v v Železarna Store POSLOVANJE ZELO DOBRO! Pred djnevi se je sestal na svoje prvo letošnje zasedanje Delavski svet Železarne StxDire. Obravnaval je zaključno po­ ročilo za leto 1971 in predlog aa reorgraniizaoijo in razši­ ritev dejavnosti »Industrijsko —^kovinarskega centra štore«. Ko so razpravljali o poslo­ vanju v preteklem letu, o proizvodnih uspehih in pro­ blemih, so ugotovili, da je bilo poslovanje nadvse uspeš­ no, čeravno niso povsem do- segli planskih zadolžitev. Skupna proizvodnja zaiaša po podatkih zaključnega ra- čima za leto 1971 166.529 ton, kar predstavlja 94,9 % plan- .ske zadolžitve, je pa za dob­ rih 15 % boljša od lanskolet­ ne. Produktivnost se je v piri- merjavl z letom poprej pove­ čala za 7,3 %. Realizacija kaže še boljše rezultate, saj so železarji dosegli kar 99,2 % postavljenega plana. V pri­ merjavi z letom poprej je višje kar za 66,3 o/o, znaša pa 286.222.102 Ndin. Pomembne rezvJltate so do­ segli tUidi pni izvozu, saj je kar za 78 % večji od lanske­ ga, dosegel pa je vrednost 32.602.139 Ndin in v celoti pokriva uvoz. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v železarni se je v lanskem letu povzpel na 1.653,82 Ndin, upoštevaje topli obrok in regres za letni oddih. V poslovni sklad so za obratna sredstva vložili 5,200.000 din, ugotavljajo pa, da ga bodo morali že v tem letu ter v naslednjih znatno povečati. Poudarjeno je bilo, da so takšni rezultati posledica na­ porov celotnega kolektiva, da poslujejo kar najbolj racio­ nalno, da se izboljš.uje delov­ na, pa tudii tehnološka disci­ plina itd. Te in še mnoge dru­ ge naloge kolektiva bodo pri­ sotne tudi pri realizaciji letošnjega gosipodarskega na­ črta, sprejetega že decembra lani in ki postavlja pred štor- ski železarski kolektiv velike in zahtevne zadolžitve. V nadaljevanju je delavski svet železarne razpravljal tudi o predlogu reorganizaci­ je »Šolskega industrijsko—ko­ vinarskega centra« v štorah. Ugotovljeno je bilo, da so v podjetju potrebe po kadrih meitalurškiih in kovinarskih profilov precejšnje in da bi jih labko uspešno realiziral reorganizirani ŠIKC v Štorah. Tako so po daljši razpravi sprejeli sklep, da pristopi Železarna štore k so^ustano- viteljstvu novoustanovljene­ ga Šolsko—izobraževalnega centra v Štorah. Sprejel je daLje sklep o ustanovitvi Metalurško—^kovinarske šole za specializirane delavce in delovodske šole metalurške in kovinarske stroke, ki bosta delovaU v okviru omenjenega centra. Istočasno pa je spre­ jel tudi siilep o ukinitvi Izo- braž,evalnega centra železarne štore, ker se bo izobraževal­ na dejavnost tega centra prenesla v okvir organiza­ cije za usposabljanje in per­ manentno izobraževanje de­ lavcev v Šolskem izobraže­ valnem centru v štorah. BILE POTRJENE • Lanskoletna odločitev kolektiva TOPRA, da pre­ usmeri del svoje proizvodnje na področje športne konfek­ cije, je bila več kot pravilna. Tržišče je sprejelo kvalitetne izdelke in povpraševanje po njih je preseglo realne mož­ nosti proizvodnje. Lani je bilo pri proizvodnji športne kon­ fekcije zaposlenih 100 žensk, ki so jih preusmerili iz po­ prejšnje proizvodnje srajc. Kateri razlogi so vodili vod­ stvo tega kolektiva za tako odločitev? # Da bi se dobro pripravili na prihodnjo sezono, bodo že marca letos pokazali trgovcem nove artikle, ki jih narekuje moda za prihodnjo sezono. Smučanje se ved­ no bolj razvija, s tem pa rastejo tudi potrebe po športni konfekciji, ki so jo prej haši kupci kupovali izključno v