številka 14 četrtek, 13. aprila 1995 100 tolarjev Župan Občine Luče Mirko Zamernik: "imajo državni veljaki j^jca?" Zdaj je dokončno jasno - vse obljube in zagotovila najvišjih predstavnikov slovenske države so izzvenele v prazno, bile so predvolilni in še kakšen pesek v oči. Za cesto Ljubno-Luče, ki grozi in naravnost kliče nesrečo, je v predlogu letošnjega državnega proračuna namenjenih točno 0,00 tolarja. Za gradnjo drugega odseka je vsa dokumentacija pripravljena, potrebnih bi bilo 300 milijonov tolarjev, na raznih ministrstvih so jih obljubljali "vsaj" 100, "rezultat" je torej znan. Vsa prizadevanja predstavnikov bivše občine Mozirje in nove občine Luče so bila zaman, vendar se v Zgornji Savinjski dolini ne mislijo vdati v usodo. Dovolj zgovorna je izjava župana lučke občine Mirka Zamernika: "Naše ogorčenje je veliko. Več kot hladen tuš je bila novica, da je v predlogu državnega proračuna za leto 1995 za to cesto namenjenih 0,00 tolarjev. Zakaj je temu tako, najbrž vedo le redki v slovenski vladi, mi pa lahko le ugibamo. Je to način likvidacije političnih nasprotnikov in s tem cele naše občine? Ali to res pomeni "samo" zmanjševanje in reševanje javne porabe? Bojim se, da ta cesta državnega proračuna ne bo rešila. Vse to se je zgodilo navkljub zagotovilom državnega sekretarja gospoda Marjana Dvornika, da je obnova ceste med Ljub-nim in Lučami za cestnim križem in za cesto v Osilnici, kije seveda sploh ni, tretja najpomembnejša v državi. Ali bodo imeli državni in drugi veljaki, ki že od leta 1990 obljubljajo cesto, kot bi rekel gospod Lojze Peterle, dovolj jajc, da se bodo oglasili v parlamentu in skušali izboriti teh, za nas življensko pomembnih, 300 milijonov tolarjev? Nismo se vdali, borili se bomo naprej!" mobitel a Spoštovani! Ste naš cenjeni mobilni telefonski naročnik in upam, da ste že spoznali prednosti uporabe mobilnega telefonskega priključka. V družbi MOBITEL nismo pozabili na naše naročnike in Vam ob nakupu drugega oziroma nadaljnjega mobitela nudimo od 8. 3. 1995 dalje popust v višini 27,1 % nabavne vrednosti aparata. Milan Kučan v Velenju V četrtek je obiskal Šaleško dolino predsednik slovenske države Milan Kučan. Pogovarjal seje z vodstvi občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, si ogledal pridobitve Centra srednjih šol in spominsko sobo v Topolšici. Pogo-vaijal seje z gospodarstveniki Šaleško savinjskega področja in vodil sejo častnega odbora za organizacijo evroskega atletskega prvenstva Bruno Zau-li, ki bo 10. in 11. junija Velenju. Več o tem na 3. in 16. strani. V torek 120 let velenjskega premogovnika Ponosni na preteklost, pripravljeni za prihodnost O osnutku statuta Svet mestne občine Velenje bo zasedal tudi prihodnji torek in sicer bo glavna tema tega zasedanja obravnava osnutka statuta. Tako so se dogovorili na kolegiju, ki gaje prejšnji četrtek sklical predsednik sveta Dragan Martinšek. Ta namreč dosledno uresničuje svojo obljubo in pred vsakim zasedanjem sveta skliče sestanek s predstavniki vseh list, ki so zastopane v občinskem svetu. Dogovorili so se tudi, da bodo osnutek statuta posredovali v jav- no obravnavo, tako da se bodo vanjo lahko vključili vsi občani, ki bodo to želeli. Poleg statuta pa bodo v torek, 18. aprila razpravljali še o prenosu dveh manjših parcel, ki sta v splošni rabi na mestno občino Velenje (brez tega rudnik in Gorenje ne moreta začeti načrtovanih naložb), dali naj bi soglasje k imenovanju načelnice velenjske upravne enote državne uprave Milene Pečovnik in soglasje k višini družbenega kapitala veterinarske postaje Šoštanj. ■ (mz) V torek, 11. aprila, ko so v velenjskem premogovniku ob obletnici pripravili novinarsko konferenco, je minilo natanko 120 let, ko je Franc Mages, raziskovalec premogovih slojev in posestnik z Dunaja, po večletnem raziskovanju z vrtino v bližini sedanjega jaška Škale, prišel do globine 101,6 metra. Tam je naletel na debel sloj pre- marsikaj. Premogovnik seje razvil v enega najmoderneje opremljenih in največjih v Evropi, iz njegovih jeder pa so v vsem tem času rudarji na površje spravili okoli 150 milijonov ton lignita. Letos ga bodo, tako so začrtali v proizvodnem planu, 3,9 milijona ton. "Takšna količina premoga ' je tudi v skladu s strategijo razvoja jame in pripravljenostjo deset let izhajali iz štirih ciljev: Termoelektrarni Šoštanj zagotoviti zanesljivo oskrbo s premogom, zaposlenim v premogovniku omogočiti varno in humano delo, sproti in učikovito na površju reševati ekološke probleme, proizvodnjo pa organizirati tako, da bo velenjski lignit cenovno konkurenčen premogom, ki jih Slovenija uvaža. Predstavniki premogovnika so javnost seznanili s preteklostjo in prihodnostjo, še prej pa so jih peljali na ogled jame. Foto: Lojze Ojsteršek) Svet mestne občine Velenje Nihče ne nasprotuje novi cerkvi - lokaciji pa Veiehje naj' bi s sv. Barbaro dobilo dušo Svetniki mestne občine Velenje so v torek v prvi obravnavi podprli odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za dele mesta Velenje južno od Šaleške ceste. S spremembo In dopolnitvijo tega prostorskega odloka bodo, če bo sprejet tudi v drugi obravnavi, omogočili gradnjo nove cerkve svete Barbare, saj bodo tako dane pravne podlage za izdajo lokacijskega dovoljenja, za katerega je župnijski urad sv. Barbare zaprosil že oktobra lani. Zelenica ob Šaleški cesti, kjer naj bi stala nova cerkev, je že v lasti župnijskega urada Sv. Barbare. 1,5 hektara zemlje so jim zapustili grofje Herberstein, pol hektara pa je cerkev odkupila. V razpravi nihče od svetnikov in svetnic ni nasprotoval gradnji nove cerkve, vsi pa se niso strinjali z lokacijo zanjo. Gre za nadomestni objekt, saj je cerkev Sv. Barbare nekoč stala v Škalah. Borut Korun je zato ponovno izpostavil vprašanje povračila škode Skalčanom. Po njegovem pa bi morala cerkev imeti tudi izgled, ki bi "sodil v linijo od šaleškega do velenjskega gradu, kjer sta tudi vili Herberstein in Bianka." Nova cerkev naj bi bila arhitektonsko prej podobna novi cerkvi Sv. Duha v Celju kot tisti v Šoštanju, kar po načrtih menda je, saj so projektanti, družina Marinko, isti kot pri celjski cerkvi. Vendar so nekateri svetniki izrazili svoje pomisleke, ali je lokacija, ki je bila v preteklosti namenjena za izgradnjo športno-rekreacijskih objektov, res najboljša za gradnjo nove cerkve. Javna razgrnitev projekta je po besedah Edija Vučine pokazala, da občani večinsko podpirajo gradnjo cerkve na tej lokaciji; po- dane so bile tri pripombe in nekaj pomislekov. Župan Srečko Meh je poudaril, da bi kazalo* ob pomanjanju zazidalnih površin v mestu Velenje in precejšnjih potrebah po novogradnjah, opraviti analizo potreb, na podlagi te pa presoditi, ali je lokacija ob Šaleški cesti res najprimernejša. Bojan Kontič je menil, da ni, želel je tudi spisek vseh možnih lokacij za gradnjo cerkve. Tudi Adolf Štor-man je bil proti tej lokaciji, Igor Centrih pa je izrazil pomisleke. Ivan Kralj je menil, da center Velenja potrebuje cerkev, ker bo Velenje le tako dobilo dušo, "ki smo jo do včeraj tajili." Kot že rečeno je odlok v prvi obravnavi dobil zadostno podporo, do druge pa mora predlagatelj pripraviti takšen predlog, v katerem bodo upoštevane vse pripombe, ki so jih svetniki podali na tokratni seji. (nadaljevanje na strani 5) ■ (bš) C^JSS %nm _IEJl moga. Skoraj mesec dni ga je prevrtaval, da ga je dokončno prevrtal. Debelina sloja je znašala več kot 37 metrov. Najdbo tega glavnega Iignitnega sloja, za katerega so najprej ugotovili solidno debelino in kakovost, kasneje pa še velike rezerve, štejejo za temeljni kamen sedanjega velenjskega premogovnika. V njegovi 120 - letni zgodovini pa se je zgodilo in spreminjalo odkopnih polj, hkrati pa je v skladu z načrtom energetske oskrbe Slovenije za leto 1995," je na novinarski konferenci, ko je spregovoril o strateškem delovnem načrtu velenjskega premogovnika do leta 2004, rekel njegov direktor dr. Franc Žerdin. Sicer pa so strokovnjaki premogovnika pri izdelavi stareškega načrta proizvodnje za naslednjih Obširneje bomo o velenjskem premogovniku in njegovih načrtih, pa tudi o vtisih po ogledu enega najmodernejših delovišč v njem, jami Pesje, kjer lahko na visoko-čelnem odkopu po takoimenovani "velenjski odkop-ni metodi", nakopljejo izjemne dnevne količine premoga, pisali v naslednji številki Našega časa. ■ Milena Krstlč - Planine Bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami. V nižinah deloma dež in deloma sneg. Utrinek s proslave Šmartno ob Paki - proslava ob 5. obletnici demokracije v Sloveniji "Nič nam ni bilo podarjeno!" V dvorani kulturnega doma v Smartnem ob Paki je bila minuli petek zvečer občinska proslava ob 5 - obletnici demokracije v Sloveniji. Ob tej priložnosti jeslavnostni govornik podpredsednik Državnega zbora Miroslav Mozetič dejal, da pet let ni dolga doba v življenju posameznika, nekega naroda ali države. Je pa lahko prilika za pogled na prehojeno pot in za v prihodnje. "Če trenutkov ne zaznaš, če jih spregledaš ali zamudiš, se ne vrnejo več ali pa ga ponovno pričakujejo generacije. Brez omahovanja in dvomov smemo reči, da-je bilo možno dani zgodovinski trenutek izkoristiti in ga uspešno uresničiti le zato, ker so volivci na prvih demokratičnih volitvah pred 5 leti večinsko volili demokratične stranke. Samo te so bile sposobne zaznati in izkoristiti večinsko voljo Slovenskega naroda po samostojnosti" je povedal Mozetič. Pri tem je opozoril na nekaj zelo pomembnih trenutkov (sprejem Ustave), na priložnost Slovenije ob vstopu v Evropo. Svoje misli je sklenil z ugotovitvami, da nam ni bilo v teh 5 letih ničesar podarjenega, "vse smo si morali ustvariti in izboriti sami, sami smo se odločili za svojo državo in jo morali tudi z orožjem braniti, sami smo se odločili za demokracijo, temelječo na spoštovanju človekovih pravic, sami se bomo morali odločiti tudi za vrnitev v Evropo, skratka vedno se bomo odločali za Slovenijo samozavestni in odprti!" V prisrčnem kulturnem programu so nastopili člani domačega moškega pevskega zbora, otroški ter mladinski zbor šmarške osnovne šole ter recitatorji šmarškega "kozolca". ■ (tp) Zgornja Savinjska dolina m m m Štipendij le za vzorec V razpisu štipendij za šolsko leto 1995-96 je povsem jasno zapisano, da so na področju Urada za delo Mozirje razpisali vsega 19 štipendij. Podjetje Elkroj nudi 7 štipendij za konfekcionarja in 3 za ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje FINANČNIH SKRBI PRED PRAZNIKI VAS REŠI LB SPLOŠNA BANKA VELENJE D.D. Z UGODNIMI GOTOVINSKIMI POTROŠNIŠKIMI KREDITI DO 3 LET. KREDITE VAM ODOBRIMO TAKOJ, OD APRILA NAPREJ ŽE PO NIŽJIH OBRESTNIH MERAH. UPOKOJENCI IN DRŽAVNI USLUŽBENCI, KI NISO NAŠI KOMITENTI, LAHKO DOBIJO KREDITE PO ENAKIH POGOJIH DO 2 LET. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! TEL. INFORMACIJE: 063/854-251, interna 303, 249 in 289. Svet občine Šmartno ob Paki Člani sveta občine Šmartno ob Paki delajo s polno paro. To terja od njih tekoče reševanje težav občanov, pa tudi vse potrebno za delovanje nove občine. Na seji, pred tednom dni, so si vzeli več kot dve uri časa samo za obravnavo osnutka in pripomb na Statut občine. Konec letošnjega marca je potekla javna razprava, veliko pripomb nanj je poslalo Ministrstvo za obrambo, kamor so morali osnutek statuta poslati v pogled, pisne pripombe pa kažejo, da so se v določbe poglobili tudi v občinskih odborih SKD in LDS. Pripombe Ministrstva za obrambo so bile smiselne, zato so jih člani šmarškega občinskega sveta sprejeli, čeprav v tem trenutku ne vedo, kaj bodo potegnile za sabo. Šmarški svetniki pričakujejo, da bo temu primerno ministrstvo občini namenilo določena sredstva. Večina pripomb prej omenjenih strank v občini pa seje nanašala na vprašanje - KS ja ali ne. Šmarški svetniki so si bili enotni, da Sprejeli osnutek statuta bodo v statut zapisali vaške skupnosti, območje in organe te pa bo z odlokom določil svet občine glede na interese občanov. To je najumnejša rešitev so menili, kajti občina je majhna, njeni finančni viri preskromni za stopnico med občino in vaško skupnostjo. Kar nekaj časa so se "vneli" tudi okrog vprašanja, kdo je občinski funkcionar. Zakon je tu jasen, po mnenju nekaterih šmarških svetnikov in župana pa bi ob tem bilo umno razmišljati še, kdo naj bi imel status občinskega funkcionarja. Na čistopis predloga osnutka Statuta občine, ki premore 136 členov, lahko sedaj stranke, svetniki, člani nadzornega odbora podajo pisne pripombe v obliki amandmajev. Na prihodnji seji sveta, ta bo konec tega meseca, bodo obravnavali že predlog statuta občine. Posebej živahne razprave glede ponovne obravnave točke C Sklepa o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine in stroških komunalnega urejanja zemljišč ni bilo pričakovati. In je tudi res ni bilo, čeprav je na začetku razprave predsednik sveta občine Šmartno ob Paki Bojan Kladnik izrazil bojazen glede na to, da je povprečna gradbena cena stanovanjske površine bivše občine Velenje četrta v Sloveniji. Sosednji občini Žalec in Mozirje imata precej nižjo. Ko so svetniki razmišljali, ali bi za območje naselja Šmartno ob Paki določili faktor 0.9 ali 1, so se odločili za interes občine in postavili slednjo. Tako so se odločili tudi zato, ker ni občutne razlike za občana. Povprečna gradbena cena stanovanjske površine za središče občine bo veljala 1, za ostala občinska območja pa najnižji možen faktor 0,8. Najbrž šmarški svetniki pri obravnavi poročila in predloga sklepa o soglasju k realizaciji finančnega načrta Sklada stavbnih zemljišč bivše občine Velenje niso izpolnili pričakovanj predstavnikov ter strokovnih sodelavcev odbora sklada. Soglasje so sicer dali, vendar pod določenimi pogoji. Stara šola v središču občine je razlog za to. Z razumevanjem so nekako sprejeli dejstva, zapisana v številkah za vse postavke, razen za odkup prej omenjenega objekta. Načrtovane naloge, po besedah strokovnega1 sodelavca upravnega odbora, sklada, ni bilo mogoče uresničiti zaradi nepripravljenosti i oziroma sporazumnega dogo- 1 vora s sedanjim lastnikom stare , šole. To dejstvo jih ne motilo a toliko kot denar, ki je bil za i odkup objekta obljubljen v letu ' 94, vendar ga KS ni dobila. Sporna (zaradi nove lokalne, samouprave) pa je druga polo- i vico denarja, ki je po programu ' sklada za odkup šole predvi- J dena v tem letu. Razpravo, ki je , bila dokaj žolčna, so ob koncu i oblikovali v naslednji sklep: • Svet občine Šmartno ob Paki 1 daje soglasje k realizaciji fi- , nančnega načrta sklada stavbnih zemljišč občine Velenje za lani v predloženem besedilu, vendar pod pogojem, da v delitveni bilanci občin, sredstva, namenjena za odkup stare šole iz sklada stavbnih zemljišč, ki so bila v 50 -odstotni vrednosti planirana v letu 94, v preostalih 50-odstotkih vrednosti pa predvidena v planu za letos, pripadajo občini Šmartno ob Paki. '(tp) r i Prvi sprejeli statut Mozirje - Mozirski občinski svet se je sredi prejšnjega tedna soočil z obsežnim in zahtevnim dnevnim redom. Vseh točk svetniki sicer niso obravnavali in bodo 4.redno sejo nadaljevali, obravnavali in sprejeli pa so najpomembnejše. Predvsem to velja za občinski statut, saj so ga v Mozirju sprejeli pred ostalimi štirimi občinami v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini. Sprejeli so tudi odlok o zaključnem računu bivše občine Mezirje, izbrali izvajalca za izdelavo idejnega projekta za igradnjo osemletke na Rečici ob Savinji, imenovali komisijo za tehnično urejanje prometa in komisijo za oddajanje poslovnih prostorov v najem. Ker se je razprava o statutu in zaključnem računu precej zavlekla, so sejo ob obilici točk prekinili in jo bodo kmalu nadaljevali. Uspešnost ni naključna Upoštevali polovico pripomb i Šoštanj - Komisija za pripravo statuta in poslovnika občine Šoštanj je že oblikovala osnutek statuta občine Šoštanj. Na teze, ki so bile podlaga za izdelavo osnutka, so prejeli 51 pripomb. Upoštevali so jih več kot polovico. Krajevni skupnosti Topolšica in Skorno -Florjan na teze nista imeli pripomb. Drugih šest krajevnih skupnosti občine Šoštanj je predlagalo, naj krajevne skupnosti ostanejo pravne, osebe. Tega komisija ni upoštevala. "Bistvo lokalne refor- me je prav v razgrajevanju socialističnega sistema samoupravljanja, katerega temelj so bile prejšnje občine s svojimi mrežami krajevnih skupnosti, ki so opravljale naloge, ki so sedaj v izvirni pristojnosti novih občin. O takšni naravi obstoječih krajevnih skupnosti pričajo še vedno veljavni statuti krajevnih skupnosti v času priprave tega statuta," je svojo odločitev o neupoštevanju teh pripomb pojasnila komisija za pripravo statuta. ■ mkp tekstilno-konfekcijskega tehnika, GLIN Pohištvo 4 za mizarja, Zadruga Mozirje pa 5 štipendij (kuhar, mesar-sekač, natakar, ekonomist in programerski inženir). *jp L Mozirje - Člani občinskega odbora Slovenskih krščanskih i