 Doživljaji policijske straže — 19.30 Celo — 20.10 Humor — 22.20 Poročila — 22.40 Dunaj 385/779 Toulouse 8 kW 17.00 Popevke — 17.45 Tango pesmi — 18.15 Violinski koncert — 18.45 Simfonična glasba — 19.30 Operna glasba — 20.45 Operna glasba iz opere Arlesiana (Bizet) — 21.30 Koncert vojaške godbe — 21.45 Zvočni film — 22.30 Maroška glas- ba — 23.00 Pestra glasba — 23.30 Angleška glasba — 0.05 Harmonike — 0.15 Plesna glasba. 390/770 Leipzig 120 kW 6.15 Gimnastika — 6.35 Plošče — 10.10 šolska ura — 11.00 Plošče — 12.00 Opoldanski koncert — 14.00 Umetniška poročila — 14.30 Mladinska lirika in proza — 15.15 Gospodinjska ura — 16.00 študentje o svojih študijah — 16.15 Delavski trg —• 16.30 Popoldanski koncert — 17.30 Literarna ura — 18.00 Učitelj in učenec — 18.25 Angleščina — 19.30 Klavir — 20.00 Pihala 21.10 Afriška igra — 22.10 Poročila, nato večerni koncert 394/761 Bucarest 12 kW 12.00 Plošče — 13.00 Plošče — 17.00 Radio orkester — 18.25 Radio orkester — 19.00 Radio univerza — 20.00 Simfonični koncert — Schu-bert: Simfonija v h-molu — Mah-ler Druga simfonija v c-molu — 22.00 Poročila 404/743 Suisse Romande 25 kW 12.30 Poročila — 12.40 Plošče — 15.30 Radio kvintet — 16.00 ženska ura — 18.15 čtivo — 19.00 Radio kronika — 20.00 Večerni instrumentalni koncert — 21.10 čtivo — 21.20 Pianinski koncert — 22.00 Poročila. 409/734 Katovice 12 kW 12.10 Plošče — 15.50 Otroška ura — 16.20 Varšava — 19.15 Plošče — 19.30 Varšava 419/716 Berlin 1.5 kW 6.15 Gimnastika — 6.30 Koncert — 10.10 šoska ura — 12.00 Koncert — 14.00 Koncert — 15.00 Dekliška ura — 15.45 Pisma med Karlom in Marijo Clausewitz — 16.00 Pedagoška ura — 16.30 Leipzig — 18.00 Koncert — 18.30 Delavska ura — 19.00 Usodna vprašanja za kulturo — 19.35 Zabavna glasba — 20.30 Vzroki in vplivi znanstvenih idej — 21.10 Maurice Ravel — 22.00 Poročila — 23.00 Večerna zabava 430/697 Beograd 2.5 kW 11.00 Radio orkester — 12.05 Plošče — 15e00 Plošče — 16.00 Plošče — 16.30 Slovenske narodne pesmi poje ob spremljevanju citer g. Bra-tuš — 17.00 Plošče — 19.00 Plošče 19.30 Sokolsko predavanje — 20.00 Večerni koncert: Handel: Koncert v h molu za violino in klavir — 20.30 Slušna igra — 21.00 Saksofon koncert: 1) Ring-Hager: Ogrski ples, 2) Drdla: Souvenier; 3) Moor: Esperance, valček, 4) Rappe: Tod-lin-sax — 21.15 Karnevalski motivi — 22.00 Poročila — Ciganska gl. 441/680 Rim 50 kW 12.30 Plošče — 13.00 Radio orkester 16.00 Koncert kvarteta — 19.20 Pl. — 20.45 Večer italijanske glasbe: Mule: Largo; Vittadini: Anima Al-legra: Franchetti: Krištof Kolumb. 