tujini. Kakšni so načrti za bodoče? Med osnovne razloge, na podlagi katerih je kolektiv To- pra pričel z delno preusme­ ritvijo proizvodnje tudi na področje športne konfekcije, štejemo tudi to, da so bile obstoječe kapacitete za proiz­ vodnjo srajc glede na relativ­ no majhno in zasičeno tržišče, prevelike- Tako stanje je ob močni konkurenci pogojevalo tudi nizke cene. Drugi pomembni razlog pa je bil seveda v tem, da doživ­ lja smučanje izreden razvoj. Na domačem tržišču ustrez­ nih smučarskih artiklov nj bilo, zato so jih kupci kupo­ vali v sosednjih državah. Po temeljiti analizi tržišča so ugotovili, da primanjkuje pred­ vsem modne in kvalitetne športne konfekcije. Na pozi­ tivna reagiranja trgovcev .so se tudi odločili za sodelovanje s partnerjem (Mc Gregor), ki sega v sam vrh evropske kvalitete in je zaradi tega tfi- di primerno drag. Odločitev je bila utemeljena in prva nega­ tivna reagiranja trgovcev so bila kratkotrajna. Pn Toprovi proizvodnji Športne konfekcije, zaenkrat le zimske, gre za modne arti­ kle, ki so povrhu vsega izdela­ ni iz materialov, ki so v ce­ loti uvoženi. Ker je podjetju uspelo, da svojo proizvodnjo plasira tudi na zunanje trži­ šče, ustvarjajo kljub nizki re- cenciji toliko deviz, da lahko v celoti krijejo potrebe f>o uvozu reprodukcijskega ma­ teriala. Medtem, ko je v lan­ skem poslovnem letu znašala vrednost proizvodnje športne konfekcije približno 5 odst. (okoli pol milijarde starih di­ narjev) celotne proizvodnje, pa nameravajo letos njen de­ lež bistveno povečati. Vred­ nost letošnje proizvodnje naj bi znašala skoraj milijardo in pol — to je skoraj dvakrat več kot lani. Da bodo dosegli tohikšno povečanje proizvod­ nje, bodo dodatno preusme­ rili še nadaljnjih 100 delavk ter tako skrčili proizvodnjo srajc, pri kateri se bodo v glavnem usmerili na izdelavo zgolj visokokvalificiranih ar­ tiklov, ki bodo zadovoljevali zahtevnejše kupce. Pri športni konfekciji predvidevajo tudi povečan izvoz, ki naj bi letos po vrednosti dosegel preko 300 starih milijonov. Svet osmih občin v Konjicah USKLAJENA DAVČNA POLITIKA • NA SEJI V SLOVENSKIH KONJICAH SE JE SVET OSMIH OBČIN CELJSKE REGIJA ODLOČIL ZA MALONE POVSEM VSKLAJENO DAVČNO POLITIKO • OBČINE CELJ, SKEGA OBMOČJA PRECEJ NESTRPNO PRIČAKUJEJO DOKUMENT O SREDNJEROČ NEM RAZVOJU OBČIN V CELJSKI REGIJI • ZAPLET OKOLI ZADEV POD TOČKO »TE« KOČA PROBLEMATIKA« KOT ZAČETNIŠKI SPODRSLJAJ SVETA OSMIH OBČIN t OČITEK CELJSKI OBČINI ZARADI NESPOŠTOVANJA DOGOVORA S SESTANKA V VELENJU. v ponedeljek je bila v dvo­ rani podjetja »Konus« v Slo­ venskih Konjicah seja sveta osmih občin celjske regije. Sejo je vodil predsednik ko­ njiške občine inž. Fran jo Te- pej. Razen njega so bili na seji še predsedniki Moziirske, šmarske in žalske občine, iz preostalih štirih občin pa so skupščine zastopali podpred- sreaniki. Spričo napovedane razprave o davčni politiki so bili navzoči tudi načelniki za finance, načelniki za gospo­ darstvo m še nekateri. Najprej so na seji ugoto­ vili, da je na področju dav­ čne politike dosežena že pred sejo v Konjicah precejšnja enotnost. Največje so še ved­ no razlike v prispevni stopnji iz osebnega dohodka iz- de- lognega razmerja občanov, ki je najvišja v občini Sloven­ ske Konjice (5,63), najnižja pa v občini Laško (4.50). Precejšnja različnost je še tudi v določenih stopnjah davka od kmetijske dejavno­ sti. Medtem ko celjska, žal­ ska, laška in konjiška obči­ na predvidevajo le stopnje za različne razrede katastralne