demokratov Mozirje so na rednem občnem zboru ob oceni svojega . dela v preteklem letu posebej poudarili strankin uspeh na lokalnih I volitvah. Priprave nanje so izvedli zares temeljito, poseben pou- | darek so dali ugledu in sposobnostim kandidatov, torej tudi uspeh | ni bil naključen. V Občini Mozirje je bilo z njihove liste za občinske . svetnike izvoljenih šest članov, skupno s strankami slovenske pom- < ladi (SLS in SDSS) pa imajo v mozirskem 19-članskem svetu kar | 15 mest. Zelo pestra je bila tudi njihova ostala dejavnost, od | sodelovanja v mesecu kulture, do materinskega dne, do deleža na ■ strankinem taboru v Kostanjevici. Uspešnost je vedno osnova za ' še bolj smel delovni program. Letos in v prihodnjih letih se bodo | tvorno vključili v prizadevanja za reševanje problemov šolstva, | cestne infrastrukture, urejanje prostora in stanovanjske problema- i tike, še posebej pa se bodo posvetili zaposlovanju dela manj ' zmožnih oseb in socialnim problemom v celoti. Takšna razsežnost I nalog in problematike seveda ne obsega le letošnjega leta, je osnova | za delo tudi v naslednjih, vsekakor pa se bodo reševanja konkretnih i zadev lotili takoj. Občinski odbor SKD Mozirje bo tudi v prihodnje vodil mag.Ivo I Glušič, ki bo tudi njegov predstavnik v Zgomjesavinjskem odboru | SKD. " jp^j Več kot zadovoljni Šmartno ob Paki - Krajevna bolnišnice. Tu je darovalo kri 70 organizacija RK iz Šmartnega ob Paki in območna človekoljubna organizacija Velenje sta več kot le zadovoljni z udeležbo na krvodajalskih akcijah. Prva jo je pripravila v prostorih šmarškega zdravstvenega doma pred tednom dni, in sicer za potrebe celjske Človekoljubov. Tridnevne akcije v prostorih doma učencev v Velenju (od srede do petka prejšnji teden) pa seje udeležilo 1218 darovalcev. Besedica hvala je res skromna za njihovo dejanje. Je pa pozornost za zavidanja vredno zavest, da so s tem marsikomu rešili življenje. Članica Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije Šmartno ob Paki - Predsednica Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije Magdalena Tovornik je podpisala vabilo za vključitev, člani sveta občine Šmartno ob Paki pa so to pobudo na zadnji seji, pred tednom dni, sprejeli. Tako je občina Šmartno ob Paki postala članica omenjene konference. Svetniki so namreč menili, da bodo med drugim na takšen način dobili informacije, ki bodo za občino še kako dobrodošle. Občino Šmartno ob Paki bo v tej stalni konferenci zastopal njen župan Ivan Rakun. ■ (tp) V središču dogajanja Pretekli teden so se vendarle uresničile želje nekaterih Ša-lečanov, oziroma Velenjčanov. Nova mestna občina s svojo okolico je bila resnično v središču pozornosti vse države. Tu so se dagajali pomembni dogodki, ali so vsaj odmevali, če so že imeli osnovo drugod. V rdečem Velenju, kot nekateri še vedno radi imenujejo to mesto, je prišlo do črno-rdeče mešanice. Pri tem pa s "črnim " ne mislijo nalcnape. Velenje in Topolšico so si za mesti dveh pomembnih srečanj izbrali slovenski krščanski demokrati n veterinarji. Če odštejemo to, da je prišlo v času konference v Šaleško dolino veliko visokih živin, povezave med obema shodoma menda sploh ni. Po zaslugi zborovanja krščanskih demokratov je prišlo v Šaleško dolino toliko mi- nistrov, kot že dolgo ne. Je že res, da vsi niso povedali vsega tistega, kar bi Velenjčani in okoličani radi slišali, toda nekateri so bili zadovoljni že s samim obiskom. Pa čeprav bi raje slišali iz ust ministra Umeka, da bodo Šalečani lahko kmalu odhajali na Koroško ali proti Sloveniki po sodobnejših cestah. Alida bodo vendarle železničarji kmalu uredili tovorno postajo. Ali da ne bo več težav s poštarji. Pravijo, da je bil še najučinkovitejši obisk notranjega ministra Štera. Roparja, ki je na dan njegovega obiska obiskal velenjsko menjalnico, so še isti dan prijeli. Čeprav nekateri pravijo, da je prispel na velenjsko policijsko postajo šele v trenutku, ko so tu že preštevali denar, ki so ga našli pri roparju. Sicer pa smo lahko tiste dni tudi iz ust ministrov poslušali tarnanje, kako da ne morejo narediti več, ker nimajo denarja. In poziva, naj bodo tudi po občinah glasni in jim s tem pomagajo, da bo v proračunu zanje le kanilo kaj več cvenka. Malo pred krščanskodemokra-tičnimi veljaki je Velenje gostilo tudi samega predsednika države. Kakšnih rešilnih besed od njega niso slišali, ampak nekateri so vsi happy že, če čutijo, da jih razume. In razumel jih je, ko so bentili nad novo lokalno samoupravo, ko so mu govorili o proslavi v Topolšici in o položaju gospodarstva. Za nekatere je bilo Velenje pretekli teden v središču pozornosti še zaradi prvakov Republikanske zveze gospodov Štormana in Zupanca. Na tiskovni konferenci v domačem kraju sta namreč še enkrat povedala svojo resnico o njuni aretaciji in preživljanju dni v priporu po znanih dogodkih v Senožečah. Besede, ki sta jih izrekla so bile hude in ostre. In kot nalašč naj bi obtoženi (širšem smislu) besede potrdili že dan kasneje na Koroškem. Zaradi tega tudi obisk ministra Štera v Velenju ni bil le "strankarsko zaseben", ampak je moral odgovarjati tudi na vprašanja, kaj in kako počno stvari njegovi varovanci. Odgovarjal je, odgovoril ne veliko. Za celovito podobo "pomembnosti" Velenja v preteklih dneh bi morali omeniti še sporočila in opozorila Gerlančeve stranke, pa čeprav imajo nekatera znake, da prihajajo z novega sedeža v Ljubljani. Pa sem verjetno še kaj pozabil. Ne dogaja se namreč pogosto, da je m tem ozkem prostoru naenkrat toliko poirfgrnbtuh dogodkov in ljudi. Na srečo se to dogaja res poredko. u(k) Predsednik države Milan Kučan na delovnem obisku v Velenju m is m « ss m < m 8 m «s m « m m m m m I I Gostinsko podjetje Turist Nazarje a - mmmmmmmmmmmmm^mmm^^m^mmmmm Slovenija potrebuje uspešne izvoznike i i Rešitev ali likvidacija? V četrtek je bil na delovnem obisku v Velenju predsednik slovenske države Milan Kučan. Njegov gostitelj, velenjski župan Srečko Meh, je na pogovor z njim povabil župana občin Šoštanj Bogdana Meniha in Šmartno ob Paki Ivana Rakuna ter najodgovornejše iz upravnih organov in direktorje nekaterih javnih podjetij. Župani so ob tej priloženosti nanizali mnoge probleme, ki jih imajo novo oblikovane občine, predvsem zaradi nedorečene zakonodaje s področja lokalne samouprave. Velenjski župan Srečko Meh pa je ob tem še zlasti izpostavil težave mestne občine Velenje, ki si nikakor ne uspe pridobiti institucij, ki bi imele regijski ali pa celo državni značaj. Nasprotno, četudi smo mestna občina, smo v zadnjem času marsikaj že uveljavljenega izgubili. Po njegovem država kroji usodo posameznih okolij na osnovi kriterijev izpred treh desetletij, ko Velenja skorajda še ni bilo, danes pa je peto mesto v državi. Dejal je tudi, da za uspešen slovenski raz- voj ni dovolj, da gradimo avtoceste, potrebujemo tudi razvejano mrežo lokalnih in regionalnih cest, ki pa so prepuščene lokalnim skupnosti. Te pa zanje nimajo denarja. Srečko Meh je menil, da bi morali te cesta graditi s takoime-novanega bencinskega tolarja. Predsednik države si je nato ogledal še pridobitve Centra srednjih šol, se udeležil zasedanja častnega odbora za pripravo evropskega atletskega prvenstva Bruno Zauli, kateremu predseduje, si ogledal spominsko sobo v Topol-šici in se sestal z gospodarstveniki šaleško savinjskega območja. Ti so v pogovoru z njim še zlasti izpostavili neustrezno monetarno oziroma vladno politiko. Ta izvoznikom ni naklonjena, saj je inflacija višja od rasti deviznih tečajev, izvozniki pa kljub temu ne prejemajo nobenih stimulacij. Predsednik države je ob tem menil, da bi morali izvozniki bolj odločno zahtevati dogovore o tem, vsekakor pa bi morali spoznanje, da Slovenija za svoj razvoj potrebuje tudi trge, bolj odločno podpreti. ■ Mira Zakošek Velenjski župan o dogajanjih v velenjskem Komunalnem podjetju * m m m m m m » m B a » m a m^ammK^mm "Direktor, medsebojni odnosi ali kaj drugega?" Člani upravnega odbora Komunalnega podjetja Velenje so že lani izrekli nezaupnico direktorju podjetja Jožetu Melanšku, nato na seji konec februarja z zavrnitvijo poslovnega in zaključnega računa za lani to storili že drugič. Poleg dveh članov je pred nedavnim odstopila še predsednica upravnega odbora velenjske komunale Milica Kovač. Kaj se torej dogaja, smo vprašali župana mestne občine Velenje Srečka Meha. Kako bi komentirali zadeve? Srečko Meh: "Pravica vsakega je, da naredi tisto, kar misli, da je najbolj prav. Odstopa predsednice upravnega odbora zato ne bom komentiral. Moja naloga je, da v okviru realnih možnosti, na osnovi sprejetih zakonov, odlokov in usmeritev zagotovim delovanje podjetja. Za zdaj še delajo, torej mi je to nekako uspelo." Vam je vseeno, kaj se dogaja? Srečko Meh: "Ne. Toda, lastnica in ustanoviteljica Komunalnega podjetja Velenje je bila do 1 .januaija letos občina Velenje. Z izločitvijo PUP-a je postala občina 100-odstotni lastnik podjetja. Z novo lokalno samoupravo pa imajo od prej omenjenega dne dalje ustanoviteljske pravice vse tri novo Srečko Meh: "Težave moramo reševati tam, kjer je za to mesto!" nastale občine. Sedaj je potrebno z delitveno bilanco določiti deleže ter se dogovoriti o načinu upravljanja. Zakon predvideva, da je izvršilni organ občina Velenje, ki pa lahko opravlja svoje ustanoviteljske pravice v soglasju z izvršilnima organoma ostalih dveh občin. To pomeni, da lahko kakšne spremembe izvedem le v soglasju z županoma občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Vsi moji napori so težili k zagotavljanju poslovanja in ustvarjanju pogojev za to. Zdi se mi pomembno, da vsak opravi svoje delo. Jaz sem kot predsednik velenjskega izvršnega sveta zagotavljal pogoje za delovanje komunalnega podjetja, skrbel, da se vanj niso vtikali tisti, ki tam niso imeli kaj početi, z odloki smo usklajevali cene in na osnovi teh aktivnosti velenjska komunala v letih 1993 ter 1994 ni imela izgube. Poslovalaje z minimalnim dobičkom. Upravni odbor je imel nalogo upravljati podjetje, direktor pa voditi ga. Nikogar ničesar ne obtožujem. Vem pa, da se nisem mešal ne v upravljanje in ne v vodenje, bil pa sem na vseh sejah upravnega odbora." Zakaj niste ničesar storili ob lani podani nezaupnici direktorju Komunalnega podjetja Velenje? Srečko Meh: "Najprej to: vse preveč so govorili o direktorju, mnogo premalo pa o delovanju podjetja. Komunalno podjetje je poslovalo dobro, občani smo imeli za dobrine primerne cene, zagotovljena je bila kakovost in tudi oskrba je bila primerna. Na tem smo delali in tega si želimo tudi v prihodnje. Zamenjava direktorja v letu 94, ko smo vedeli, da bo prišlo do reorganizacije lokalne samouprave, do različnih gledanj na ustanoviteljstvo in lastnino, bi bila neumna poteza. Drugi razlog za neodziv sta statut in individualna pogodba, ki jo je podpisal direktor. Po teh dokumentih namreč razlogi za njegovo zamenjavo niso bili pravi in bi, če bi hoteli to narediti, imeli kar precejšnje težave, tako pravne kot s sodiščem. Tretji razlog pa je dejstvo, da je težko imenovati novo vodstvo podjetja, če ne veš, kdo je lastnik, kakšni bodo deleži in kako dolgo bo lahko izbrana oseba opravljala to dolžnost." Ali mislite, da težave predstavlja direktor, medsebojni odnosi, lastnina...? Srečko Meh: "Če je težava samo direktor, potem si ne znam odgovoriti na vprašanje, zakaj je Komunalno podjetje Velenje dobro delalo. Če me sprašujete, kaj je problem v velenjski komunali (direktor, medsebojni odnosi ali kaj drugega), naj povem, da nisem poklican niti nimam te pravice, da bi iskal, kaj seje dogajalo znotraj, zakaj je prišlo do napetosti. Tega niti ne želim raziskovati." Boste ukrepali in kako? Srečko Meh: "V tej fazi ne mislim ukrepati, tudi ne predlagati kakšnih kadrovskih sprememb. Če pa bi prišlo v podjetju do stanja, ki ne bi zagotavljalo normalne oskrbe s komunalnimi dobrinami, takrat bi posegel, vendar le v skladu s svojimi pristojnostmi. Ob tem bi rad poudaril: javno komunalno podjetje mora ostati enotno in celovito, in če so težave, jih moramo reševati tam, kjer je za to mesto: v upravnem odboru, med župani in to sem do. sedaj tudi delal. " ■ (tp) Agonija nazarskega gostinskega podjetja Turist se nadaljuje. Tedne in že mesece nazaj segajo trdna zagotovila, da bo težava rešena takoj, rešitve pa vse doslej ni bilo. In je tudi še ni, čeprav naj bi bil minuli petek odločilni dan. Morda je tudi bil, saj se je sestal upravni odbor podjetja in sprejel dokončne sklepe. Te sklepe in trenutni položaj podjetja je strnil predsednik upravnega odbora Turista Andrej Presečnik. "Vse težave, posebej v zadnjem obdobju, so podjetje pripeljale v navidez brezizhodni položaj. Več mesecev neizplačane plače, zaprti lokali, nepripravljenost bank za odobritev kredita, neodločen lastnik - to je Agencija za privatizacijo, nepripravljenost dobaviteljev za izdajo blaga, nepopustljiv sindikat in še so razlogi, ki so upravni odbor podjetja pripeljali do spoznanja, da takšnega podjetja ni možno ohraniti. Zato se je odbor odločil, da odproda enega od objektov in s tem pridobi denar za izplačilo zaostalih plač, zagotovi preskrbo za preostale lokale, opravi najnujnejša vzdrževalna dela ter delno poravna obveznosti do tehnoloških viškov. Občine v katerih so Turistovi lokali, ali ena od njih, naj bi še v tem tednu odobrila kredit z izdano hipoteko na objekt v prodaji. Tako bi lahko še pred prodajo začeli dokončno razreševati položaj podjetja. Upravni odbor je na petkovi seji sprejel tudi program tehnoloških viškov in se odločil, da slaščičarno v Mozirju odda v najem zaposlenim. Če , oziroma ko bodo izpolnjeni vsi ti pogoji, bo lahko podjetje začelo z nudenjem gostinskih storitev v preostalih lokalih in bo lahko pripravilo program lastninjenja podjetja. Ocena upravnega odbora je, daje ta pot najboljša - predvsem za zaposlene. Vsaka druga pot ni realna in vodi v likvidacijo podjetja," je posebej poudaril predsednik upravnega odbora Turista Andrej Presečnik. ■ JP Poslovne novice • Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA. Cilj programa je usposobiti podjetnike, manageije za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, management, finance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekala bo 4 mesece, in sicer ob torkih in četrtkih s pričetkom 6. aprila v prostorih restavracije Žana Žalec. Osnovna cena je 144.000 SIT za udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS le 85.200 SIT, plačljivo v dveh obrokih. • Obveščamo vas, da bo 25. aprila v Mariboru poslovna konferenca s podjetji iz Češke z območja Brna. Sodeluje 16 podjetij s ponudbo in povpraševanjem za les in lesenih proizvodov, hrane in montažne dejavnosti. • Od 9.-11. maja bo obiskala Slovenijo gospodarska delegacija iz Ba-den-Wurtenberga. V delegaciji so predstavniki 21 podjetij, ki ponujajo in iščejo sodelovanje na področju lesa in lesnih proizvodov, kovinskih izdelkov, konstrukcij, strojnih delov, notranje opreme, naprav za ogrevanje, klima naprav, strojegradnje, industrijske elektronike, elektronike in instalacij. • Obveščamo vas, da v naslednjh treh mesecih Gorenje Inova organizira naslednje seminarje: STRATEGIJA V MALEM PODJETJU, KAKO USPETI Z MALO TRGOVINO, OSNOVE MARKETINGA IN PROMOCIJE, OBVLADOVANJE ČASA, USPEŠNA POGAJANJA IN PRODAJA, KAKO ČITAT1 IN RAZUMETI BILANCE, GENERIRAN-JE PODJETNIŠKIH IDEJ, OBVLADOVANJE STROŠKOV, VODENJE IN MOTIVIRANJE SODELAVCEV ter POSLOVNI NAČRT. Vse informacije lahko dobite na Gorenje Inova, tel. 063/855-641. • Od ambasade Republike Slovenije v Rimu smo prejeli predlog programa SLOVENSKI DNEVI V RIMU, ki so namenjena turistični, kulturni in gospodarski promociji Slovenije, predvsem z vidika značilnih slovenskih izdelkov, slovenskih vin, piva, kristala, itd. • Iz Brda pri Kranju smo prejeli program seminarjev v letu 1995. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon: 063/856-920. Posvet o cestah, železnici in PTT omrežjih S8III Kje "vzeti" denar za ceste? Obisk ministra za promet in zveze Igorja Umeka, državnega sekretarja za ceste Marjana Dvornika, direktorja DARS Jožeta Brodnika, direktorja slovenskih železnic Marjana Rekarja in drugih sodelavcev Ministrstva v Velenju, so župani in podžupani občin Šaleške doline, Koroške, Zgornjesavinjske in Celjske regije izkoristili predvsem za predstavitev problemov, povezanih s slabimi ali neutreznimi cestami v posameznih občinah. Teh pa, sodeč po razpravi, prav nikjer ne manjka. Na okrogli mizi, ki jo je pripravila Mestna občina Velenje, pa so povabljenim predstavili tudi aktualne projekte iz posameznih področij; tako kratkoročne kot dolgoročne. Tako je direktor DARS Jože Brodnik predstavil nacionalni program izgradnje avtocest v Sloveniji, ki bo kmalu v tretjem branju v DZ. Blizu 700 kilometrov avtocest naj bi Slovenija dobila do konca leta 2004, s tem pa bi se vključila tudi v mednarodno avtocestno omrežje. Povedal je, da se odsek Aija vas - Vransko že gradi; prva zemeljska dela so bila opravljena pri Ločici. Marjan Rekar je županom predstavil 'sanacijski načrt Slovenskih železnic in njihovo uresničevanje. Prvi re-zulati so bili vidni že v letu 1993, še bolj pa lani, ko so Sloevnske železnice prvič po letu 1988 poslovale pozitivno. Do leta 1998 naj bi s pomočjo kredita Evropske banke za obnovo in razvoj v Sloveniji močno posodobili železniško infrastrukturo. V povezavi s tem projektom je predvideno tudi povečanje hitrosti na posameznih odsekih proge Ljubljana - Maribor do 160 km/h, čas potovanja naj bi se iz sedanjih 2h in 10 minut zmanjšal na lh 30 minut. V dolgoročni zasnovi železniškega omrežja Slovenije zaenkrat ni ponovne izgradnje proge med Velenjem in Dravogradom. Župane in ostale prisotne je prav gotovo najbolj zanimalo, kaj jim bo povedal Marjan Dvornik, državni sekretar za ceste, saj so si že lahko ogledali predlog Minis- trstva za promet in zveze za razdelitev letošnjih proračunskih sredstev. V njem pa ni predvidenih sredstev ne za hudo problematično cesto Ljubno - Luče, ne za cesto skozi Hudo Luknjo, ne za dokončanje ceste Zavodnje - Šentvid - Črna in še mnoge druge, prav tako posameznim občinam in celotni regiji pomembne. Vzrok? Pomanjkanje denarja. Celotno ministrstvo za promet in zveze naj bi iz letošnjega proračuna dobilo 28,5 milijard tolarjev, kar je realno 15% manj kot lani. Ko je ministrstvo notranje prerazporedilo sredstva, so zaradi tega, da ne bi ponovno "potopili" slovenskih železnic, "priškrnili" pri cestah. "Pri samih določitvah posameznih postavk ni več mogoče govoriti o racionalnosti, zato je vsaka postavka bolj tombola," je povedal Dvornik in dodal, da raču- Reklj so: Igor Umek, Minister za promet in zveze: "Na ministrstvu smo delali proračun po zelo zelo strogih kriterijih. Razen najnujneših investicij na vseh področjih smo se držali predvsem tega, da zagotavljamo osnovne zakonske zahteve; varnost osnovnih projektov. Seveda so pri vsem tem trpele tudi ceste, kar občine najbolj občutijo. Če je bilo lansko leto na tem segmentu 9 milijard tolarjev in že lansko leto smo ugotavljali, da je to premalo, komaj zdržno, je letošnjih okoli 6,5 milijard, jasno, pod vsako mejo zdržnosti. Že dveletnih pogodb imamo veliko več in zato bomo morali kar precej gradbišč enostavno konzervirati in zapreti, nadaljevati pa zgolj najnujnejše zadeve. Ob tem bomo upali, da bo vreme v jeseni in pozimi ugodno, da ne bi kje kaj splazilo... Na tem področju se preveč stiska in preveč špara, ker, če se ne vzdržuje cest, ki so nenehno izpostavljene vremenskim vplivom in vsemu drugemu, ljudje pa jih potrebujejo, potem stroški izjemno hitro naraščajo in če ne prideš pravočasno na cesto in začneš urejati, moraš kasneje uporabiti večkratne zneske. Treba se je vprašati, ali se sploh kaj špara ali pa se v resnici dela velika škoda." Največ časa so udeleženci okrogle mize posvetili cestnim "križem" najo, da bo parlament ta segment posebej obravnaval in v razpravi še zreguliral primanjkljaj. Županom pa je dejal, daje njihova naloga, da branijo svoje interese dovolj glasno, da uravnotežijo realne potrebe in možnosti. Svetoval jim je, naj se obrnejo na svoje poslance v državnem zboru. Poudaril je še, da se problemi rešujejo takrat, ko so dovolj veliki. Župani posameznih občin so potem gostom predstavljali svoje specifične cestne "križe" in težave, za vsakega od njih seveda najpomembnejše. Srečko Meh pa je predlagal, da skupaj najdejo dodatna sredstva, ki bi jih namenili prav za izgradnjo in rekonstrukcijo cest; morda bi lahko dodatno obremenili bencinski tolar. Še poseben problem pa bo vzdrževanje lokalnih in krajevnih cest, ki naj bi se financiralo iz lastnih virov občine. V nadaljevanju so spregovorili tudi o izgradnji PTT povezav in razvoju telekomunikacij. Predvidene enotne cene za telefonski priključek v vsej Sloveniji naj bi prišle že kmalu v veljavo, zato pa se bo morala znatno povišati cena impulza, ki za tisto v tujini zaostaja že 10 krat... Okrogla miza seje končala z obiskom v občini Mis-linja, od tu pa so sodelujoči pot nadaljevali preko Graške Gore. ■ Bojana Špegel •'/'•-/^ > -•.-, . j * A šm Potožili so nad okleščenim proračunom tualnih projektih s področja ministrstva za promet in zveze, v Šoštanju pogovor o družinski politiki in kmetijstvu, v Šmartnem ob Paki pa o reorganizaciji samouprave. Omeniti velja še obisk v šoštanjskih termoelektrarnah, kjer so osrednjo pozornost namenili razžveplevalnim napravam in nadaljnjimi prizadevanji glede čistejšega zraka, srečanje z gospodarstveniki, vodstvom velenjskega zdravstva, policisti. . pak velikih porabnikih. Pri tem je omenil zlasti minstrstvo za delo. "Očitno je socialna podpora privlačnejša od delovnega mesta," je opozoril Peterle. "Naj bo jabolko še tako kislo, potrebno bo vanj ugrizniti. Zdaj namreč mnogi obrtniki in podjetniki težko najdejo delavce (zaposlovati morajo celo ljudi iz tujine), nezaposlenost pa je še vedno zelo velika." Po njegovem mnenju bi morala država tudi čimprej končati s pretiranim prelivanjem denarja od dobrih k slabim podjetjem. Tak način je označil "za kupovanje socialnega miru". Pogajanja o priključitvi Slovenije k Evropski uniji je označil kot ključni projekt za to mlado državo, zato se ga je potrebno lotiti strokovno oziroma podobno kot smo se osamosvajanja. Pri dobro pripravljenem projektnem pristopu morajo sodelovati vsi vladni resorji, vključiti pa je potrebno tudi opozicijo. Med drugim je izrazil tudi zadovoljstvo glede nekoliko skromnejše proslave ob obeležitvi 50. obletnice osvoboditve. Janko Deželak, minister za ekonomske odnose in razvoj je med ključne elemente gospodarske politike uvrstil politiko plač, nadzor nad cenami v javnem sektorju ter strogo nadzorovano poseganje države. Če glede plač ne bomo dosegli začrtanega, uresničevanje drugih nalog ne bo rodilo pričakovanih sadov. Igor Umek, minister za promet in zveze pa je na novinarski konferenci izrazil nezadovoljstvo nad zdaj začrtanim proračunom zato, ker je letos za njegov resor namenjenih 15 odstotkov manj denarja kot lani. Pri tem bo najbolj prikrajšana obnova regionalnih in magistralnih cest. Nezakrpane luknje bodo vsako leto večje in takrat, ko jih bomo začeli obnavljati, bo zanje potrebno še več denarja. Vršilka dolžnosti glavne tajnice Hilda Tovšak pa je pojasnila, da želi vodstvo stranke čimbolje spoznati delo in težave v Šaleški dolini, da bodo tisto, kar bodo videli in slišali, lahko upoštevali pri svojem nadaljnjem delu. ■ (tp) V. letna konferenca SKD v Velenju Ostajajo v vladi V slabih petih urah so delegati iz 147 občinskih odborov Slovenskih krščanskih demokratov minulo soboto v velenjskem domu kulture opravili letno konferenco. Njeno kratko sporočilo je bilo: Za Slovenijo - samozavestni in odprti. Namenili so jo oceni opravljenega dela, smernicam delovanja v tem in prihodnjem letu, pa tudi spremembam statuta stranke. Slednjo sta narekovala predvsem sprememba zakona o strankah in zakonodaja o lokalni samoupravi. Očitnojebilovgovoru predsednika stranke SKD Lojzeta Peterleta vse tisto, kar je njenim članom "ležalo na duši", saj je vsebinski oziroma programski del konference ponudil malo razprav. Tako so v resoluciji, ki so jo sprejeli ob koncu konference, zapisali stališča iz njegovega uvodnega govora. Bistveno dejstvo v življenju stranke med obema konferencama je Lojze Peterle označil omogočila stabilne politične razmere, potrebne za uspešen razvoj. SKD bo uveljavljala načela enakega gospodarskega reda za vse, v katerem se bodo uveljavili uspešni, ne pa priviligirani in nepošteni. Zdravo gospodarstvo bo tudi temelj uspešnejši socialni politiki z manj brezposelnimi. Posebej pozorni bodo do politike javnega dolga in proračunskih transformacij izgubarskih podjetij. Med O zapuščanju koalicije nismo slišali niti besedice zmago stranke na lokalnih volitvah. Z doseženim rezultatom je SKD relativno najmočnejša krščansko-demokratska stranka v Srednji Evropi. Za kampanjo kandidatov v več kot 140 slovenskih občinah je stranka porabila dobrih 29 milijonov tolarjev, kar je manj kot 20 SIT na volilnega upravičenca. Opozoril je še na nekatere uspehe ministrstev, ki jih vodijo člani iz vrst SKD-ja. Do prihodnjih državnih volitev si bo stranka prizadevala za takšno sodelovanje v vladni koaliciji, ki bo Sloveniji prednostnimi nalogami stranke, zapisanimi v resoluciji, je sprejem zakona o popravi krivic pred praznovanjem 50. obletnice konca druge svetovne vojne, ki naj bi bila skromna in brez ideoloških znamenj ter poskusov monopolizacije zgodovine. V proračunski razpravi bodo poskušali doseči pravo razporeditev denarja za delo kmetijskega ministrstva in ministrstva za promet in zveze. V ospredju zanimanja bodo tudi zamejski, zdomski in izseljenski Slovenci. Na področju šolstva bodo v ospredju prizadevanja za vključevanje vzgojnih ciljev v šolsko zakonodajo, za enakopravno udeleženost zasebnega in državnega šolstva, neodvisnost strokovnih svetov. Da ne bi prišlo do prevelikih skušnjav volilnega taktiziranja pred naslednjimi volitvami, SKD predlaga sprejem proračuna za leto 1996 že letos. Volitve pa naj bi bile oktobra 96. Če bi se pokazalo, da vladne stranke glede bistvenih vprašanj ne morejo doseči konsenza, potem bi bilo bolje, če bi bile volitve že spomladi prihodnje leto. Glede koalicije bi bilo po Peterletovih besedah za stranko že povsem dovolj, če bi se s partnerjem uspeli dogo voriti o formalnih pravilih skupnega obnašanja. O zapuščanju koalicije nismo slišali besedice. Posebno pozornost bo SKD namenila približevanju Evropski zvezi. Potrebni so natančni, premišljeni in pravočasni koraki, da bomo na vse zahteve te skupnosti pripravljeni. Ob koncu se je Lojze Peterle dotaknil še prihodnjih parlamentarnih volitev. Teh ne bodo dobili s preprečevanjem volivcev v zadnjih dneh volilne kampanje, ampak z delom za blagor skupnosti na vseh ravneh. Če se bodo tega dovolj zavedali, lahko postanejo na tretjih slovenskih demokratičnih volitvah zmagovita stranka. Tako kot resolucijo so delegati V. letne konference sprejeli tudi predlog Ivana Omana. Ta je predlagal, da naj stranka naredi kar more za približevanje krščanskih demokratov z Ljudsko stranko, saj gre za stranki, ki nagovarjata skupne volivce. ■ (tp) V Šmartnem ob Paki o lokalni samoupravi II Za zdaj marsikaj le z dogovori h Reorganizacija lokalne samouprave in težave pri prilagajanju novim razmeram je bila tema okrogle mize v mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki minuli petek zvečer. Sodila je v splet spremljevalnih dejavnosti V. letne konference SKD v Velenju, na vprašanja peščice udeležencev pa sta odgovarjala poslanka Jana Primožič in podpredsednik Državnega zbora Miroslav Mozetič. Tako je slednji dejal, da zadnjim spremembam določb zakona o lokalni samoupravi glede odnosa med svetom in županom ni bil preveč naklonjen, ker je spremerr^a pisana na kožo dveh županov največjih slovenskih občin. Z odločbo ustavnega sodišča, ki naj bi določila, katere naloge so državne in katere občinske, bo sicer kar nekaj zadev bolj jasnih. Vsekakor pa lahko občina, po njegovem mnenju, začne s tistimi temeljnimi nalogami, ki najbolj prizadenejo ljudi, ki živijo v nekem kraju. Izogiba pa naj se takšnih, kjer ima svoj delež država. Jana Primožič je povedala, da je slovenska vlada v letošnjem proračunu pripisala predlog, da bi občinam, ki niso na sedežu prejšnjih občin, dala nekakšna zagonska sredstva za nakup opreme. Prav tako je udeležence seznanila z začasno odredbo o plačah funkcionarjev. Količnik za župane se giblje od 6,5 do 9 (bruto je 31.200 SIT), pristojni organ, komisija za kadrovska vprašanja pa določa stimulacijo župana. Najvišja možna je do 50 odstotkov. Med drugim je opozorila še na veliko nezdružljivost posameznih funkcij, na težave glede izdajanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj ter o spremembah na področju zakona o lokalni samoupravi. Državni zbor pripravlja novo zakonodajo o spod-bujanju regionalnega razvoja (podobno kot je za demografsko ogrožena področja), kjer naj bi dali več podpore gorskim predelom in takim, ki imajo večjo brezposelnost. In kaj so povprašali gosta udeleženci okrogle mize? Tako je predstavnika občine Šoštanj in Črne na Koroškem zanimalo, ali lahko KS zahteva status Udeležba je bila skromna, razprava nadvse zanimiva pravne osebe glede na določbe statuta? "Ne", je odgovoril Miroslav Mozetič, kajti s sprejetjem statuta KS prenehajo, razen če statut določa drugače. Število odborov, ki delujejo pri svetu, je zadeva same občine. Obvezna sta le dva: nadzorni odbor in odbor za varstvo javnih dobrin. Preveč odborov ni dobro, je menil Mozetič, ker so to posvetovalni organi, katerih interesi bodo različni. Je lahko delavec državne uprave župan ali podžupan? Kdo je lahko v nadzornem odboru in kdo ne? Primožičeva je povedala, da so tu zadeve jasne: v nadzornem odboru ne morejo biti tisti, ki razpolagajo z denarjem. Kdo imenuje ravnatelja vrtca in šole? Po besedah Primožičeve in Mozetiča bi bilo prav, da svet občine daje so- glasje k imenovanju, če že mora skrbeti za ti ustanovi. Kako in kaj je z mejami? Po Mozetičevih besedah te ne bi smele biti sporne, ker so se občine v pretežni meri oblikovale po katastrskih občinah. Velja pa meja na dan uveljavitve zakona o lokalni samoupravi. Je lahko tajnica KS občinska svetnica? "Ne," sta odgovorila gosta. Delitvena bilanca? Bistvene zadeve še tudi niso jasne, občinski sveti pa so se glede tega dolžni pogoditi do 30. septembra letos. Prav tako ni nič novega o javnih gospodarskih zadevah. Med drugim so razpravljalci opozorili še na težave glede izločitve davkarije in inšpekcijskih služb, na to, da naj biznovo lokalno samoupravo približali upravo ljudem, pa temu ni tako. Glede pokrajin in regij naj bi tam, kjer se ogrevajo za to obliko organiziranosti, dobro premisliti oziroma je "zadeve bolje reševati s pogodbo". Skratka, glede na odgovore gostov je za zdaj najbolj sporne zadeve moč reševati le z dogovori. ■ (tp) Srečko Meh z vodstvom stranke in nekaterimi republiškimi ministri iz vrst SKD Velenje je mesto priložnosti! V splet pestrih spremljevalnih dejavnosti, ki so jih ob V. letni konferenci v Velenju pripravili člani stranke Slovenskih krščanskih demokratov, je sodil tudi sprejem predsednika stranke SKD Lojzeta Peterleta s sodelavci ter ministroma iz vrst stranke Jankom Deželakom (minister za ekonomske odnose in razvoj) in Igorjem Umekom (minister za promet in zveze). Njihov gostitelj v prostorih mestne občine Velenje je bil velenjski župan Srečko Meh. Ta je v uvodu srečanja izrekel zadovoljstvo, da so se v stranki SKD odločili za Velenje, "kajti to je priložnost za promocijo Šaleške doline, pa tudi pogovor o tem, kar želimo povedati vam in širši javnosti". V precejšnji meri so bile to težave. Srečko Meh je ob predstavljanju dela in življenja občanov opozoril goste zlasti na nejasnosti glede nekaterih zadev na področju lokalne samouprave, na prizadevanja na področju ekologije, komunale, na stanovanjsko problematiko, na to, da kljub dokaj visokemu številu mladih občina ne premore niti ene višje ali visoke šole. Dotaknil se je prometnih povezav z Avstrijo in Hrvatsko, pa privatizacije v zdravstvu v luči zago-tavljanja osnovnega zdravstvenega varstva pri tolikšnem interesu zdravnikov za zasebno prakso. Prav tako je seznanil goste z delovanjem sveta mestne občine Velenje ter s strpnostjo, ki kljub precejšnjemu številu drugih narodov in narodnosti v tem prostoru ni tuja. Zadovoljstvo ob obisku v Šaleški dolini je izrazil tudi Lojze Peterle, ki je med drugim dejal, da so z organizacijo V. mentu," je med drugim obljubil Lojze Peterle. Janko Deželak je v svojih razmišljanjih pohvalil prizadevanja Gorenja iz Velenja, ker ni na spisku, ki bi pogojevalo javni dolg. "Samo išče rešitve, ne čaka na državo, ki se zaveda pomena energetike, energije in še česa. Gradi zau- Velenjski župan Srečko Meh je srečanje z vodstvom in ministri iz stranke SKD izkoristil predvsem za seznanitev s prizadevanji ter težavami tega prostora letne konference stranke SKD v Velenju hoteli pokazati, da jih ne zanimajo le največja središča, ampak tudi drugi pomembnejši centri v Sloveniji. "Velenje je res mesto priložnosti, kot poudarja njegovo kratko sporočilo, in člani naše stranke, ki pokrivajo kar nekaj področij, bomo vse, kar bomo videli in slišali, poskusili v največji meri operativno vključevati v našo politiko v vladi in v parla- panje, kar je v dandanašnjih časih zelo pomembno." Po prepričanju Igorja Umeka so najuspešnejši projekt v Sloveniji plače. Manj denarja in več sodobnih cestnih povezav ne bo izvedljivo. Pri razmišljanjih, kaj je najbolj pametna rešitev, pa imajo - po njegovih besedah - vsi odprtih precej opcij. ■ (tp) V Šoštanju okrogla miza o kmetijstvu »■*aaaa*aa«**Jraa»a*a»«*a rx »«aaa«aaa**»aaa»*aaa»a Ca * » a a a a« V Evropo pripravljeni! Petek, 7. aprila, je bil precej naporen za ministra za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jožeta Osferca in državnega sekretarja Ivana Obala, ki sta se dan pred 5. konferenco Slovenskih krščanskih demokratov mudila v Šaleški dolini. Že pred okroglo mizo o kmetijstvu, ki so jo popoldne pripravili v Šoštanju, so obiskali tri kmetije in se pogovarjali s kmeti. Obiskali so kmetijo Andreja Jurkovnika v Skornem, Franca Jelena v Šentvidu, gorsko kmetijo, kjer uspešno kmetujejo na nadmorski višini 800 metrov, in kmetijo Ladislava Hrastnika v Slatini. Kmetje pa so potem ob okrogli mizi popolnoma zasedli šoštanjsko občinsko dvorano in prisluhnili gostom, ministru, državnemu sekretarju in direktorju Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjanu Jakobu. Ta je prisotnim uvodoma predstavil dejavnost in organiziranost zadruge in se pohvalil z nekaterimi proizvodnimi rezultati, ki jih kmetje v Šaleški dolini dosegajo kljub temu, da je večina kmetij v višje ležečih predelih, kjer se morajo kmetje za doseganje dobrih prihodkov neprimerno bolj truditi kot tisti, ki imajo kmetije v ravnini. V Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo pa se trudijo, kot je poudaril minister, da bi ustvarili takšne razmere v podporo kmetijstvu, da bi kmetom, ki kmetujejo v težjih pogojih, prižnali pri ceni pridelanih proizvodov ustrezne dodatke ter s tem nekoliko izravnali razlike med "ravnino in hribi". 