21.30 Komedija — 22.00 Pester koncert: Giordani: Marcella — 22.30 Plesna 459/653 Beromunster 60 kW 12.40 Radio orkester — 15.30 Zabavni koncert — 17.00 Plošče — 18.30 Doživljaji švicarskega izseljenca v Kanadi — 19.20 Poljudni koncert — 19.45 Pesmi — 21.40 Koncert Marck Webrovega orkestra 472/635 Langenberg 60 kW 6.45 Gimnastika — 7.05 Koncert — 11.10 šolska ura — 12.00 Zabavna glasba — 13.00 Opoldanski koncert — 14.30 Plošče in reklama — 15.50 Otroška ura — 16.20 Mladinska ura — 17.00 Koncert — 18.10 Literarna ura — 18.25 Nemški kolonisti v Braziliji — 19.30 Gospodarsko-po-litični pregled — 20.00 Koračnice in valčki — 20.30 »Zaida«, igra: W. A. Mozart — 22.10 Poročila — 22.30 Melodije in verzi — 23.00 Plesna glasba 489 614 Praga 120 kW 10.10 Plošče — 10.30 šolski radio - 11.00 Plošče — 12.10 Plošče — 12.30 Moravska Ostrava — 13.40 Plošče — 16.10 Brno — 17.05 Koncert kvarteta — 18.30 Saksofon — 18.45 Koncert vojaške godbe — 20.15 Proslava 50 letnice R. Wagnerjeve smrti — 21.30 Poročila — 23.05 Prenos hockey tekme. 517/580 Dunaj 15 kW 10.20 šolska ura — 11.30 Opoldanski koncert — 12.40 Plošče — 13.00 časovna napoved, poročila — 13.10 Plošče —■ 15.00 časovna napoved, poročila — 15.20 Mladinska ura — 16.05 ženska ura — 16.30 čudež rdečega snega — 16.45 Angleška ura 18.00 Tujski promet — 18.15 Delavski smuški šport — 18.55 Poklicni doživljaji — 19.20 časovna napoved, poročila — 19.30 Violina — 20.05 Romantična viteška ura v 5. dejanjih. J. Weiss — 21.55 Poročila — 22.25 Gramofonski posmet-ki na papir — 22.55 Plesna glasba. 525/571 Palermo 3 kW 13.00 Jazz — 17.30 Pestra glasba — 20.20 Pestra glasba — 20.45 »Ri-goletto«. opera Verdi, na ploščah — 22.55 Poročila 533/563 Munchen 60 kW 6.45 Gimnastika — 11.30 Plošče in reklama — 12.00 Pihala — 13.15 Plošče — 15.00 ženska ura — 16.00 Rokoko — 16.35 Vzgoja — 18.15 Socijalni problemi — 18.35 Karolinška dežela — 19.05 Melodije — 19.30 Monakovska zimska pomoč — 20.00 Radio orkester — 21.10 Grad v Frankih — 22.20 Poročila. 550/545 Budapest 18.5 kW 9.15 Radio kvintet — 12.05 Radio orkester — 17.30 Ciganska glasba — 18.45 Operni prenos — 19.30 Prenos zvočnega filma — 22.30 Plošče 1412/213 Varšava 120 kW 12.10 Plošče — 15.50 Plošče — 18.25 Estonska glasba — 20.15 Simfonični koncert — 1. Weber: Overtura iz op. »Euryanthe« — 2. Brahms: Koncert za violino v d-duru — 3. Zador- Tehnična simfonija — 23.00 Plesna glasba 1445/207.50 Pariz 15 kW __Elffel-ov stolp_ 12.30 Radio kvintet — 13.00—19.20 Poročila — 19.30 Radio koncert. 20.15 Poročila — 20.30 Muzikalno-literarni večer. 1554/193 Dawentry 5xx 30 kW 1600. Radio orkester — 16.50 Plošče — 17.30 Koncert klasične vokalne glasbe — 19.30 Hugo Wolf-ove pesmi — 21.00 Koncert B. B. C. orkestra — 22.35 Igra in pevske točke — 23.45 Plesna glasba Sobota 25. februarja 576/521 Ljubljana 5.27 kW 12.15 12.45 13.00 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 22.30 23.00 Plošče Dnevne vesti Čas, plošče Salonski kvintet: Program po želji poslušalcev Angleščina (ga. Ortha-ber) Delavski zaupniki in pravica združevanja delavcev (Rudolf Smersu) Iz zgodovine filozofije (dr. Veber) Prenos opere iz Zagreba čas, poročila, plošče Napoved programa za naslednji dan 259 1157 Frankfurt 17 kW Program ni došelv 264/1137 Mor. Ostrava 11.2 kW 10.10 Lahka glasba, igra radio orkester — 11.00 Plošče — 12.10 Praga — 12.30 Brno — 16.10 Bratislava — 17.50 Brno — 18.25 Pestra češka glasba na pihala — 19.25 Bratislava — 21.30 Praga. 