razvrstitve, predvidevajo ob­ čine Mozirje, Šentjur, Šmar­ je in Velenje poleg razredov še progresivne lestvice. Le šmarska občina se je odlo­ čila za progresivno obdavči- tev, vendar v enem samem razredu. Najvišjo stopnjo za kmete na območju z najbolj­ šimi pridelovalnimi pogoji predvideva žalska občina (39), najnižjo pa občina Šmarje (13 do 18). Skoraj povsem enako stopnjo so predvidele občine za dohodek iz gozdarstva, kjer razumljivo z najvišjimi (20) izstopata občini Mozirje in Slovenske Konjice. Pomembno uskladitev so občine dosegle pri določanju -davka za obrtnike in ostale gospodarske dejavnosti, pri čemer skoraj ni razlik. Raz­ like so samo pri davkih za deficitarne obrti oziroma pri olajšavah za le-te. Še vedno pa so precejšnje razlike pri obdavčitvi stavb. Celjska, laška, velenjska, šentjurska, šmarska in žal­ ska občina so sklenile davka oprostiti kmečke hiše. V konjiški občini so oprostitev sklenili razširiti še na hiše stare nad 100 let, kar so ne­ kateri smatrali za spK)mo in težjo ugotovljivo. No, mozir- ska občina pa ni predvidela nobenih oprostitev. Na seji v Slovenskih Ko­ njicah so se nadalje odločili pri obdavčitvi izogniti preve­ likemu bremenu za čista kmečka gospodarstva, ki se vključujejo v tržno proizvod­ njo živine, mleka, perutnine, sadja, jagodičevja itd. Tudi za razvoj mehanizacije so bili istega mnenja, vendar s pri­ držkom, da bi bili olajšav deležni predvsem tisti kmet­ je, ki se mehanizirajo v skla­ du s strokovnimi razvojnimi programi. Na seji so člani sveta os­ mih občin poslušali tudi po­ ročilo direktorja celjskega za­ voda za napredek gospodar­ stva Fedorja Gradišnika, ki je poročal, do katere stopnje je prišla izdelava dolgoročne­ ga programa razvoja občin v celjski regiji. Poročilo je na­ vzoče v glavnem zadovoljilo, so pa vsi pokazali precejšnjo nestrpnost v pričakovanju končnega dokumenta, ki bi ga v občinah radi čim prej uporabili kot osnovo za izde­ lavo svojih razvojnih progra­ mov. Ker bo v kratkem pKJleg republiškega programa izšla tudi vrsta posameznih pro­ jekcij regionalnega načrta, bodo v kratkem imeli dolgo­ ročni program ponovno na dnevnem redu sveta osmih občin. Tretja točka dnevnega reda pod delovnim naslovom »te. koča problematika« je nale tela na ovire. Najprej se zapletlo okoli predloženih va. riant za financiranje okroj nega javnega tožilstva. Ko so oklevali, ali naj sprejmejo za osnovo razrez iz leta 1970 ali 1971, se je končno izoblikova. 10 stališče, da bi naj ob ve. Ijalo srednje povprečje obeli let. Na razpravo o regresi, ranju pri prodaji mleka, ki se bo, kot je napovedano, podražilo, niso prišli vsi pri. pravljeni. Nazadnje so skl* nili še enkrat priporočiti \i vršnemu svetu SRS, naj to vprašanje reši enotno za ves slovenski prostor. Najbolj se je zataknilo oko 11 sklepna sprejetega na zadnji seji v Velenju, da bi občin, ske uprave imele v letošnjem letu osebne dohodke v višini 95 odstotkov v odnosu do sa­ moupravnega sporazuma. Iz­ kazalo se je namreč, da je celjska občina v že sprejetem proračunu zagotovila lOO-od' stotno kvoto. Pri vseh teh vprašanjih je prišla do izraza začetniška težava nedavno ustanovljene ga sveta osmih občin. Izka- zalo se je, da bodo morale biti zadeve-p>od točko »tekoči, zadeve« prav tako pismene sporočene občinam, da bi mogli udeleženci sej sveta prihajati pripravljeni za raz­ pravo in pooblaščeni za spre­ jemanje sklepov, ki sicer občin ne obvezujejo, toda smoter ustanovitve sveta je bilo