'Tako na primer v gorskovišinskem območju dobijo kmetje za kilogram prirejene žive teže govedi k vsakemu kilogramu 42 tolarjev. To je že nekaj. Bo pa potrebno v prihodnosti tem kmetom priznati tudi okoljevarstvene funkcije, ki jih opravljajo. Kdaj in v kakšnem obsegu bomo to izplačevali, pa je odvisno od tega, kakšna bo moč slovenskega gospodarstva in kako obilen bo pritok sredstev v državno vrečo, od koder se jemlje za takšne primere," je na okrogli mizi ponazoril dejstva dr. Jože Osterc. Osrednje vprašanje, ki so ga želeli kmetje slišati od gostov, pa je bilo, kaj kmetijce čaka pri vstopu v Evropo. Minister je bil pri odgovoru na to vprašanje nedvoumen: "Ne moremo se izoli- Ob okrogli mizi o kmetijstvu: minister dr. Jože Osterc, direktor KZ Šaleška dolina Marjan Jakob in državni sekretar Ivan Obal. rati. Morali bomo trgovati z vsemi temi državami. Proizvodnjo moramo organizirati tako po produktivnosti kot kakovosti, da lahko trgujemo. Moramo se na to pripraviti. To je cijj, ki ga zasleduje kmetijsko ministrstvo. Do tistega dne, ko bi se priključili Evropi, moramo ustvariti pogoje, da bodo kmetje približno enako produktivni, da bodo imeli enako kakovost ali celo boljše proizvode in da bo zaščita kmetijstva na podobni višini kot v teh državah," je rekel minister. Kmetje Šaleške doline, ki so se udeležili okrogle mize, pa so dodobra "izkoristili" obisk visokih predstavnikov vlade in se pozanimali za marsikaj konkretnega, kar jih žuli. ■ Milena Krstič - Planine i miza o družinski politiki Letos o vlogi očeta V petek, 7. aprila zvečer, so Slovenski krščanski demokrati v šoštanjski občinski dvorani pripravili okroglo mizo o družinski politiki. Potekala je na predvečer letne konference SKD, kije bila naslednji dan v Velenju in je bila še ena v nizu okroglih miz, ki so tisti dan potekale v vseh treh občinah Šaleške doline* :» Marsikaj zanimivega je bilo slišati iz ust dr. Draga Cepaija, državnega sekretarja, zadolženega za družino v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, in poslancev Slovenskih krščanskih demokratov v državnem zboru Nade Skuk ter Štefana Kocipra. Gostje so udeležencem okrogle mize s številnimi podatki, ki jih ureja Zakon o družinskih prejemkih tj. denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta ali starševskega dodatka (do njega so upravičene vse matere, zaposlene in nezaposlene, kmetice in študentke ...), otroških dodatkov (v letu 1993je otroški dodatek prejemalo 147.000 otrok, danes ga 206.000 in tudi ta pravica se širi na vse otroke z uvajanjem tako imenovanega univerzalnega otroškega dodatka) in enkratnih pomoči za opremo novorojenca ob rojstvu otroka Prisotnim so predstavili prireditve, dej avnosti in dogodke, ki so se zvrstili ob lanskem mednarodnem letu družine in jih seznanili, da pa je letošnja glavna tema konference Sveta Evrope, ki bo Državni sekretar dr. Drago Čepar in poslanca SKD v Državnem zboru Nada Skuk in Štefan Kociper so spregovorili o družini. predvidoma potekala v Helsinkih, status in vloga očeta v družini. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se je na temo pripravilo že lansko leto in skrbno zbralo odgovore na vprašalnik, ki ga je pripravil sekretariat Sveta Evrope in je bil namenjen povzetkom stanja na tem področju. Gostje so podali tudi vrsto zanimivih številk s področja družine, med drugim tudi to, da želi v Sloveniji biti vse več očetov zraven, ko se mu rodi otrok. Če je bilo v Sloveniji še leta 1991 ob porodu prisotnih 9,2 odstotka očetov, jih je bilo dve leti kasneje že 17,2 odstotka. Povedali pa so tudi, da v Sloveniji narašča število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze: leta 1970sejihje tako rodilo 8,5 odstotkov, leta 1992 pa 27,7 odstotkov. Poslanca SKD v državnem zboru Republike Slovenije, Nada Skuk in Štefan Kociper, pa sta prisotne seznanila s prizadevanji Slovenskih krščanskih demokratov za uvedbo 3-letnega porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego otroka, o čemer bi se lahko, če bi bil predlog sprejet, starši prosto odločali. ■ mkp Seja sveta mestne občine Velenje "Lokalna samouprava nikakor ne bo cenejša!" (nadaljevanje s 1. strani) V nadal jevanju so svetniki z 14 glasovi za, nobenim proti in 10 vzdržanimi, potrdili odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave mestne občine Velenje v razpravi pa je bilo podanih precej pripomb in pomislekov. Trenutno je v občinski upravi zaposlenih 45 ljudi (6 v družbenih dejavnostih, 3 v službi Sveta, 17 v JGD, 12 v finančnih službah in 7 v službi župana). Po novem naj bi uprava za normalno delovanje potrebovala 80 uslužbencev. "Lokalna samouprava nikakor ne bo cenejšaje ugotovil župan Srečko Meh, ki je s l.aprilom sprejfel odredbo, s katero je začasno zaposlil vse bivše funkcionarje, ki bi jim sicer delovno razmerje prenehalo in tako zagotovil normalno delovanje občine. Po odloku bo v mestni občini Velenje 6 samostojnih uradov; Urad župana in splošnih zadev; Urad za gospodarske javne službe; Urad za negospodarske javne službe; Urad za okolje in prostor; Urad za gospodarstvo in finance; Službo sveta mestne občine. Občina bo imela tudi dve notranji organizacijski enoti: Oddelek za požarno varnost in civilno zaščito ter reševanje (v sestavi Urada župana in splošnih zadev) in Komunalno direkcijo (v sestavi Urada za gospodarske javne službe), ki bo nekakšna zunanja kontrola občinskemu komunalnemu sistemu. Velenjsko Komunalno podjetje bo tako postalo čisto izvajalska organizacija. Ko bo sprejet občinski statut, bo ta natančneje določal sistematizacijo v občinski upravi, s sprejemom tega odloka pa je zagotovljeno delo in organizacija občinske uprave in župana do takrat. Občani Velenja in podjetja v občini lahko že v kratkem pričakujemo položnice za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj so v torek svetniki odpravili del sklepa, ki je govoril o tem, da se ta uveljavi, ko bosta enako vrednost za izračun sprejela sveta občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Vrednost točke v občini Velenje je med najnižjimi v državi, vendar pa bo za 41 odstotkov višja kot v letu '94, kar so svetniki potrdili že na pivi seji. V mestni občini Velenje se bo predvidoma tako zbralo od 150 do 160 milijonov tolarjev. ■ Bojana Špegei -—;—r—n—t i i—i—r Uprava za javne prihodke Velenje napoveduje prve odločbe v maju ■■■»■i»*iisii««ia*iasi*i* Ste napoved za dohodnino oddali pravočasno? Davkoplačevalci smo se v glavnem že navadili na 31. marec, do katerega je treba davčnim organom, upravam za javne prihodke, oddati napoved dohodnine za minulo leto. Da smo se na to navadili, so "krive" predvsem kazni, ki nas za to neposlušnost lahko doletijo. Pa vendar vsaj na velenjski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke ocenjujejo, da napovedi ni oddalo kakšnih tisoč zavezancev. Do 31. marca, torej do roka, so prejeli 22.886 napovedi, po tem roku, do 5. aprila pa še 159. "Če bo delo potekalo po načrtu, bodo zavezanci prve odločbe prejeli že v mesecu maju. Zakonski rok, do katerega morajo prejeti odločbe, pa je 31. oktober," pravi Darinka Mravljak, vodja velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke. Napovedi za dohodnino obdelujejo na Republiškem računskem centru v Ljubljani. Pred tem jih morajo vse izpostave pregledati in primerjati s kontrolnimi podatki, ki so jih dolžni posredovati izplačevalci prejemkov za posamezne zavezance. "Tako je zelo malo možnosti, da bi se nam kakšen zavezanec lahko izmuznil. Na izpostavah opravimo tudi raču- nalniški vnos podatkov iz napovedi. Za tiste zavezance, ki napovedi ne oddajo, pa upoštevamo kontrolne podatke, torej tiste, ki jih posredujejo delodajalci. Vse to bomo opravili že do 27. aprila," pojasnjuje potek po 31. marcu Darinka Mravljak. Potem Republiški računski center izpiše odločbe in kuverte, ki jih po "tranšah" vrača nazaj na posamezne izpostave, kjer jih morajo še podpisati, dati v kuverte, vpisati v knjigo odposlane pošte in oddati na pošto. In potem so eni te pošte veseli, drugi pa so zaradi njene vsebine hudo žalostni. Tako je bilo vsaj vsa ta leta pred letošnjim in najbrž bo tudi tokrat približno tako. Kaj pa tisti zavezanci, ki so zamudili rok za vložitev napovedi ali pa napovedi sploh niso vložili? Morda pa napovedi, ki so jih sicer oddali pravočasno, ne vsebujejo podatkov, ki so potrebni za odmero ali pa vsebujejo celo neresnične podatke? "Vsi ti bodo predlagani v postopek sodniku za prekrške," pravi Mravljakova. Najmanjša kazen za tovrstne prekrške pa je 50.000 tolaijev za posameznike, za tiste, ki opravljajo dejavnost, pa najmanj 100.000 tolaijev. ■ Milena Krstič - Planine Industrija usnja Vrhnika, proizvodna enota Šoštanj H » i ■ * a » • a i m « m & m Usnjene izdelke nosijo v večini tujci 395 zaposlenih v proizvodni enoti Industrije usnja Vrhnika v Šoštanju upravičeno smelo zre v prihodnost. Najbrž jih ni tako malo, ki jim v teh gospodarsko kriznih časih ne bi zavidali doseženih rezultatov gospodarjenja. Toliko bolj, če ob zapisanem omenimo, da skoraj 95 % proizvodov (nekaj usnjenih izdelkov, nekaj pa konfekcije) izvozijo na zahtevne trge zahodne Evrope. Ob tem nikakor ne gre prezreti še vlaganj v posodobitev proizvodnje, v povečanje zmogljivosti in za boljše delovne pogoje. Samo ob koncu lanskega in v začetku tega leta so za te namene vložili približno 1.200.000 nemških mark. Lani so dopolnili tudi proizvodni program z galanterijskimi izdelki iz lastnega usnja, ki jih že v celoti uspešno tržijo na tujih trgih. Ratko Stevančevič, direktor Industrije usnja Vrhnika, proizvodna enota Šoštanj, ob tem pravi: "Zadovoljni smo z doseženimi rezultati na ravni družbenega podjetja, prav tako s kazalci v Šoštanju, čeprav smo lani zaradi preusmeritve proizvodnje oziroma ukinitve določenega dela proizvodnje surovih kož imeli in še imamo nekat težav pri nakupu polpredelanih ustrojenih kož. S tem smo zadovoljili ekološkim zahtevam." Precej manj vpliva kot pri uresničevanju prej zapisanih zahtev imajo pri reševanju zagat pri izvozu v Italijo. Povzroča jim jih padec vrednosti lire, repromaterial in surovine pa morajo uvoziti za nemške marke ter ameriške dolarje. Samo mimogrede, Industrija usnja Vrhnika je največji proizvajalec svinjskega usnja na svetu, na vseh treh dvoriščih tega podjetja (poleg Vrhnike in Šoštanja še v Litiji) predelajo na mesec od 620 do 650jisoč kož, na dan od 75 do 80 ton surovine. Po besedah sogovornika naj bi do letošnjega polletja uskladili potrebe po predelavi usnja in gotovih izdelkov (konfekcijskih in galanterijskih), pri tem pa uporabili čim več lastnega predelanega usnja. Izvoz na ravni podjetja naj bi dosegel številko 90 milijonov dolarjev, od tega naj bi bil delež šoštanjske proizvodne enote "težak" približno 15 milijonov dolarjev. Več pozornost nameravajo v tem letu nameniti še samemu razvoju polpredelanih kož. Za zdaj ne predvidevajo povečanja števila zaposlenih oziroma se bodo za tak korak odločili, če bo potrebno; zaposlovali pa bodo le kvalificirane šivilje. "Veliko volje, energije in časa nam jemlje tudi denacio- nalizacija. Zahtevek za vrnitev premoženja imamo na vseh treh dvoriščih, od države oziroma njene komisije pa bo odvisen dokončen razplet. Za zdaj še nimamo sklepa o vrnitvi premoženja za nobeno proizvodno enoto. Predolgo zavlačevanje postopka ovira proces lastninjenja. Podjetje je Agenciji v predpisanem roku oddalo potreben program lastninjenja z ocenitvijo vred, v katerem predvideva notranji odkup." Prizadevajo si namreč, da bi tudi po lastninjenju podjetje ostalo v takšnem obsegu, kot je danes. Predvsem zaradi nastopa na zunanjem trgu, zaradi količin predelanega in izdelanega usnja ter konfekcije in tudi zaradi več možnosti za doseganje čim višjih cen izdelkov. ■ (tp) Adolf Storman in Darko Zupan trdita: iitisiinaciiiissisiiatisiKiis uNjihov plan je bil, da naju ustrelijo ff Prvaka Republikanske zveze Slovenije sta prejšnji teden sklicala tiskovno konferenco, na kateri sta pojasnila dogodke, ki so po njunem mnenju razburili slovensko javnost. "To je bila najina aretacija v Senožečah. Pomembno je, da ta aretacija ni bila to, kar se je prikazovalo. Torej, da sva Storman in Zupan z nekim klasičnim načinom prekupčevanja orožja "uletela" v policijsko zanko, ki jo je nastavil minister Šter s svojimi državnimi morilci, ki jih tako zvesto maskirajo in prikrivajo pred javnostjo." je uvodoma povedal Adolf Storman, ko je pričel pojasnjevati dogodke, ki so se 25. januarja dogajali v Senožečah. Zatrdil je, da so ju poskušali ob tej aretaciji spe-cialci MNZ umoriti. Pri tem naj bi jim pomagala skupina kriminalcev, s priprtim načelnikom uprave kriminalistične službe UNZ Celje Milanom Ur-bančkom na čelu. Obtožb in hudih besed na račun slovenske policije pa sta nanizala še veliko. "Od prihoda g. Urbančka na Krmilo UNZ Celje, po vojni leta 1991, se je zoper naju pričela gonja. Najprej pritajena, z nekimi podtikanji in nagovarjanji na umor gospoda Vlada Kuna, v drugi fazi še Zorana Medveda. Ko jim je to spodletelo, so zmon- tirali rop tovornjaka, potem so prihajali z drugimi predlogi. V času volitev ste videli, kaj sč je pojavilo v časopisju v zvezi z mano in Republikansko zvezo. Po volitvah sem ušel v tujino, po vrnitvi se je stvar nadaljevala." je nadaljeval Štorman. Povedal je tudi, da imajo za policijo obremenilno dokumentacijo, ki jo bo skupaj z ostalimi imeni in spomini objavil v knjigi, ki jo piše. Ta naj bi izšla nekje do polovice leta, trenutno še nima naslova, pa tudi založnika zanjo Štorman še išče. Zgodba pa se prične v povojnem času, ko naj bi si Vojko Planine pri Darku Zupanu izposodil 5 tisoč DEM (RZS takrat še ni delovala), ki mu jih ni uspel vrniti. Pred letom dni naj bi Zupana obiskala njegova žena Tatjana, ki je Zupanu predlagala, da mu lahko povrne dolg, če ta priskrbi pištole, kupca pa ima ona. Županje bil takrat že v precejšnji finančni stiski, saj naj bi njegovo podjetje Drug Impex utrpelo, zaradi različnih spletk s strani policije in bivšega obrambnega ministra, vsaj tri milijone mark škode in je zato po dolgem prigovarjanju v posel pristal. Sedaj naj bi Tatjana Planine trdila, da osebno ne pozna ne Zupana ne Štormana, Zupan pa trdi, da lahko z več dokumenti dokaže, da enkrat blondinka, drugič črnolaska, pogosto pa z belo lisico okoli vratu, laže. Štorman naj ne bi o pištolah, ki jih je policija zasegla ob aretaciji, nič vedel, če pa bi, bi jih "policajem vrgel v glavo", saj bi bila kazen za to kaznivo dejanje nizka. Zupana je zaradi okvare gretja v njegovem avtomobilu, na njegovo prošnjo, "zategnil" do Senožeč, ni pa vedel in ga baje ni zanimalo, kaj ima Zupan v potovalki. "Dezinformacije, da smo prebijali blokade, so neumnosti. Meni niti z enim znakom ni bilo pokazano, da naju ustavlja policija. Ustavljali so naju na protizakonit način, bili so maskirani, nikjer niso imeli policijskih oznak. Ne samo, da so se v dolžini 1 km zaletavali v naju, tudi streljali so na naju. Mislili so, da bova segla po orožju in streljala nazaj. Če bi to storila, bi naju lahko ustrelili." je nadaljeval Štorman. Policija je imela dovoljenje za uporabo posebnih sredstev, vendar v preiskavi ni predložila posnetkov iz aretacije v Senožečah, saj bi se lahko na njih videlo, da so specialci streljali nanju in ju tudi brutalno pretepli, Zupana skoraj zadušili. Menda jih niso posneli, ker