269.4/1112 Bari 20 kW 13.00 Poročila — 13.10 Jazz — 14.00 Poročila — 18.00 Plošče — 20.20 Poročila — 20.35 Koncert vojaške godbe — Gomez: II Guarany — fantazija — Mascagni: Iris — Grieg: Sigurd Jorsalfar —■ Rossini: Viljem Teli — Marincola: Koračnica — 2230 Prenos glasbe iz kavarne — 22.55 Poročila 276/1085 Heilsberg 60 kW 6.00 Gimnastika — 6.35 Koncert — 8.30 Gimnastika za gospodinje — 9.05 šolska ura — 11.30 Opoldanski koncert — 13.05 Plošče — 15.30 Otr. ura — 16.00 Zabavna gasba — 18.40 Melodije — 18.55 Koliko ljudi lahko preživi zemlja — 19.25 Predavanje — 20.00 Langenberg — 22.15 Zborovanje karnevalskega društva. — 23.30 Plesna glasba. 279/1076 Bratislava 13.5 kW 10.10 Mor. Ostrava — 11.05 Plošče — 12.10 Praga — 12.30 Brno — 16.10 Koncert radio orkestra — 17.20 Plošče — 18.25 Plošče — 19.25 Lahka glasba, igra radio orkester — 20.00 Operetni večer: Monsieur de Papillon, opereta enodejanka — 21.30 Praga. 294/1022 Košice 2.6 kW 11.30 Plošče — 12.30 Koncert radio orkestra — 16.10 Bratislava — 17.10 Otroška ura — 17.40 Koncert radio orkestra —- 19.25 Bratislava — 21.30 Praga. 307/977 "Zagreb 0.75 kW 12.30 Plesna glasba — 13.30 Poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 19.30 Kulturne in društvene vesti — 20.00 Operni prenos 325/923 Breslau 60 kW Program ni došel. 332/904 248/1211 274/1096 313/959 502/598 Milano Trst Torino Genova Firenze 70 kW 10 kW 7 kW 10 kW 20 kW 11.15 Radio orkester — 12.30 Plošče — 13.00 Lahka glasba — 13.30 Plošče — 19.00 Plošče — 19.35 Moderna glasba (Trst) — 20.00 Plošče — 20.45 Va rietejski program — 23.00 Poročila. 335/896 Poznanj 1.35 kW Program ni došel. 342/878 Brno 32 kW 10.10 Mor. Ostrava — 11.00 Plošče — 12.10 Praga — 16.10 Bratislava — 17.50 Esperanto — 18.25 Nemška ura — 19.25 Bratislava — 21.30 Praga. 349/860 Barcelona 7.5 kW 18.00 Mladinska ura 19.00 Plošče — 19.30 Katalonščina — 20.00 Plošče — 21.05 Radio orkester — 22.15 Večerni instrumentalni koncert — 23.00 Pester koncert 356/843 London Region. 50 kW 16.30 Radio orkester — 17.45 Da-wentry — 19.30 Koncert vojaške godbe — 21.00 Orkestralni koncert — 22.00 Koncert komorne glasbe — 23.30 Plesna glasba 361/832 Stuttgart 60 kW 6.15 Gimnastika — 7.20 Plošče — 10.10 Plošče — 12.20 Melodije — 12.50 Trio — 13.30 Langenberg — 14.45 švabske anekdote — 15.00 Zborovno petje — 15.30 Mladinska ura — 16.30 Plošče, plesna glasba — 17.00 Munchen — 18.25 Diesel do-tor večjih vozil. — 18.50 Predavanje — 19.30 »Melodians« — 20.00 Langenberg — 22.15 Plošče — 22.40 Zborovanje karnevalskega društva. — 23.30 London: plesna glasba. 