ravno dogovorno uskla­ jevanje in poenotenje izho­ dišč za poglavitna politična vprašanja v regiji. Po daljši razpravi so na seji podprli pobudo za poeno­ tenje zdravstvenega zavarova nja delavcev in kmetov v ce Ijski rizični skupnosti in ni koncu sprejeli še poslovnik sveta osmih občin. J. KRAŠOVEC Naši znanci ADELA RAUTER »Tiste čase pred drugo svetovno vojno je imel Pilštanj zelo bogato knjiž­ nico in ko smo izvedeli od Janka Regvata, da je tukaj vojna, smo naročili ljudem, naj čimveč knjig odnesejo na svoje domo­ ve, da jih ne bi dobil v roke okupator. Nekaj smo jih skrili v kletne prostore takratne obči­ ne.« Adela je ostala na Pil- stanju, kjer ni bilo več pouka, vse do 1. VI. 1941. čez dolino potočiča Bist­ rice se je valila razbita vojska nekdanje stare Ju­ goslavije. Vojaki so od­ metavali orožje in muni- cijo v Andrejčkov ribnik. To je dalo naprednim ljudem v bistriški dolini misliti, o tem je premiš­ ljeval Martin Mencej pa Janko Regvat pa Andreje- kovi in še marsikdo. Tu­ di dr. Moser, ki so ga kot talca ustrelili Nemci. Spravljali so orožje in municijo iz ribnika in ga sušili. V posel so vpregli tudi Adelinega moža Al­ bina. Povedati je namreč treba, da si je mlada uči­ teljica Adela našla med Kozjanci tudi moža in ne samo prijatelje. Najbolj prizadeven je bil pri tem poslu Andrejč­ kov Slavko, ki je nosil uporabno orožje v njiho­ vo zidanico na Zečah in ga od tam naprej po po­ sebnih kanalih pošiljal naokoli, Adela in njena prijateljica, Kolarjeva, po domače Andrejčkova Da­ na, Slavkova sestra, pa fantom nosili hrano. Ti­ ste dni so bile v Logu že skupine domačih fantov. Nekega dne so Andrejč- kovo hišo, kjer se je Ade­ la največ zadrževala, obi­ skali nemški vojaki in po­ vprašali zanjo. Od takraat naprej je bilo pilštanjski učiteljici jasno, kaj je od­ slej njena usoda. Spala je enkrat tukaj, enkrat tam. Vse do 1. VI. 1941., ko so Nemci obkolili An- drejčkovo hišo in jih vse, razen hčerke Voje odpe­ ljali z vozovi v Kozje. Tam so bili štirinajst dni zaprti, nato pa so jih od­ peljali na zasliševanje v Brežice. Tukaj so jim po­ vedali, kdo jih je ova­ dil... V Brežicah so jih lo­ čili: ženske posebej, mo­ ške posebej Adela je odšla v zapor na sodišču skupaj z Dano, njeno ma­ mo Marto in šketovo. Adela se danes dobro spo­ minja, da so neznanci po­ šiljali po vrvici sporočila in hrano iz zgornjega nad­ stropja. Pozneje je izve­ dela, kdo je to bil. Kar naenkrat so jih vse spravili skupaj. Kolarjeve so spustili, ostala pa je Adela z možem in Ške­ tovo. Iz Brežic so odro- mali v takratni Rajhen- burg. kjer so bili dva me­ seca, potem pa v Slavon­ sko Požego in končno v Križevce, kjer so morah delati po kmetijah. Pri Bubiijarcih pa je pilštanj- ska učiteljica pobegnila in se z brodom odpeljala na slovensko stran. Bila je pet mesecev noseča. Bil je november 1941. Prišla je v Metliko, od tam pa z vlakom v Ljub­ ljano, k staršem, kjer se je takoj vključila v OF. Otrok, ki ga je nosila pod srcem, je zaradi na­ porov matere umrl. 8. V. 1943 je bila sku­ pina, kjer je delala tudi Adela, izdana. V tej sku­ pini je bil tudi znani re­ volucionar in kasnejši na­ rodni heroj Ljubo šercer. Odpeljali so jih v Polje pri Ljubljani in začela so se zasliševanja. Po dveh mesecih nego­ tovosti in belogardistične surovosti so jih s kami­ oni odpeljali na kolodvor v Šentvid. Tam je koman­ dant belogardistov Hlebec dejal: »Pošiljam vas tja, kjer ni rešitve.« Tisti »tja« je pomenil taborišče Ravensbriick.