niso imeli naprav za nočno snemanje, kar je Štorman označil za smešno, saj je bil parkirni prostor močno osvetljen. Kje je Štormanov avto, na katerem naj bi bili sledovi strelov, ne ve nihče, tudi potrdila, da je bil avto zasežen, ni dobil. "Nedopustno je, da policija nekoga nagovarja k kaznivemu dejanju. Zupan je vzel orožje od policijskega človeka, predal ga je policijskemu človeku in bil zato skoraj us- treljen. Zupan bo odgovarjal za dejanje, vendar naj se spoštuje zakon tudi na drugi strani - pri ljudeh, ki so ga nagovorili k dejanju. Zakaj gospe Planine niso priprli? Kam bo ta država prišla, če bodo nekomu, ki je moteč ali drugače misleč, pričeli podtikati kazniva dejanja?" se je še vprašal Adolf Storman. Napad v Senožečah in dvomesečni pripor zaradi "pono-vitvene nevarnosti" sta prvaka republikancev označila kot napad na njiju in na celotno stranko. Uradno naj bi 22. decembra lani republikanci vložili na Ministrstvu za pravosodje 201 podpis in ustrezno dokumentacijo za registracijo stranke. "Ko je mesec dni potekel, kolikor naj bi imel registrirni organ časa, so rekli, da je s papirji vse vredu, da pa imajo reorganizacijo in zato prosijo, da malo počakamo. S papirji pa takoj ni bilo več vredu, čim sva bila aretirana. Tri mesece je poteklo, stranka bi morala biti vpisana v register, pa še ni vpisana, čeprav bi nas morali v desetih dneh obvestiti, če s papirji kaj ni vredu. Z novim letom je registrirni organ prešel pod Ministrstvo za notranje zadeve. Mislimo, da so na ministrstvu že takrat vedeli, kaj se bo dogajalo." je dodal Štorman. ■ (bš) Med ogledom tečaja pletenja in kvačkanja ■ ■ Obisk z mednarodne federacije RK l illitilKHBIIIttllVVSMISIIttVS I Navdušeni nad razmerami i ■ Pred nedavnim je obiskala Velenje delegacija mednarodne ■ federacije RK ter predstavniki te ustanove s sedežem v Ljubljani, ■ Zagrebu ter v Skopju. Z njimi je bil tudi predsednik človekoljubne J organizacije Makedonije. a Osrednjo pozornost so gostje in gostitelji namenili izmenjavi ■ izkušenj pri delu te organizacije, sploh pa pri delu z begunci. ■ Približno 1300jih še živi v Velenju, od tega 800 pri družinah, ostali J v zbirnih centrih. Goste je zanimala zlasti dejavnost na psihoso- a cialnem področju dela z begunci. Ugotovili so, da s podobnimi ■ aktivnostmi, metodami in pristopi pomagajo državljanom iz BiH ■ pri lažjem premagovanju stisk, ki jim jih je povzročila vojna. Po J mnenju gostov so zanje v Velenju naredili več kot sami. a Pri izmenjavi izkušenj na področju delovanja človekoljubne ■ organizacije pa ni manjkalo ugotovitev, daje bila dejavnost zaradi ■ prevelike obremenitve nekoliko zapostavljena. Država je preveč J prepustila skrb za begunce RK, informacij o dogajanjih pa vlada a Bosne in Hercegovine skorajda ni dajala. Johannes Vossberg z ■ mednarodne federacije RK je velenjski območni organizaciji RK ■ dal vso priznanje za njen trud. Gostje so si po pogovorih na sedežu RK Velenje ogledali še a zbirni center, begunsko šolo in vrtec ter bili nad stanjem nadvse ■ navdušeni. ■ ■ (tp) l Zaposlovanje, poklicno svetovanje, štipendiranje, javna dela, denarna nadomestila, denarne pomoči... Zaposlovanje invalidov Na Zavodu za zaposlovanje obravnavamo tri kategorije invalidnih oseb, in sicer delovne invalide, kategorizirane mladostnike ter invalide, ki so pridobili status po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (ZUZIO). Sedanje družbene in gospodarske spremembe povzročajo, da imajo invalidi manj ugoden položaj na trgu delovne sile. Zato jim nudimo "podporo" s programi pospeševanja zaposlovanja invalidov, ki nadomestijo izpad njihove zmanjšane delovne zmožnosti. Med najpogostejšimi programi je sofinanciranje USPOSABLJANJA IN PRIPRAVE NA ZAPOSLITEV INVALIDOV. Program je namenjen brezposelnim invalidom, ki nimajo pravice do poklicne rehabilitacije po drugih predpisih. Praviloma so to osebe, pri katerih je invalidnost nastala pred prvo zaposlitvijo, torej v otroškem ali mladostnem obdobju (kategorizirani mladostniki, invalidne osebe o ZUZIO). Invalidi se vključujejo v teoretično ali praktično usposabljanje, čas trajanja pa je različen, od 3 mesece do 4 ali 5 let, če gre za šolanje. Velik delež se jih vključuje na način usposabljanja s praktičnim delom na delovnem mestu - z uvajanjem v delo. Pravice, ki jih nudi RZZ v času usposabljanja invalidom, pa so: - denarna pomoč v višini 60 % zajamčene plače za čas teoretičnega usposabljanja oziroma 80 % za čas usposabljanja s praktičnim delom - plačilo prevoza na delo - plačilo malice - delovna obleka, če je nujna pri delu Delodajalec pa prejme mentorsko nagrado v višini 20 % zajamčene plače. SUBVENCIJA ZA ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST je stalna oblika pospeševanja zaposlitve invalidov, kjer je višina sredstev, ki jih nepovratno prejme delodajalec ali invalid, ki se samozaposluje, višja kot za zdrave osebe. Subvencija znaša 250.000,00 SIT. Za pridobitev subvencije je potrebno izpolniti vlogo, predstaviti program, priložiti dokazilo o poslovanju ali vlaganju ter opisati delovna mesta, na katerih se bodo zaposlili invalidi. Program je namenjen vsem kategorijam invalidov. Posebej bi želeli opozoriti na ZDRAVNIŠKO SVETOVALNO SLUŽBO, to je novost, ki smo jo uvedli v letu 1994. Zdravnica, specialistka medicine dela svetuje: - v primeru odločitve za predstavitev na invalidski komisiji - pri izboru ustreznega poklica (mladini z zdrav, omejitvami) - ocenjuje ustreznost delovnega mesta - pri napotitvi v programe usposabljanja Storitve zdravniške svetovalne službe so brezplačne in namenjene vsem brezposelnim osebam. ■ Tanja Zapušek, dipl. psih. ! Aktiv invalidov Rudnika lignita Velenje ima več kot 800 članov is. m mmm m m s Zaradi dohodnine sivijo lasje V aktiv invalidov Rudnika lignita Velenje je včlanjenih 800 invalidov, toliko, kot jih je bilo na Rudniku lignita Velenje tudi pred štirimi leti. Takrat je to število predstavljalo 14-odstotni delež med vsemi zaposlenimi, danes, ko se je število zaposlenih na Rudniku zmanjšalo, pa predstavljajo invalidi že skoraj petino zaposlenih. To pa je številka, ki skrbi tudi invalide. Na Rudniku lignita Velenje se doslej še uspešno trudijo, da delovne invalide tudi produktivno zaposlijo. Več kot 200 jih dela v posebnem obratu Rudnika lignita Velenje Higiena, tehnika, zaščita, drugi so zaposleni v različnih delih premogovnika. Tudi na priložnostnih delih, ki jih je treba opraviti zunaj jamskih delovišč, od prebiranja in kompletiranja objemk do drugih nujnih tudi komunalnih opravil. Na Rudniku se trdijo, da bi tudi v novih programih našli primerna dela za invalide, pa naj si bo to v Turistično- rekreacijskem centru Jezero, Habitu, PLP, strojnem in eletro remontu Jamske me- hanizacije ali kje drugje. Aktiv, ki je vključen tudi v Društvo invalidov Velenje, se je lani in predlani največ ukvarjal z uresničevanjem 134. in 298. člena zakona o pokojninsko-inalidskem zavarovanju, ki odrejata odmero nadomestil. Zdaj se posveča drugi temi, sive lase rudniškim invalidom namreč povzroča dohodnina. Problem se je nakazoval že lani, ob napovedi dohodnine za leto 1993, z vso resnostjo pa je izbruhnil na dan zdaj, ko so invalidi preračunavali "dolgove državi" za leto 1994. "Invalidi smo zato, ker imamo pravzaprav dva dohodka, enega, ki ga zaslužimo z delom v podjetju in drugega, ki ga dobimo kot nadomestilo iz naslova pokojninsko - invalidskega zavarovanja, na koncu leta udarjeni po žepu. Izračun za dohodnino, ki je v veljavi, oba se-šteje, tudi tistega iz pokojninsko-invalidskega zavarovanja, ki iz neto izplačila umetno izračuna bruto, se pa potem prijavi kot znesek za dohodnino," razlaga problem predsednik aktiva Valter Valter Golob Golob. "Ker med letom na ta znesek ne plačujemo akontacije dohodnine za ta del osebnega dohodka, je na koncu leta treba državi odvesti tudi to. Izračuni, ki smo jih opravili, pa kažejo, da če bi invalidi delali na delovnih mestih, na katerih smo delali pred nastankom invalidnosti, bi dobili od uprave za prihodke del dohodnine vrnjene, tako pa moramo mi vrniti državi kar precejšnje zneske, od 20.000 pa do celo do 200.000 tolarjev." Ta problem so predstavili velenjski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke, kjer so njihovo vlogo odstopili v reševanje Republiški upravi za javne prihodke. Prejšnji torek pa so predstavniki aktiva tudi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje razložili problem. Zaenkrat pa so pri tem naleteli le na njihovo razumevanje. V aktivu invalidov Rudnika lignita Velenje pa se ne bodo letos ukvarjali samo z dohodnino, čeprav bo ta problem najbrž v ospredju, ampak bodo počeli še kaj drugega. Ker si ne želijo novih članov, bodo v prvi vrsti sodelovali s službo za varstvo pri delu Rudnika lignita Velenje, kjer se trudijo za zmanjšanje števila nezgod, sodelovali bodo pri rehabilitaciji in rekreaciji invalidov, za kar imajo na RLV še posluh. Invalidi pa se ukvarjajo tudi s športom, sodelujejo v vseh športnih igrah, ki jih organizira Društvo invalidov in zveza za šport in rekreacijo pri Zvezi društev invalidov Slovenije. ■ Milena Krstič - Planine Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije ftliltitilKlKllii (KSf « "Čakati ne smemo več niti sekunde!" V Sloveniji se v zadnjem času med drugim precej govori o vstopu države v Evropo. Na nedavnem občnem zboru zadružnikov in zadružnic Šaleške doline je o tej temi s področja kmetijstva spregovoril tudi Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije in direktor Kmetijske zadružne službe Slovenije. Ob tej priložnosti smo mu zastavili nekaj vprašanj tudi mi. Je slovensko kmetijstvo pripravljeno za vstop v Evropo? Glede na napovedi nekaterih, da bodo doživljale nekatere kmetije težke ure, najbrž ne? Leo Frelih: "Slovensko kmetijstvo ni pripravljeno na enakopravno vključitev v evropsko zvezo. V zadnjih 30, 40 letih smo pri razvoju kmetijstva težili k povečanju proizvodnje, manj smo se ukvarjali s konkurenco pri predelavi in pri samem trženju. Glede na prejšnje pogoje zaprtih meja smo na nek način ustvarili zadostne pogoje za preživetje. Sedaj, ko se z odprtimi mejami srečujemo z evropsko konkurenco, že v tem trenutku slovensko kmetijstvo doživlja velike travme. Trdim, da je zaradi liberalne politike vlade v zadnjih 3 letih Evropa prišla k nam Leo Frelih in ne bomo mi šli v Evropo. Narobe je to, da smo mi odprli meje, nismo pa vzpostavili ustreznih kontrolnih režimov glede plačevanja davkov, zajemanja obveznosti iz proračuna, zelo malo smo naredili za omejevanju nelojalne konkurence. Vse to še kako vpliva na zmanjšanje ekonomske učinkovitosti posamezne kmetije in s tem tudi zadruge." Kaj bi morala storili slovenska vlada za enakopraven vstop kmetijstva v Evropo? Leo Frelih: "Že pred več kot letom in pol smo zahtevali od nje analizo stanja v slovenskem kmetijstvu. Nemudoma bi morala pripraviti predloge postopnih ukrepov prilagojevanja pogojev za umno gospodarjenje, te pa pospeševati z vsakoletnim razporejanjem proračunskih sredstev. To zato, da bodo na kmetijah do vključitve dosegli raven proizvodnje, ki bo po eni strani pokrivala potrebe lastne porabe in zadostila slovenskim strateškim usmeritvam, po drugi strani pa zagotovila primeren ekonomski položaj kmetu v prihodnje. Naše zahteve so upravičene, vlada pa z zmanjševanjem že tako skromno odmerjenega denarja za pospeševanje ravni kmetijske proizvodnje dela ravno drugače." Kaj pa zadružniki sami? Najbrž tudi ti morajo še kaj postoriti. Leo Frelih: "Zadružni poslovni sistem tvori 70.000 zadružnikov, 16 zadrug, hranilne službe - to je velika zmogljivost. Naša prva naloga je utrditev medsebojnih vezi, zadružno zavest, ki nas bo povezovala v kapitalu in v blagu, urediti zadružno disciplino. Resno moramo začeti razmišljati, da je treba našo surovino uspešno zdravo pridelati in predelati, jo pripraviti za uspešno prodajo na domačem in tujem trgu. Torej potrebno se bo prilagoditi evropskim merilom. Tudi tako, da se bomo izobraževali. Naša strategija predvideva skupen nastop do dobaviteljev in kupcev, da poskušamo razpoložljiva sredstva hranilnih vlog zadružnikov, kmetov uspešno zbrati v hranilnih službah in te nameniti za pospeševanje proizvodnje, predelavo in naložbe, s katerimi bomo širili prodajne zmogljivosti." Kdaj naj bi se Slovenija pridružila Evropi? Leo Frelih: "Formalno leta 2001. Postopni ukrepi pa so seveda na vrsti prej. Zelo malo časa imamo na voljo in niti sekunde ne smemo več čakati, ampak pospešeno zastaviti aktivnosti in jih tudi uresničevati. Od republiškega ministrstva za kmetijstvo zahtevamo, da pospeši izdelavo analize, da zagotovi v letošnjem proračunu ustrezen denar za pospeševanje domače proizvodnje. V teh 5, 6 letih gotovo strukturnih sprememb ne bomo mogli dosledno izpeljati. Vsaka taka nestrukturna prilagoditev pa pomeni resen udarec na ekonomski položaj posamezne kmetije." ■ (tp) Občinska zveza prijateljev mladine Velenje Izlet, še en izlet in kavarna Tudi v pomladnem času na Občinski zvezi prijateljev mladine Velenje ni časa za počitek. Ves Čas se nekaj dogaja in to nekaj bogati življenje osnovnošolcev iz vse doline. Tako so v torek z vlakom peljali na ogled zgodovinskega muzeja v Celju vse osnovnošolce, ki so sodelovali v zgodovinskem projektu "Po poteh preteklosti". V okviru tega so raziskovali gradove, graščine in dvorce v Šaleški dolini in ob koncu izdelali prospekt. Naloge so zaključili učenci osnovne šole Gustava Šiliha iz Velenja in osnovne šole Topolšica, ki so se izleta tudi udeležili. Prihodnji teden pa bo OZPM pripravila izlet, ki je še dolg vse od zaključka uspešnega ekološkega projekta "Varujmo in ohranimo Šaleško dolino". Nagrajence in po nekaj sodelujočih iz vsake osnovne šole, kar za 3 avtobuse osnovnošolcev se bo nabraloL, bodo peljali na Bled. Tu bodo prijetno združili s koristnim, saj bodo vzeli tudi vzorce vode iz Blejskega jezera, ki jih bodo doma primerjali z vzorci iz velenjskih jezer. Ustavili pa se bodo tudi v ljubljanskem BTC-ju. Tu bo namreč Ministrstvo za okolje in prostor v času od 19.do 22. aprila pripravilo razstavo vseh ekoloških projektov, ki jih je sofinanciralo v preteklem letu. Med temi projekti pa je bil tudi "Varujmo in ohranimo Šaleško dolino". Na razstavi se bodo osnovnošolci predstavili z nagrajenimi plakati, zato se bodo "izletniki" najprej ustavili v BTC-ju in si ogledali razstavo. Tudi v mesecu aprilu pripravlja OZPM Velenje (že tretjo) Otroško kavarno. Tokrat bo tema Dnevnik: tako tisti, ki ga piše posameznik, kot televizijski in časopisni. Kavarno bo vodil Marko Mandič, v kavarni KŠC pa se bo zgodila v petek, 21. aprila popoldne. ■ bš Društva v občini Šmartno ob Paki »m»mmmmmmmmmm»»mMmmmmum* Zelje niso bile velike, načrti realni Težav in viri financiranja sta bili osrednji temi pogovora župana občine Šmartno ob Paki Ivana Rakuna in člana začasnega občinskega odbora za družbene dejavnosti in društva dr. Jožeta Robida. Bilje v začetku minulega tedna. Iz uvodne ugotovitve Ivana Rakuna je vredno omeniti oceno, daje bil občinski proračun bivše občine Velenje dokaj mačehovski do društev paškegakota. Kljub temu so ta zaradi članstva in njegove tolikšne pripadnosti ter zavzetosti dokaj uspešno delovala. Na podcenjujoč odnos proračuna bivše občine so opozorili v razpravi tudi sami predstavniki društev (TVD Partizan), ponekod so se enako do svojih sekcij, odborov obnašala matična društva. Denarja je bilo vedno premalo in niso bili redki primeri, ko so se morali za izpeljavo kakšne akcije, predstave znajti kot so vedeli in znali. Zato tam, kjer člani društev niso čutili pri delu prave pomoči strokovnih služb, bodo šli svojo pot. Sicer pa nameravajo biti previdni glede tega. Tisto, kar je bilo doslej dobro, bodo vsaj v tem letu poskušali obdržati, v prihodnje pa bo treba najbrž stvari dogovoriti. Ne le te, ampak še kakšne druge znotraj društvene občinske politike. Občina bo zagotavljala denar za osnovno dejavnost, je obljubil udeležencem srečanja Ivan Rakun ob koncu razprave, če tudi bo kakšen odsek ceste manj asfaltiran. Seveda pa bodo morala interes pokazati^ društva sama. Tudi Jože Robida je bil ob koncu optimističen. "Čeprav ne vemo, kaj nas čaka, kajti skrb za društva in družbene dejavnosti je za nas nekaj novega, sem prepričan, da bomo s pametno razporeditvijo denarja, dogovori in entuziaz-mom lahko s skupnimi močmi kaj naredili." ■ (tp) Nove generacije Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov iiiii»aiiii*aiii«*«i«ii Predstavitev novosti tudi za slovenski trg V torek so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaprli 36. Mednarodni sejem Alpe Adria - Svoboda bivanja. Na njem je sodelovalo 528 razstavljalcev iz 18 držav, med 346 razstavljala iz Slovenije pa je bilo tudi Gorenje. Mednarodni sejem Alpe Adria - Svoboda gibanja je za Gorenje najpomembnejši sejem pri nas za