372.2/806 Hamburg 1.5 kW 6.15 Berlin — 6.35 Kiinigsberg -7.15 Koncert — 11.15 Igra — 11.30 Kiinigsberg — 13.15 Plošče — 14.10 Plošče — 16.00 Peščica nemških besed — 16.15 Spominsko predavanje — 16.30 Popoldanski koncert — 17.30 Kultura in življenjski pogoji primitivnih narodov — 17.55 Doživljaji pomorščakov — 18.10 Igra — 19.00 Avstralija in Južno morje — 19.30 »Lahka kavalerija«, opereta v treh dejanjih (Fr. v. Sup-pe — 21.00 Langenberg — 23.00 Plesna glasba 385/779 Toulouse 8 kW 17.45 Popevke — 18.15 Koncert vojaške godbe — 18.45 Operni fragmenti — 19.00 Argentinski orkester — 20.00 Operni fragmenti — 20.45 Harmonike — 21.00 Operna glasba iz opere Mignon — 22.00 Zvočni film — 22.30 Poljudna maroška glasba — 23.00 Poljudna gl. — 23.30 Poljudna angleška glasba. — 0.05 Melodije — 0.15 Solistovske točke. 390/770 Leipzig 120 kW 6.15 Gimnastika — 6.35 Koncert -11.00 Plošče — 12.00 Plošče — 13.15 Plošče — 14.30 Otroška ura — 15.15 šah — 16.30 Popoldanski koncert — 18.00 Plačilne težkoče — 18.30 Nemščina — 18.50 Lexikon sedanjosti — 19.00 Predavanje 19.20 Profesor W. Rehberg igra klavir — 20.00 Tri leta karnevala, nato plesna glasba 394/761 Bucarest 12 kW 12.00 Plošče — 13.00 Plošče — 17.00 Lahka rumunska glasba 18.25 Lahka rumunska glasba — 19.00 Radio univerza — 19.40 Plošče — 20.00 Radio orkester — Jessel: Parada svinčenih vojakov — Robrecht: Valčkov potpuri — 20.45 Pianinski orkester — Leopold: Orientalski tango — Dostal: Potpuri po R. Stolz-ovih motivih — 21.45 Poročila 404/743 Suisse Komande 25 kW 12.30 Poročila — 12.40 Plošče — 13.45 Plošče — 15.30 Instrumentalni koncert — 16.30 Plesna glasba — 19.00 Radio kronika — 20.00 Tosca. opera (Puccini) — 22.00 Poročila — 22.20 Plesna glasba. 409/734 Katovice 12 kW 12.10 Plošče — 16.00 Plošče — 17.40 Varšava — 19.00 Plošče — 19.30 Varšava — 23.40 Plošče 419/716 Berlin 1.5 kW 6.15 Gimnastika — 10.10 šolska ura — 30 letne vojne — 15.00 Otroška ura -— 18.00 Koncert -pevske umetnosti -nje — 19.35 Violina berg — 22.00 Poročna glasba 6.30 Koncert — 12.05 Melodije iz 14.00 Koncert — - 16.30 Hamburg - 18.30 Problemi - 19.00 Predava- - 20.00 Langen-ila — 24.00 Ples- 430/697 Beograd 2.5 kW 11.00 Plošče — 12.05 Radio orkester — 15.00 Poljudni koncert — 16.00 Narodne pesmi poje ga Petrovič — 16-30 Radio orkester — 19.30 Plošče — 20.00 Operni prenos iz Zagreba. — 21.00 Poročila — Plesna glasba po končanem opernem prenosu. 441 680 Kini 50 kW 12.30 Plošče — 13.00 Radio orkester — 17.30 Popoldanski koncert — 20.00 Plošče — 20.45 Operni pre- nos. 459/653 Beronninster 60 kW 10.20 šolski radio — 12.40 Plošče — 13.45 Poljudna glasba — 14.00 Literarna ura — 14.30 Zborovno petje — 15.00 Delavska ura — 15.30 Fila-telija — 16.00 Mandolinski koncert — 17.00 Pester program — 18.30 Otroške gliste — narodna kuga — 20.00 Simfonični koncert — 22.10 Plesna glasba 472/635 Langenberg 60 kW 6.45 Gimnastika -— 7.05 Koncert — 10.15 Ura za brezposelne — 11.25 šolska ura — 12.00 Zabavna glasba — 13.00 Opoldanski koncert — 14.30 Plošče — 15.50 Otroška ura — 16.10 Iz živalskega sveta — 16.30 Angleščina — 17.00 Koncert — 18.20 O ženah, katere določajo svojo usodo — 19.00 Predavanje — 19.20 Pesmi — 20.00 111 let Karnevala — 22.00 Poročila — 22.15 Karnevalsko zborovanje — 23.30 Plesna glasba 489/614 Praga 120 kW 10.10 Moravska Ostrava — 11.00 Pl. — 12.10 Plošče -- 12.30 Brno — 13.40 Plošče — 15.30 Mladinska literatura — 16.10 Bratislava — 17.50 Plošče — 18.30 Nemška ura — 19.20 Bratislava — 21.00 Poročila — 21.30 Prenos hockey tekme — 22.15 Isto 22,45 Plošče. 517/580 Dunaj 15 kW 11.30 Opoldanski koncert — 13.00 časovna napoved — 13.45 Plošče — 15.00 časovna napoved — 15.15 Pesnik J. H. Mackay — 15.45 Italijanščina — 16.15 Mandoline: G. Rossini: Italijanka v Algiru. overtura: Walner: Anita. valček: Salvetti: Mormorio des mare: Gilett: Loin du bal: Sartori: Armonie alpine: Marguti: Serenata la spagnola. — 17.00 Pust v starem Dunaju — 17.40 Zabavna glasba — 18.40 Vzgoja mladine — 19.15 časovna napoved, poročia. — 19.25 Plošče — 20.00 Fe-uilleton — 20.30 Zlobna Terezija, opereta, J Strauss — 22.30 Plesna glasba. 525/571 Palermo 3 kW 13.00 Pestra glasba — 17.30 Plošče — 20.30 Plošče — 20.45 »Rossini«. opereta (Bellini) — 22.55 Poročila 533/563 Munchen 60 kW 6.45 Gimnastika — 8.05 šolska ura — 12.00 Radio orkester — 13.15 Zabavna glasba — 14.25 Zabavna glasba — 15.25 Augsburške osebnosti — 16.10 Mandoline — 16.40 Predavanje — 17.00 Koncert — 18.05 Mladinska ura — 18.50 Klavir — 20.00 Langenberg — 22.45 Plesna glasba — 23.30 London: Plesna glasba 550/545 Budapest 18.5 kW 9.15 Koncert vojaške godbe — 12.05 Opoldanski koncert — 18.45 Pester koncert — 21.15 Večerni koncert — 22.00 Ciganska glasba — 23.00 Plesna glasba 1412/213 Varšava 120 kW 12.10 Plošče — 16.00 Plošče — 18.25 Lahka glasba — 20.00 Karnevalski večer — 22.05 Chopinove skladbe — 23.00 Plesna glasba 1445/207.50 Pariz 15 kW _Eiffel-ov stolp_ 12.30 Ruska glasba — 13.00—18.45 Poročila — 19.30 Gledališki večer. 1554/193 Dawentry 5xx 30 kW 17.30 Radio orkester — 17.45 Vokalni koncert — 20.30 Plošče — 21.00 Varietejski program — 22.40 Igra — 2350 Plesna glasba List izhaja, vsak četrtek. — Za izdajatelja in urednika odgovarja Anton Krosi. — Uredništvo in uprava v Ljubljani. Mahničeva 21 Ček. račun poštne hranilnice 15.228. — Tiska tiskarna Veit in drug. družba z o. z. \ ir, p. Domžale (P. Veit. V ir). EN KORAK NAPREJ! Preselili smo se iz Miklošičeve ceste 5 - na Miklošičevo cesto 7 v palačo Vzajemne posojilnice poleg- l niona. V novih, večjih poslovnih prostorih nam bo možno eenj. odjemalcem še hitreje in boljše postreči. Prosimo zato Našega obiska. Izvolite ogledati naš nov i lokal in naše najnovejše aparate. Naša trgovina v starem lokalu na Miklošičevi cesti o. bo delovala še do konca februarja t. I. in bo nudila senzacijo: Prodajala bo radijske apante in radijski materijal po izredno znižanih cenah, ki so daleč izpod laslne cene! Miklošičeva cesta 7 Tel. 3190 Palača »Vzajemne posojilnice".