predstavitev vsakoletnega proizvodnega in prodajnega programa velikih gospodinjskih aparatov. Gorenjevi poslovni partneiji in obiskovalci so si lahko ogledali 73 velikih gospodinjskih aparatov, ki so predstavljali del bogate letošnje Gorenjeve ponudbe izdlkov bele tehnike. Predstavljene novosti, posebej pa še vse večja prijaznost izdelka do okolja, so vzbujale veliko zanimanje obiskovalcev. Ti so se lahko prepričali, da so trditve, da so nove generacije Gornejevih velikih aparatov vrhunske kakovosti, sodobnega izgleda in nadvse prijazne do okolja, resnične. Predstavljeni Gorenjevi pralni stroji sodijo po porabi električne energije in vode v sam evropski vrh. Za pranje perila pri 95 stopinjah porabijo le še 1,6 kWh električne energije in 49 litrov vod, toliko vode pa bo tudi odteklo v kanalizacijsko omrežje. Vgrajeni EKO sistem pa omogoča ob enakih pralnih učinkih za petino manjšo porabo pralnih sredstev. Nova generacija hladilno zamrzovalnih aparatov je brez škodljivih freonov, ki vsebujejo za ozon in toplo gredo škodljiva klor in fluor. Za okrog 10 do 15 % pa je tudi manjša poraba električne energije. Najnižjo porabo električne energije zagotavlja nova generacija ventilatorskih pečic, v primerjavi s konkurenco je poraba manjša do 21,5 %. Trojna zasteklitev vrat pa zagotavlja do 5 % prihranek električne energije in nadaljnje zmanjšanje temperature na zunanji steni vrat pečice. Notranjost pečic je zaščitena že od lanskega poletja naprej z "eko" emajlom. Na 36. Mednarodnem sejmu Alpe Adria - Svoboda bivanja je Gorenje predstavilo tudi drugo proizvodno linijo velikih gospodinjskih aparatov - Noblesse, ki sodi v zgornji cenovni razred. Zanimanje obiskovalcev pa so vzbujali še veliki gospodinjski aparati v "Young stile" izvedbi, s katero sledi Gorenje modnim tokovom v svetu. Na novinarski konferenci, ki je bila v okviru sejma, so predstavniki Gorenja spregovorili tudi o velikih naporih, ki so bili potrebni za osovjitev novih generacij velikih gospodinjskih aparatov. Pri tem so poudarili, da so bili deležni prazaprav le simbolične pomoči države. V drugih evropskih državah, tudi v najrazvitejših, so proizvajalci izdelkov bele tehnike deležni občutne pomoči, kadar gre za osvajanje proizvodnje izdelkov, prijaznih do okolja. ■ (ek) Skupščina TD Velenje k mmmmmmmmmm^m® m m m Kritično in brez priznanj Prejšnji torek so se člani Turističnega društva Velenje zbralai na programski in volilni skupščini. Poleg članov društva so bili prisotni tudi predstavniki sosednjih turističnih društev in član Predsedstva Turistične zveze Slovenije Marjan Ašič. Na skupščini so največ pozornosti namenili opravljenemu delu in delovnemu programu za naprej. Uvodno pročilo je podal predsednik društva Jože Zakošek. Poudaril je, da kljub vestnemu delu na tej skupščini ne bodo podeljevali priznanj, ker zanje letos niso našli tehtnih utemeljitev in razlogov. Upravičeno je bil zelo kritičen do edinega velenjskega hotela, ki svojega imena ni vreden. Veliko besed je v poročilu namenil neurejenosti mesta Velenje in okolice, ki nikomur ne more biti v ponos. Kljub temu si bo TD Velenje letos prizadevalo, da bo mesto letos urejeno in prišlo v ožji izbor v tekmovanju za najlepše urejen slovenski kraj. Na koncu je ocenil, da je bilo delo društva zgledno, pač v okviru možnosti, ki jih društva ima. V nadaljevanju so prisotni prisluhnili še letošnjemu delovnemu programu, ki je zelo pester in zanimiv, tudi veselih in kulturnih prireditev ne bo manajkalo. Razprava o poročilih je bila za tem zelo razgibana in podkrepljena z vrsto predlogov za boljše delo v prihodnje. Prvi je razpravljal Avgust Tanšek, ki je najprej vprašal zakaj je na skupščini prisotnih tako malo vabljenih, ni bilo tudi ravnateljev osnovnih šol; ob tem je menil, da bi prav ravnatelji s svojim položajem in vlogo morali vplivati na mlade, da bi imeli drugačen odnos do našega okolja. S tem bi bilo verjetno manj popisanih stavb, s pogosto neokusnimi "grafiti" seveda. Kako je s prenočišči je bilo naslednje vprašanje. Kje alahko prenočijo večje skupine prehodnih gostov? Včasih smo takšne prostore že imeli. Tudi gradovi v dolini so zanemarjeni, je med drugim dejal Avgust Tanšek. Zlasti ga moti grad Turn, ki bi ga lahko uredili v lep turistični objekt, danes pa v njem živi nekaj družin v nemogočih razmerah. Predstavnica TD Vinska gora Anica Drev je razočarano ugotovila, da jih kot novo krajevno skupnost v Mestni občini Velenje premalo upoštevamo, saj v letošnjem delovnem programu niso niti omenjeni. Seveda pričakuje, da bodo napako v prihodnje odpravili. V razpravi so sodelovali vsi predstavniki sosednjih društev in na koncu novemu vodstvu TD Velenje zaželeli uspešno delo, pri tem pa vprašali, zakaj letošnjega programa velenjskega društva ni v programu slovenske turistične zveze Na skupščini so izvedli tudi volitve. Za predsednika so znova izvolili Jožeta Zakoška, podpredsednik je Franc Borovnik, sekretar Martin Slatinšek, predsednica odbora za prireditve Vida Kovačič, predsednica komisije za urejanje prostora in ocenjevanje Janja Divjak, predsednica nadzornega odbora pa Danica Hercog. ■ B.Mugerle Avgust Tanšek: "Ml smo tu, kje je podmladek!?" KULTURA ....... _^_ __ s* 27. razstava Likovni svet otrok 95 odprta Likovni kažipot, usmerjen navzgor "Šoštanjski likovni svet otrok je že sedemindvajseto leto pomembno razstavišče na področju osnovnega likovnega izobraževanja. Likovnim učiteljem pomeni Šoštanj metropolo za soočanje s kvaliteto del njihovih učencev in za primerjanje lastnih pedagoških izkušenj. Upravičeno lahko rečemo, da razstavišče Likovni svet otrok vsako leto ponudi dragoceno informacijo iz vseh likovno ustvarjalnih področij. To razstavišče je osvojilo ves slovenski prostor..." To je le delček mnenja letošnje strokovne komisije, ki je odločala, katera dela so predstavljena na letošnji razstavi in kdo so nagrajeni likovni pedagogi. Zapisano je v katalogu, ki so ga organizatoiji, OŠ Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja, izdali v soboto, ko je bil v mestu pravi likovni praznik, praznik lepega. Iz vseh koncev Slovenije so se v Šoštanj pripeljali pedagogi in njihovi varovanci, za katere je uvrstitev na vseslovensko razstavo prav gotovo uspeh. V Domu Kulture so jih toplo sprejeli, učenci OŠ KDK pa so se predstavili z izjemno prisrčnim in pestrim programom, v katerem sta se pred- Leta 1904 Članek, ki ga je objavil Slovenski narod nam priča, da je lahko tudi poljubljanje sila nevarna zadeva: "Tri tedne zapora za poljub. Pri petrograjskem sodišču je bil obtožen 18. letni cestni pometač Trinkin, da je neko lepo mlado damo iz aristokratskih krogov na ulici posiloma poljubil. Dama se je sprehajala ob roki svojega moža, a pometač je moža sunil na stran ter damo poljubil. Obtoženi je zatijeval, da je bil pijan ter prosil odpuščanja. Toda sodnik ga je vkljub temu obsodil v tritedenski zapor." V treh tednih lahko temeljito razmislimo o svojem početju aH pa tudi ne. Leta 1956 V Celjskem tedniku smo našli kar dva članka, ki govorita o dogajanju v Šmartnem ob Paki. Prvi ima naslov "Gradivo za kroniko zbirajo". "Pri odboru Zveze borcev obstaja komisija, ki ima nalogo, da zbere vso zgodovinsko gradivo in potrebne podatke iz NOB. Skrajni čas je, da se ta material zbere, kajti prav tu v Šmartnem so bili dogodki, ki so vredni, da se zapišejo in rešijo pozabe. Upamo, da se bo to kmalu zgodilo, kajti ponekod take kronike že imajo." " Drugi članek ima naslov "Celjski grofje na našem odru": "Zadnjo nedeljo je gostovalo pri nas DPD Svoboda iz Prebolda. Uprizorili so Kreftove "Celjske grofe". Dvorana je bila nabito polna hvaležnih poslušalcev. Priznati moramo, da kaj takega v Šmartnem redko vidimo. Taki gostje so nam vedno dobrodošli." V Šmartnem ob Paki so očitno vedno imeli dober občutek za preteklost svojega kraja in tudi za kulturo, saj je bila njihova gledališka skupina vedno med najboljšimi amaterskimi skupinami v Sloveniji. Leta 1959 Slovenski poročevalec je objavil novico o Šaleškem kulturnem festivalu: "Šaleški festival bo letos na sporedu od 7. do 14. junija. Ves teden bo več pevskih koncertov, dramskih predstav in recitacijskih nastopov. Zadnji dan bo svečan zaključek festivala ob Velenjskem jezeru, ko bodo nastopili ob spremljavi orkestra pevski zbori." V zadnjih letih takšne novice v slovenskih časopisih ni bilo mogoče zaslediti, bojim pa se, da je tudi v nekaj naslednjih letih ne bo. Pa verjetno ne bi bilo nič narobe, če bi podoben festival zopet oživili! ■ Damijan Kljajič Utrinek Iz programa ob otvoritvi Igre barv, črt, In domišljije so "prepredle" hodnike šole ------------1 r Zgodilo se je... 13. malega travna stavila oba šolska pevska zbora, mladi glasbeniki, plesalci in recitatorji. Razstava se je letos prvič odvijala v samostojni občini Šoštanj, ki je bila poleg Pisanega lista tudi pokrovitelj, zato je zbrane pozdravil tudi župan dr. Bogdan Menih. Tudi letos je strokovna komisi-ja podelila pet enakovrednih nagrad in pet pohval posameznim Šolam in njihovim likovnim pedagogom. Pohvale sta prejeli tudi osnovna šola Miha Pintarja Toleda Velenje in likovni pedagog Robi Klančnik ter Osnovna šola Bratov Letonje Šmartno ob Paki in likovna pedagoginja Lidija Novak. "Karavana" se je potem skozi mesto Šoštanj odpravila do šole Karla Destovnika Kajuha, kjer so bili hodniki še dolgo polni radovednih obiskovalcev, avtorjev razstavljenega, likovni pedagogi pa so priložnost izrabili tudi za sproščen pogovor o svojem delu. Pred marsikaterim panojem korak presprosto obstane. Prav neverjetna likovna dela so letos ponudili na ogled mladi slovenski likovni ustvarjalci. Zato si le vzemite čas za ogled razstave. Časa imate do prihodnje, 28. razstave, torej skoraj celo leto. Na OS MPT raste republiški likovni center Letošnjo razstavo sta postavila dva domača likovna pedagoga; Alenka Venišnik iz OŠ KDK Šoštanj in Tone Skok iz OŠ MPT Velenje. Ta je letos že osemnajstič postavljal to razstavo, po otvoritvi pa nam je povedal: "Poskušal sem jo didaktično in metodično strokovno postaviti, v smislu postavitve likovnega problema in predstavitve novosti na tej razstavi. Likovni pedagogi se zavedajo, daje Šoštanj pregled najkvalitetnejših in najboljših dosežkov, zato tudi sami naredijo precejšnjo selekcijo. Je pa razredna stopnja bogatejša; tako po kvaliteti kot količini. Mislim, da je to zasluga celjske enote Zavoda za šolstvo, ker je ravno na tej opravila vrsto seminarjev za učitel-1 je razredne stopnje. Nekaj let smo se odločali za svobodno temo, | pustili ustvarjalnosti prosto pot, sedaj pa smo sklenili, da bi naj bila | naslednja razstava problemska; linija, črta, v likovnem ustvarjanju I otrok." Kot Ravnatelj OŠ MPT pa | nam je ob popohvali, ki jo je prejela šola in Robi Klančnik povedal: "Ne samo, da sem ponosen. Mislim, da sta likovni pedagog in šola v I Sloveniji v samem vrhu likovnega ustvarjanja. Rad bi povedal, da na šoli MPT nastaja republiški | likovni center za izobraževanje in interpretacijo najnovejših likovnih tehnik, ki ga bova vodila s kolegom Robijem." "Na šoli živimo s to razstavo" Emil Prah, ravnatelj OŠ Karla Destovnika Kajuha, nam je o organizaciji razstave "Likovni svet otrok" povedal: "Priprave na prireditev se pričnejo že v mesecu oktobru, ko razpišemo natečaj, potem pa je kar precej dela do svečane otvoritve, ko je razstava postavljena. Mislim, da je razstava vsako leto bogatejša, tako ugotavljajo tudi strokovnjaki. Vsako leto pa je večji tudi obseg. Letos je prispelo na natečaj preko 2 tisoč izdelkov, od tega je 486 razstavljenih. Med letom imamo na šoli različne obiske. Pogosti so obiski strokovnih kolektivov, likovnih pedagogov, posebno iz razredne stopnje, ki si pod strokovnim vodstvom ogledajo razstavo. Prihajajo študenti, ki si razstavo prav tako ogledajo pod strokovnim | vodstvom. Tretja vrsta so otroški obiski, ki niso tako pogosti, mislim pa, da bi lahko tudi tu dosegli določen napredek, če bo ponudba mesta Šoštanj še i kaj večja. Samo za to razstavo nekje od daleč priti ni kar tako. Imamo kar nekaj stvari, ki bi se dale ponuditi, j zato imamo v načrtu tudi obogatitev te ponudbe, da bo celovitejša." ■ Bojana Špegel I t m mm Preden se bomo v naslednjem nadaljevanju posvetili konkretnim "šaleškim" grbom, si poglejmo še nekaj najosnovnejših značilnosti in pravil, ki jih je potrebno pri proučevanju in opisovanju grbov upoštevati. Ponosni vojščaki so se že "od nekdaj" krasili z okrasjem, ki jih je tako ali drugače ločeval od ostalih. Tako imamo že v Homerjevi Iliadi ohranjen opis Ahilovega ščita. Okrašeno orožje in še posebej ščite poznamo tudi pri rimski vojski, ter ravno tako pri vzhodnih, islamskih civilizacijah. Toda grbi v najkompleksnejšem pomenu te besede se pojavijo šele v 12. stoletju, najkasneje sto let kasneje pa je uporaba le teh pri plemiškem razredu običajna in skoraj obvezna. Kaj pa pomeni ta izraz "...grbi v najkompleksnejšem pomenu te besede...", ki smo ga uporabili, oz. bolje, katere so tiste glavne in determinirajoče značilnosti grba? Glavne značilnosti bi lahko povzeli v petih točkah: 1. Grb je barven emblem. 2. Uporabljene barve so močne (izrazite) in jih je dovoljenih le nekaj. 3. Slike so geometrične ali zelo stilizirane; ne uporablja se reliefa ali pa je ta zgolj nakazan. 4. Grbi se praviloma uporabljajo na viteškem ščitu, kar jim daje tudi obliko. 5. Grbi so dedno prenosljivi, ter so povezani ali z značilnostmi dežele ali družine. Zelo hitro se je uporaba grbov razširila na kompleten višji razred srednjeveške družbe, kamor poleg plemstva štejemo še višjo duhovščino, ter zelo kmalu tudi na mesta. Svoje grbe so dobila tako mesta, kot tudi posamezni, bogatejši, meščani. O razvoju grbov, o zgodovinskih in ekonomskih okoliščinah, ki so določala in usmerjala razvoj grbov, ter tudi o razvoju prava, ki se je v zvezi z uvajan- jem . grbov, kot vse pomembnejših označevalnih elementih družbe, razvijal, bi seveda lahko mnogo govorili, vendar se bomo v našem, poljudno zasnovanem članku, omejili res le na predstavitev konkretnih, "naših" grbov. Zato omenimo le še eno zelo pomembno pravilo. V heraldiki poznamo, kot smo že zgoraj navedli zelo omejeno število dovoljenih barv. To sta dve kovini, zlata in srebrna, ter barve rdeča, modra, črna in zelena. Barve morajo biti močne, se pravi zelo izrazite. Zelo pomembna barva je črna, saj mora biti z njo očrtana vsaka podoba na ščitovem polju (dve barvi na grbu mora vedno ločevati črna črta). Obe kovini se označujeta z belo in rumeno barvo, vendar je potrebno tu omeniti, da se danes uporabljata preveč rumena in bela barva. Kot vemo obe kovini nista tako rumeni-oziroma beli, temveč bolj zamolkli. Rumena bi morala biti kovinsko zlata in ČLENITEV GRBOVNEGA POLIA s® e c)BB 1 2 kj [y ne tako "rumeno rumena", kot je, na primer, v primeru grba mesta Velenje ali kot je podlaga na sprednji strani grba mesta Šoštanj na tabli, ki pozdravi obiskovalca pri vhodu v mesto. Srebrna pa ne sme biti tako snežno bela, temveč kovinsko svetlo siva. Heraldično pravilo določa tudi, da se morata v enem polju menjavati barva in kovina, torej, da ne pride kovina na kovino ali barva na barvo, vendar je bilo to pravilo često prekršeno. Grb je lahko enopolen ali več polen (običajno do pet polj). Grbovna plošča je lahko razdeljena po dolžini (uporabljali bomo izraz razdeljen), višini (uporabljali bomo izraz razklan) ali s stranskim rezom. Grb lahko loči na dve polovici bruno (dve vodoravni, vzporedni črti, ki običajno po sredi grba tvorita "bruno"). Lahko pa ga loči tram (dve navpični, vzporedni črti, ki tvorita "tram"). Razdeljen ali razklan pa je lahko grb tudi z zalomljeno črto, ki daje izgled cin na grajskem obzidju, zato tako obliko imenujemo cinasto razdeljen oz. cinasto razklan grb. Poznamo tudi šahasto razdeljena polja v grbu, ter grb razdeljen s škarnikom (špirovcem). Na vse te značilnosti bomo naleteli tudi pri posameznih grbih "naših" rodbin ter bomo tam še posebej opozorili na posamezne značilnosti, ((risba: Grbi)) ■ Tone Ravnikar RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK* RADIJSKI MOZAIK KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, LJUBIJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... I-------------------1 > LESTVICA SLOVENSKIH PET j Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, J I 18. aprila, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). | 1 .AGATA ŠUMNIK ZGONEC...........Ena sama ljubezen | 2.BIG FOOT MAMA..........................Prid rajš' k men' 3.4 FUN................................................Vzemi me 4.LINTVER N.......................................Nedelja lep je dan 5.NIKOL A...........................................Maja Nagradni kupon | Ta teden glasujem za | Ime in priimek: _ I Naslov: _ I I___ Naš Čas, Foitova 10, 63320 Velenje Slovensko ljudsko gledališče Celje Četrtek, 13. aprila ob 19.30: William Shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC, Režija: I. Kunčevič. 1. premiera za abonma četrtek. Petek, 14. aprila ob 19.30: William Shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC, Režija: Ivica Kunčevič. Abonma Premiera in izven. Kulturni center Ivan Napotnik Velenje Hoditi brez nog Gost 10. družinskega večera prihodnji četrtek, 20. aprila, ob 20. uri v knjižnici Velenje bo Mirko Lebar iz Žalca, ki je že od svojega sedemnajstega leta brez obeh nog. Z velikim optimizmom in veseljem do življenja si je ustvaril pogoje, da lahko dela vse, kar hoče - hodi v hribe, trenira fitnes, vozi kajak... Družbo mu delata žena Alekssandra, Francozinja po očetu in učiteljica v Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani in hčerka Renee, ki rada prihaja domov. Pogovor bo vodila Duška Lah. LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 9. aprila, ste glasovali takole: 1. NAGELJ: "Veselo v Kamnik"............................ 13 glasov 2. SLAPOVI: "Mesečnik"....................................... 11 glasov 3. KOVAČIČ: "Lepšega časa ni"............................4 glasovi 4. SLOV. MUZ1KANTJE: "Glasba povsod živi" .. 2 glasova 5. ALPSKI: "Naš Jaka"...........................................0 glasov Predlogi za nedeljo, 16. aprila: 1. BURNIK: "Smeh ni greh" 2. F.V.V.: "Gasilska veselica" 3. FLERE: "Naj zdravice zadone" 4. NIPIČ: "Špilaj stari" 5. ZASAVCI: "Nocoj si povejmo" ■ Vili Grabner VAN HALEN: BALANCE Van Halen so ena tistih skupin, ki ne morejo več niti presenetiti, niti grobo razočarati. Na svetovni glasbeni sceni so prisotni že več kot dvajset let, saj prvi začetki skupine, ki sta jo ustanovila Nizozemca, brata Van Halen, segajo že v leto 1974. Zvok, kakršnega so Van Halen izoblikovali po letu 1985, ko jih je zapustil dotedanji pevec, kultni David Lee Roth in ko seje skupini pridružil odlični Sammy Hagar, se do danes ni bistveno spremenil in je prepoznaven že po prvih nekaj taktih skladb. To velja tudi za njihov zadnji album, Balance, ki so ga izdali po daljšem premoru, povezanim z osebnimi težavami Eddia Van Halena, ki je preživljal resno krizo zaradi zasvojenosti z alkoholom. Balance sledi tipično formulo hardrockovskih albumov, na katerih so navadno dve do tri potencialne uspešnice, ena balada in nekaj balasta, s katerim je potrebno zapolniti preostali čas na plošči. Največji hit na albumu je prav gotovo skladba "Can't stop lovin' you", ki je po svoji formi, značilnemu ritmu in - spevnemu refrenu, naravnost narejena uspešnica. Njenega uspeha verjetno ne bo uspelo ponoviti nobeni od preostalih enajstih skladb, ki jih še najdemo na tem albumu. Morda se temu lahko približa le balada "Not enough", če jo bodo seveda primemo promovirali tako z videospotom, kot tudi v drugih medijih. - Za odmevnost zadnjega albuma pa so prekaljeni mački Van Halen poskrbeli tudi na drug način. Z ovitkom albuma, na katerem sta upododbljena siamska dvojčka, ki sedita na gugalnici in s tem tudi vizuelno dopolnjujeta naslov plošče "Balance" (ravnotežje), so v nekaterih državah zbudili precejšnja negodovanja. Očitali so jim nareč, da gre za naslovnico, ki je na meji dobrega okusa, saj ne glede na to, daje podoba plod računalniškega trika, žali nekatere prizadete. Kakorkoli že, Van Halen so s to brezplačno kampanijo le pridobili. O njih se je spet začelo govoriti, to pa je danes pomembno, pa naj gre za še tako renomirano skupino, ki se je dokazala že stokrat in stokrat. B M/f/a Čretnik Radia Velenje, čeprav se komu I zdi, da je za njo še dovolj časa. | Poletnih 13. Najbrž je ni treba I posebaj predstavljati. Iskali . bomo najbolj všečno pesem ' poletja, tistega, ki šele prihaja. | Vinko Šimek se je prejšnji I teden že prišel pozanimat, kako • priprave potekajo, kako kažejo ' prvi pogovori z glasbenimi in I drugimi izvajalci. Potem pa nas I čaka še skupni Skok v poletje. ■ Gledamo in gledamo na koledar J in v karte, kdaj bi bilo vreme I najbolj jasno, sončno z najbolj | primemo nianso popoldanskega ■ modrega neba na začetku in ! kolikor je Mira Zakošek, ured- I niča Radia, ki skrbi tudi za vre- | me, doslej lahko ugotovila, bo ■ najbolj zvezdno nebo konec J junija. In takrat bomo skočili. V I poletje. ■ mkp i __________i Prihaja čas prireditev ZKO Slovenije objavil razpis Srečanje mladih pesnikov in pisateljev Zveza kulturnih organizacij Slovenije je objavila razpis za 23. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Sodelujejo lahko avtorji, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih republiških srečanjih mladih pesnikov in pisateljev, in to s prozo, poezijo in dramskimi deli. Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem ali računalnikom in poslani v treh izvodih, označeni pa morajo biti s šifro. Zato morajo avtorji priložiti še zapečateno ovojnico z osebnimi podatki (ime, priimek, naslov, izobrazba, poklic, starost in šifra.) Dvočlanska žirija in republiški selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrali najboljše avtorje za nastop na območnem in republiškem srečanju. Pripravili bodo kar 6 območnih srečanj. Prispevke pa je treba poslati do 5. maja 1995 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije (za 23. srečanje), Štefanova 5, p.p. 136, 6100 Ljubljana. ■ bš Zdaj se je začelo pa zares. Napoved dohodnine ste oddali, oddahnili ste si, priznali ali pa spoznali, koliko ste zaslužili in zdaj boste lahko med tekanjem od ene do druge plače, pokojnine ali dohodkov od česarkoli, ki jih imate, da živite, prišli še na kakšno prireditev. Veliko jih bo. Raznovrstnih. Tudi tistih, ki so tesno povezane z radijskim programom, pa vendar potekajo drugje, ne v studiu in na drugačen način. Datum za letošnjo tradicionalno prireditev pod naslovom "Trič-trač in druge čveke", kjer sta glavna Strašna Jožeta (Krajnc & Robida), je potijen. Le da bo letos prireditev potekala v občini Velenje, prejšnje pa so se odvijale v občini Žalec. Pa da ne bo pomote, tudi tokrat bo prireditev v Vinski Gori, in Tako je bilo v Vinski Gori lani. Na sliki sta oba "strašna". sicer 22. aprila. Zaenkrat vam lahko v zvezi z njo zaupamo le to, da tudi tokrat pripravljamo bogat program in da bo gostja Strašnih Jožetov Štefka Kučan, vse po- membne podrobnosti pa boste zvedeli na drugih straneh Našega časa in v programu Radia Velenje. Pripravljamo pa se že tudi na drugo tradicionalno prireditev SNOOP DOGGY DOG Znani in kontroverzni losan-geleski rapper Snoop Doggy Dog, ki je ravno tako kot po dobrem rapu, znan tudi po svojem življenju navzkriž z zakoni, je moral odpovedati svojo evropsko turnejo. V Evropo bi moral priti 7. aprila, ko naj bi mini turnejo, ki bi morala trajati teden dni, začel z nastopom v nemškem Manheimu. Vendar pa je zaradi številnih kazenskih postopkov', ki jih vodijo proti temu gangsterskemu raperju, sodnik kriminalnega sodišča v Los Angelesu zaplenil njegov potni list in s tem prikrajšal vse Doggy Dogove evropske oboževalce za ogled njegovega nastopa. Pa več sreče drugič. PAUL McCARTNEY Nekdanji Beatle in eden najbolj uspešnih in bogatih pop ustvarjalcev sploh, Paul McCartney bo v svojem rodnem Liverpoolu ustanovil šolo za "pisanje pesmi". Šolo bo ustanovil v znaemeniti Farne School, ki sta jo včasih obiskovala skupaj s kolegom iz skupine The Beatles, Georgeom Harrisonom. Sam Paul namerava v vlogi predavatelja nastopiti le redko. Bolj ga zanima spremljati delo učencev in se kaj novega naučiti od njih samih. DAVID BOWIE Znameniti kameleon ročka, David Bowie, o katerega bogati glasbeni karieri v zadnjem času ni 595 pevcev Skupaj nastopilo i i i V nedeljo popoldne je bila v Kulturnem domu Svobode Griže I zadnja od tretjih revij odraslih pevskih zborov, ki jih je pripravi- | la Zveza kulturnih organizacij občine Žalec. Skupaj je nastopilo na vseh treh revijah v Letušu, na Gomilskem in v Grižah 24 zborov in vokalnih skupin ali skupaj 595 pevcev. Revije so pokazale, da je zborovsko petje v žalski občini pril- | jubljeno ter da kljub težavam zbori dobro delajo. Slika: nastop mladinskega mešanega zbora s Polzele, ki ga J vodi Marko Slokar, se je prvič predstavil na reviji. Besedilo in slika: -er | wommmmmi\ - ~ '! —I j i HPHHllRM I1 IM^IrifFl' • 11 »v« m ^ 11 ' M . 1 ■ I Ji M ■ J-jAJ i l l _______l predstavila to soboto, 15. aprila, v okrepčevalnici Max v Velenju (v prostorih Rdeče dvorane). Vsi njeni oboževalci ste vljudno vabljeni. ETERNAL Eternal je simpatična dekliška skupina, ki prihaja iz Velike Britanije, natančneje iz južnega dela Londona in je v preteklem letu v domovini uspela z mega uspešnico Crazy. Ta sedaj postaja hit tudi v Evropi, k temu pa prav gotovo prispevajo tudi živi nastopi skupine po stari celini, ki na turneji ogreva občinstvo pred nastopi slovitih Take That. Skupina je sicer nastala leta 1992, ko sta skupaj začeli prepevati Louise Nurding in Kelle Bryan, pevske izkušnje pa so si dekleta nabrala iz bogate tradicije cerkvenega zborovskega petja. ADAM ANT Po dolgem obdobju molka, se je na glasbeno sceno z novim albumom vrnil tudi nekdaj zelo popularni Adam Ant. Adam Ant je zaslovel v zgodnjih osemdesetih, ko je s svojo skupino Adam and the ants lansir-al kar nekaj uspešnic (Prince Charming, Stand and deliv-er...). Po razpadu skupine je poskušal s solo kariero, vendar pravih uspehov ni dosegel. Tudi njegov poskus izleta v svet filma se je bolj klavrno končal. Nov album, s katerim bo ponovno poskusil povrniti sijaj svojemu imenu, nosi naslov Wonderful. ■ Mitja Čretnik dosti slišati, se v svojem razgibanem in pestrem življenju med drugim ukvarja tudi z grafičnim oblikovanjem. Tako je pred kratkim oblikoval osnovni motiv za plakat letošnjega, sicer tradicio- nalnega, festivala jazza v Mont-reauxu. Motiv, ki ga je na tem lepaku updobil, je letošnja 50 obletnica atomskega bombardiranja japonskega mesta Hirošime. ANJA RUPEL Zana slovenska pevka, Anja Rupel, ki trenutno navdušuje s svojo zadnjo uspešnico z njenega zadnjega albuma,Odšla bom še to noč, se bo velenjskemu občinstvu 10 Kiis VAS NASI KRAJI IN LJUDJE 13. aprila 1995 Srečanje Adolf - Dolfe Lipnik V Škalah in Hrastovcu je kar nekaj imen, mimo katerih krajani in še kdo ne more kar preprosto. Kličejo ga Dolfe, nekateri škals-ki Pepe, brez njega pa si kulturne prireditve v kraju skorajda ne morejo zamisliti. Dolfe Lipnik - majhen mož, drobne postave, ki spretno skriva 70 pomladi. Dopolnil jih je pred nedavnim, kar 14 dni pa je trajalo slavje, na katerem je s kupico dobre kapljice nazdravljal s prijatelji za lepo in zdravo življenje v naslednjih 30-ih letih. Z ženo Vido sta se namreč dogovorila, da bosta "učakala" 100 let in "Tako bo!" sta dejala ob našem obisku. Dolfe se je zapisal kulturi že kot gimnazijec. Rad je pel, tudi igral je v danes Mestnem gledališču v Ljubljani, se poskusil kot režiser, v zadnjem času pa je zelo dejavna njegova pesniška in pisateljska žilica. Pridno se debeli mapa, v kateri hrani pesmi, ki jih je napisal ob raznih priložnostih. Njegova poezija je polna lepih, globoko izpovednih besed o naravi, o vsem, kar je lepega v njej, o ranah, ki so ji jih prizadejali drugi. Tik pred zaključkom je njegovo pisateljsko delo Slovenski janičaiji v 2. svetovni vojni. "Strašen realist sem bil, danes pa sem velik veseljak. Razlogov za to pravzaprav nimam. Trpka spoznanja, kako kruto je lahko življenje, čeri, ki sem jih moral premagati, so me naučile nečesa: živeti moraš tako življenje, kot ga imaš. Nekaj lahko narediš sam, da je lepše. Drugo pa je splet okoliščin in sprejeti jih moraš, če to hočeš ali ne. Vsaka stvar je za nekaj dobra." Pravi, da rad pove resnico. Vendar, ker jo je tako težko nekomu povedati v obraz, raje to v obliki šale zapiše v svojih satirah. Kar nekako globoko v podzavest potiska vse temne plati svojega življenja. Čeprav ga tu in tam spomini "presenetijo", Dolfe raje govori o lepih trenutkih vsakdana. Kar nekaj jih je, največ iz obdobja zadnjih 11 let, ki jih preživlja kot upokojenec. "Samo enega šefa imam, ki mi dopušča, da tu in tam naredim, kar hočem," se je pošalil. Pisanje, petje, sodelovanje na kulturnih prireditvah je zanj velika sprostitev. Zadovoljstvo je toliko večje, če se mu za njegov trud zahvali tudi občinstvo. "Najbrž sem ljubezen do kulture, sploh do petja, podedoval. Doma smo veliko in radi peli." Najlepše mu je prav sedaj, na jesen življenja. Za dušo piše pesmi in prozo, za zdravo življenje hodita z ženo in prijatelji na sprehode, na plavanje, zjutraj pridno telovadita, njegova velika ljubezen so vrt, rože, sadovnjak. "Niti za sekundo nama ni dolg čas. Dopolnjujeva drug drugega in res nama je lepo," je povedala žena Vida. Hči živi v Ljubljani, sin v Celju in kadar jima le čas dopušča, pohitita v Škale. Dolfe pravi, da je njihova hiša vsemu navkljub polna. "Kraju je treba nekaj dati, da te sprejme. To počnem, odkar sem se pred 11 leti iz Celja vrnil v rodne Škale. SvetKS Šentiljod^ovarja: "Kdor želi, lahko dobi vse podatke o našem delu!" j Doplfe Lipnik Tudi zato mi je lepo." Ko bi mu bile le še dolgo tako! um Ljubno ob Savinji V eni prejšnjih številk Našega časa ste prav gotovo zasledili odgovor Sveta KS Šentilj na očitke, ki so bili na njihovo delo izrečeni na srečanju svetnikov strank slovenske pomladi s krajani Šentilja. Predsednik sveta KS Ivan Jelen in član sveta Franc Matavž pa sta nam v kratkem pogovoru pojasnila še več stvari v zvezi z njihovim delom. Največ pripomb krajanov je takrat "letelo" na posodobitve cest, zato smo Ivanu Jelenu najprej postavili vprašanje, kaj so v kraju postorili. " Največ smo naredili cest, prvotno iz samoprispevka, ki je bil izrecno namenjen za izgradnjo cest. Iz samoprispevka bosta letos dokončani še dve cesti. Kar je bilo sredstev iz proračuna '94, seje svet odločil za vrstni red in tega izpolnjujemo v celoti. Tako nam lansko leto ni uspelo položiti finega asfalta, temveč samo grobega. To smo v večini že plačali. Ko bo vreme, bomo naredili tudi še fino asfaltno prevleko na teh cestah." Naš čas: Kaj se je dogajalo s cesto v Laze, zakaj ta še ni rekonstruirana? Ivan Jelen:"Žalostno toda resnično je, da krajani ne razumejo, kaj je krajevna cesta in kaj lokalna. Cesta v Laze je lokalna, zato pri njej nimamo krajani ali krajevna skupnost čisto nič. Jaz sem stremel lansko leto k temu, da se v celoti financira in posodobi ta del ceste, dobil pa sem odgovor, da lahko dobimo le del sredstev. Sedaj smo jo dali v plan za letošnje leto, koliko sredstev pa bomo zanjo dobili, bomo še videli. Lani smo zato dobili 6 milijonov tolarjev, z njimi pa smo uredili 800 metrov cestišča." Naš čas: Koliko sredstev ste dobili lansko leto iz občinskega proračuna? Ivan Jelen: "Izrecno za posodobitev krajevnih cest smo dobili 5 milijonov tolarjev. Ta sredstva smo v celoti porabili, dotični krajani pa so morali za ureditev posamezne ceste prispevati polovico investicijske vrednosti. Naš čas: Koliko kilometrov cest ste uspeli tako urediti? Ivan Jelen: "1350 metrov." Naš čas: Na srečanju krajanov s svetniki strank slovenske pomladi smo slišali, da ste krajani precej nesložni in skregani. Kje vidite vzroke za to? Ivan Jelen: "Jaz vidim vzroke v tem, da so tisti krajani, ki nimajo zaupanja v svet KS, prav malo ali celo nič naredili za razvoj kraja. Ti delajo samo "špet-ir". Tisti, ki so že kaj naredili, so pa mirni in tiho." i sveta navadi i povabili Naš čas: Franc Matevž, ali s se krajani udeleževali sej' krajevne skupnosti? Franc Matevž: "V i smo imeli, da smo, če je bilo 1 širšega pomena, na sejo ] predsednike vaških odborov. Ka-1 kšnih bolj razširjenih sej nismo imeli." Naš čas: So tisti, ki se prito-1 žujejo, kdaj iskali informacije pri | vas?" Ivan Jelen: "Ne da bi vedel, I da bi iskali kaj posebnega. Do' danes še nihče ni prišel k meni1 po kakšna pojasnila. Na oglasni deski v domu krajanov sproti j obveščamo, kaj delamo in kaj se dogaja. Če pa koga karkoli zanima, si. lahko dokumentacijo ogleda, je pa tudi na knjigovodstvu | na občinskem nivoju, kjer se 1 ko vsak prepriča z mojim spremstvom ali dovoljenjem." Naš čas: Se vam zdi kritično, I da Šentilj nima svetnika v občinskem svetu mestne občine | Velenje? Ivan Jelen: "Jaz tega ne pogrešam. Pogrešajo ga tisti, ki mis-1 lijo, da ne delamo prav. Imamo take ljudi v občini, ki so že in nam še bodo priskočili na pomoč. Na volitvah je bilo 13 kandidatov za svetnike iz Šentilja, nihče ni bil izvoljen. Strankarsko | Šentilj ni močan." Prostori za občino in gasilce štirje mostovi že gotovi do Na I inhnnm v tp.h Hnph hitiin 5 nrpnrp.ianipm in nRvnrnnst tnrli 7a cnnHnii HpI I inhnpon Slavinia ta Na Ljubnem v teh dneh hitijo s preurejanjem in opremljanjem prostorov nove občinske uprave. Izvajalci bodo dela gotovo sklenili v roku, to je do 21.aprila. Prostore bodo sicer uradno odprli 4.maja, ko bodo v neposredni soseščini ljubenski gasilci dogradili in izročili namenu nov dom, slavje pa posvetili svojemu zavetniku, sv.Florjanu. Vrbje bodo zavarovali Pri odpravljanju posledic katastrofalnih poplav, ki so Ljubno še posebej razdejale, so doslej resnično veliko naredili, nezavarovan pa je ostal prireditveni prostor ob Savinji, kar znova pomeni veliko nevarnost tudi za spodnji del Ljubnega. Savinja ta prostor tudi brez poplave nenehno ogroža, zato so te dni pričeli graditi tri varovalne kašte, z njimi pa znano Vrbje želijo zavarovati pred uničenjem. Kadrovske rešitve Redno in kakovostno delo novih občinskih uprav je gotovo odvisno od sposobnih kadrov in prav na tem področju se nove občine, zlasti manjše, srečujejo s precejšnjimi težavami. Tudi v ljubenski občini je bilo tako, pred nedavnim pa so rešili tudi ta problem. Naloge glavnega tajnika občine in njenega sveta sedaj opravlja dipl.oec.Franc Valte. Mjp Tf! Radio klub Mozirje Tri desetnij Pred nedavnim je 33 tečajnikov Radiokluba Mozirje, z njimi so bili še trije iz velenjskega radiokluba, uspešno opravilo izpit za radiooperaterje 3.razreda. Kandidati so se na zahteven preizkus znanja s pomočjo predavateljev zelo dobro pripravili, vsi skupaj pa so hvaležni Občini Mozirje, ki je zagotovila prostore za nemoten potek tečaja in izvedbo izpitov. Kar 33 usposobljenih radiooperaterjev je za mozirski klub nedvomno velik uspeh. ■ (tekst in slika: C.Sem) praznika V Krajevni skupnosti Tabor v žalski občini bodo za krajevni praznik, ki ga bodo praznovali od 23. do 29. aprila, predali namenu štiri nove mostove, drugih pet manjših pa je še v gradnji. Upajo, da bodo v naslednjih dneh posodobili še tri odseke krajevnih -cest, ki so jih dodobra uničile las-nek poplave. Osrednja slovesnost* ob krajevnem prazniku bo 29. aprila. ■ Besdilo in slika: -er Eden od štirih že zgrajenih mostov v Taboru. ArtomobHski sejem v Velenju ffTn ; '••• - m^mi Živahno v petnajsto leto Dobrovlje ••••••••• Kdaj lepša cesta do doline? Prebivalci sicer zaselka Dobrovlje se navzlic vsej naravni lepoti tega področja že dolgo časa ubadajo s precejšnjo težavo, ki ji je sicer "ime" slaba cestna povezava z dolino. Sodijo v Občino Mozirje, do njenega sedeža, drugih ustanov in do doline sploh pa jih vodijo štirje kilometri slabe ceste. Že veliko časa si prizadevajo, da bi na cesto položili asfaltno prevleko, časi za takšno naložbo pa so vse prej kot dobri. Predračunska vrednost je namreč celih 40 milijonov tolarjev, pri tem pa se seveda vedno zatakne. Velik delež bi seveda zbrali sami, del naj bi prispevali občin^ Mozirje in Nazarje (presneta lokalna samouprava - le preko Nazarij namreč pridejo v Mozirje), naslednji del pa naj bi pridobili iz sredstev pomoči demografsko ogroženim področjem. In tu je (spet) vse narobe. Država se do tega še ni uspela opredeliti, zakon o regionalnem razvoju je sicer v drugem branju, še v večji meri pa je vse odvisno od državnega proračuna in glede na objavljen predlog skoraj vsako upanje (za letos) takoj splahni. Mjp Z letošnjo pomladjo je minilo štirinajst let avtomobilskega sejma v Velenju, na pobudo dolgoletnega člana Miha Valencija, ki sejem vseskozi tudi vodi, pa je sejem pričelo Združenje šoferjev in avtomehanikov Velenje. Sejem je kupce in prodajalce najprej vabil k staremu jašku ob velenjskem rudniku, zadnjih šest let pa ima svoj prostor na parkirišču pri Rdeči dvorani in velenjski avtobusni postaji. V vseh teh letih si je sejem zagotovil vabljivost in dobro obiskanost, saj se vsako nedeljsko dopoldne na tem prostoru zbere veliko število lastnikov jeklenih konjičkov od blizu in daleč; precej tudi z mariborskimi in ljubljanskimi registrskimi tablicami. Vstopnina 400 tolarjev je skoraj simbolična, kupci pa imajo zelo pestro izbiro najrazličnejših znamk in letnikov avtomobilov, cene pa so -obvezno v DEM. Poleg resnih Nedeljski utrip na velenjskem i kupcev se vsako nedeljo na sejmu zbere tudi veliko "firbcev", ki si na ta način krajšajo nedeljsko dopoldne. Na sejmu seveda nudijo tudi strokovne nasvete in kupoprodajne pogodbe. Minulo nedeljo je bil najdražji avto Opel calibra 2,0 i letnik 1992, veljal je 33.000 DEM, najcenejši pa je bil "hrošč" (1968), za katerega naj bi bodoči lastnik lastnik odštel 1.200 nemških mark. ■ Bogdan Mugerle 13. aprila 1995 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 11 NAŠ OS KS Škale-Hrastovec Plinifikacija - naložba brez primere Krajani krajevne skupnosti Škale-Hrastovec (v mestni občini Velenje) so si kar nekaj časa prizadevali, da bi njihov kraj, ki Je toliko trtvoval za Šaleško dolino, dobil vsaj delček priznanja v obliki ekološko čistejšega traka. Njihova vztrajnost se le obrestovala. H koncu gredo že namreč dela velike naložbe, ki Ji v zadnjih 10 letih ni primere - Izgradnja plinifikacije. S sodobnejšim in ekološko čistejšim ogrevanjem se bodo krajani tega območja Izenačili z življenjsko ravnjo občanov v mestu Velenje. "Po sedmih leti se nam je končno uresničila želja, ne samo na papirju, ampak tudi v dejanjih. V zaključni fazi je namreč napeljava plinovoda do vsake hiše. Veseli smo tega dejstva, veseli pa tudi zaradi tega, ker vse kaže, da bo naložba končana v predvidenem roku. Sploh, če bodo predstavniki mestne občine Velenje držali besedo, da bo izvajalec del lahko pričel izgradnjo plinske podpostaje v letošnjem juniju," nam je ob obisku dejal predsednik sveta KS Škale-Hrastovec Bojan Miklavžina. Zadovoljstva ni skrival tudi predsednik gradbenega odbora za plinifikacijo Jože Krk, kije povedal, da krajani praktično druge možnosti ogrevanja niso imeli. Že pri snovanju ideje o toplovodnem ogrevanju gospodinjstev Šaleške doline pred 10 leti so strokovnjaki opozarjali, da je izgradnja vročevoda za KS Škale-Hrastovec ekonomsko nesprejemljiva. Za krajane pa iz ekološkega razloga niso bila sprejemljiva individualna kurišča. Že tako in tako so tarnali, da jim življenjski pogoji ob nizkem zračnem tlaku niso pustili dihati. "Tako so vodstvo bivše občine Velenje in poslanci bivše velenjske občinske skupščine pred 3 leti vendarle dali zeleno luč za plinifikacijo." Da je naložba velik finančni zalogaj, najbrž ni treba posebej poudaijati. Od 80 do 82 milijonov tolarjev so ga ovrednotili na Projektivnem biroju v Velenju, kjer so izdelali projekt. Ob koncu izgradnje se bo končna številka najbrž gibala približno 100 milijonov SIT. Večjih odstopanj - po mnenju sogovornikov - ne bi smelo biti, kajti krajani bodo s prostovoljnim delom prispevali od 5 do 7 tisoč tolaijev (uro so ovrednotili s 500 SIT), drugi vir financiranja naložbe pa je 1600 nemških mark na gospodinjstvo. "Vsi, ki so bili prvi zapisani na uradnem seznamu prosilcev za plinifikacijo, so to vrednost morali plačati. Pravzaprav ni bilo Jože Krk pomembno, ali so primaknili iz lastnega žepa ali je to prispevalo podjetje. Vem pa, da je bilo potrebnega veliko napora, da je ta denar kot prispevek krajevne skupnosti dosegel 30-odstotni delež naložbe." Bojan Miklavžina je ob tem poudaril: "Zavračamo vse očitke, da v Škalah in Hrastovcu napeljujemo plinovod zastonj. Naš prispevek preko 20 milijonov tolarjev in 30 udarniških ur na vsako gospodinjstvo je dejstvo, da posebej ne omenjam prostovoljnih ur članov gradbenega odbora, ki zagotovo presegajo 100 ur na posameznika." Res je, sta dejala v en glas naša sogovornika, da brez finančne pomoči investitorjev -mestne občine Velenje, Premogovnika Velenje in šoštan-jskih termoelektrarn krajani Škal in Hrastovca sami izgradnji plinovoda ne bi bili kos. Od prvotnih 273 je danes na seznamu že 307 gospodinjstev. 30 se jih je prijavilo šele takrat, ko so dela na trasi že stekla. Priključitev na plinovod pa jim je dovolila mestna občina Velenje. Če bo narava oziroma vreme še naprej na strani krajanov, potem naj bi zemeljska dela pri izgradnji plinovoda končali v teh dneh in tako uredili površine na trasi v prvotno stanje. Odprto pa za zdaj ostaja še, ali se bodo lahko krajani greli na sodobnejši in ekološko čistejši vir ogrevanja že prihodnjo zimo. Od 250 do 270 gospodinjstev (odvisno od interesa krajanov) se bo lahko, če bo mestna občina Velenje zagotovila denar za izgradnjo podpostaje do 1. oktobra letos. "Mi upamo, da se bo obljub res izpolnila. Hkrati pa pozivamo vse, ki pri tem sodelujejo, da k temu po svojih močeh pripomorejo." Krajani Škal in Hrastovca so nadvse veseli, da širša družba ni pozabila na njihov prispevek njej. Ob krajanih, ki so se z vso zavzetostjo vključili v akcijo, razumeli zadeve in jih niso ovirali kot marsikje drugje, je vsemu navkljub treba omeniti vrle člane gradbenega odbora. Njihov delež pri izgradnji je neprecenljiv, saj so delali "skorajda noč in dan" na ki je najbolj zaslužen za to, da bo plin res tekel po vgrajenih ceveh, tega pa nikakor ne gre prezreti. 3 terenu. "En sam član ni nič, ampak šele ekipa 10 do 15 ljudi nekaj pomeni. Toda, resnici na ljubo brez Ivana Valenčaka, moža, Parkiranje ne Sercerjevi cesti ibljube ostale na papirju! Več kot znano je dejstvo, da je parkiranje jeklenih konjičkov v središču mesta Velenje iz dneva v dan večji problem. Razlog je na dlani ■ veliko pomanjkanje parkirnih prostorov in vsak dan več avtomobilov. Vsekakor so se ušteli tudi načrtovalci parkirnih prostorov pred stanovanjskimi bloki, te "napake" pa najlepše potrjuje vsakdanja podoba - osebni avtomobili, parkirani na vseh (ne)mogočih mestih, na cestah, pločnikih, zelenicah, otroških igriščih in še kje. S povsem enakimi težavami se srečujejo tudi stanovalci na Šercerjev; 13, 15 in 17. Parkirni prostor za vse stanov alce "sprejme" kakšnih dvajset osebnih avtomobilov, kar je daleč premalo, poleg tega na tem mestu puščajo svoja vozila stanovalci sosednjih sta- g novanjskih blokov, največ pa gostje bližnjih bifejev in še kdo. Parkirni prostor je tako ves dan zaseden zlasti na račun "tujih" voznikov. Ni se torej treba posebej čuditi, če stanovalci, ki jim je to parkirišče namenjeno, zadnje čase vztrajno parkirajo svoja vozila kar pred blokom, na asfaltiranem otoku, med zelenicami in na bližnjem ter CF1E£ I® CflTT H Na parkirnem prostoru težko najdeš prostor zapuščenem otroškem igrišču. Nekateri so takšno "divje" parkiranje skušali preprečiti z zaporo, torej s cvetličnimi koriti, vendar jim ni uspelo, ob tem pa se prav na teh mestih vsak dan tako ali drugače igra veliko otrok. Zaradi vsega tega so stanovalci upravičeno zelo nezadovoljni, saj tudi nimajo upanja, da bi se ta težava kaj kmalu uredila; navsezadnje sploh ni edina te sorte v Velenju. "Ko bi le bile kmalu volitve," je pripomnil nekdo od prizade- Bojan Miklavžina leta se je trudil, pred 4 meseci zaradi objektivnih razlogov predal predsedniško nalogo gradbenega odbora meni, z nami pa se trudi še naprej. Hvala mu v mojem imenu in v imenu vseh krajanov Škal ter Hrastovca za njegov veliki prispevek." Poleg plinovoda se bodo krajani Škal ter Hrastovca približali življenjski ravni občanov mesta še na enem področju: skupaj s cevmi za plin so namreč polagali tudi večnamenski kabel. Ta naj bi P JO služil za odčitavanje števcev, za razne signale in konec koncev tudi za kabelsko televizijo. ■ (tp, vos) Pred blokom na otoku med zelenicami je vsak dan več avtomobilov i£l V Luče plin namesto ceste In se je zgodila. Najbolj grozljiva možnost v predlogu državnega proračuna glede "ceste" Ljubno - Luče namreč. Zmerni optimisti so upali na obljubljenih 100 od 300 potrebnih milijonov tolarjev za izgradnjo drugega odseka, za katerega je via dokumentacija že pripravljena; tudi hudi pesimisti pa niso računali - da bo za to cesto namenjenih točno 0,00 tolarjev. Pa naj se v Lučah, Solčavi, Logarski ... nikar ne jezijo. Namesto ceste so dobili plinovod, ki ga v Sloveniji gotovo nimajo vsi, kar tudi nekaj pomeni. O tem zgovorno pričajo "varovalni " trakovi med Savinjo in cesto od Ljubnega do Luč. Domačini že stavijo, katerega od licemercev v najvišjem državnem in še kakšnem vodstvu bo prvega razneslo, ko bo Savinja odtrgala cesto in "plinovod." (Do naslednjih volitev gotovo nobenega, ker ga niti pod podrobnostmi ne bo blizu, saj bi že teža lažnih obljub povzročila eksplozijo.) Nekateri so pa res radodarni Kakšen mesec je že od takrat, ko je nekdo izkazal rado-darnost krajanom Rečice ob Paki oziroma lastnikom njiv ob železnici. Sredi polja jim je namreč dostavil "darilo" (na fotografiji). Toda, najbrž ga ni bil nihče vesel, kajti namesto, da bi ga odpeljal na ustreznejše mesto in prepustil času, da bi z njim naredil svoje, bodo morali ukrepati sedaj sami. Pa to najbrž ne bi bilo tako tragično, če jim odstranitev tovornjaka ne bi povzročila stroškov. tih - in je imel prav. Ni tako daleč nazaj in spomin je še živ - pred prvimi demokratičnimi volitvami v Sloveniji so mladinci ob raznašanju vabil volilce na Šercerjevi 13, 15 in 17 posebej spraševali, če so za izgradnjo pokritih garaž v bližini. Velika večina stanovalcev je bila ZA. Razumljivo - od vseh obljub ni bilo nič. Tudi na predvolilnem sestanku za lokalne volitve so o tem problemu v krajevni skupnosti veliko razpravljali. Oblikovali so predlog rešitve in pri njem je tudi ostalo. Več sreče prihodnjič, pravijo na loteriji! ■ Bogdan Mugerle Zapuščeno otroško igrišče - predlog za novo parkirišče!? - -__-——■ __ --- __ ZANIMIVO _ .V", mmm ____ _ 13. aprila 139 I>QRQ§KQP Oven od 21. marca do 20. a|>rila * Zavezali ste se, da boste pomagali nekomu, ki pa vaše pozornosti in skrbi nikakor ni vreden. Boste torej prelomili obljubo, ali pa vam bo zadeva vsaj dobra šola za prihodnost? V petek bo vse jasno, lahko si boste oddahnili. Začenjajo se mirni dnevi. Bik od 21. aprila do 20. maja Odločili ste se, vendar ne veste, ali je odločitev tudi za druge tako koristna kot za vas. Mogoče boste v petek postavljeni na preizkušnjo, mogoče pa boste dobili obisk, ki se ga ne nadejate. Vsekakor bo doživetij veliko in zvečine bodo prijetna. O ljubezni ne govorite več kot je nujno treba. Dvojčka od 21. maja do 21. junija •il Ste bili razočarani ali veselo presenečeni? Od tega zavisi, ali ste pripravljeni na nove, vznemirljive dogodke, ali pa se boste raje odločili za mir in počitek. Veliko vam je do tega, da si utrdite ugled, partner pa si prizadeva, da bi vas spravil iz tira. Prepir bo ognjevit, sprava še bolj. Rak od 22. junija do 22. julija Nekdo ima veliko vzrokov, da vas zadržuje tam, kjer vam ni všeč. Minili bodo dnevi, ko ste bili zaradi ljubega miru pripravljeni popuščati, začenjajo se časi, ko boste vse prej kot popustljivi. Opozorilo bo zaleglo, vendar nikar ne odhajajte, dokler si ne zagotovite odprtih vrat in prijaznega sprejema. Lev od 23. julija do 23. avgusta Nihče ni nenehno dobre volje, torej tudi vam ni treba kazati prijaznega obraza, če se počutite drugače. Mislite na neko doživetje in ga poskušajte ponoviti, vendar ne na silo. Otresli se boste dvomov, začeli boste od začetka in želi uspeh na celi črti. Časa boste enkrat za spremembo imeli dovolj. UP Devica od 24. avgusta do 23. septembra ' Zelo ste prizadevni, nekdo pa se vam zaradi tega skrivaj posmehuje. Ko boste imeli v rokah prve sadove svojega dela, se boste lahko smejali vi - in to zelo sladko! Veselje ob nenadnem dogodku bo tolikšno, da boste ostali brez besed, nato pa tudi brez večje vsote denarja. Ne bodite omahljivi, ljubezen zahteva pogum. tj^ Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Mogoče ste naredili odločilen korak, ne pričakujte pa, da vam bodo zaradi tega vsi čestitali. Borba, ki vas čaka, je samo vaša in zato se dobro pripravite. Preko nekih ovir boste šli cilju naproti. Partnerjevo nezadovoljstvo vas bo vzpodbudilo, da boste storili več kot je vaša dolžnost. Nežnosti in sreča v nedeljo. jl^ Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra "W Precej dela vas še čaka, ker pa ste zadovoljni z dosedanjimi dosežki, seveda ne bo težko. Ne zamudite ugodnih ponudb, ne odklonite povabila, v katerem se skriva nekaj več. Neko čustvo vas bo nepopisno vznemirjalo, nazadnje pa boste le ugotovili, da gre za ljubezen. Ste srečni? Če niste, vas v kratkem čaka nekaj zelo lepega. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^^ Premislili ste in se odločili, nekdo pa je sedaj zaradi tega na vso moč vznemirjen. Obljube so eno, dejanja drugo, treba bo najti nekakšno vmesno rešitev ali pa se boste zamerili na vse strani. Veliko ljubezen boste postavili na stranski tir, ker imate trenutno veliko opraviti sami s seboj. m*w Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Odkar ste se izpovedali človeku, ki nemara ni popolnoma zanesljiv, ste prestrašeni in v dvomih. Mogoče boste v prihodnjih dneh več na poti kot ste pričakovali, vendar se vam bo zadeva naposled bogato obrestovala in začeli boste uživati življenje. Dobro premislite, ali ne bi postavili temeljev novi, zelo trajni sreči. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Nekdo, ki vam veliko pomeni, se vam zadnje čase izmika. Kaj je temu vzrok, boste dognali v soboto, do takrat pa bodite potrpežljivi in vztrajni. Podpisali boste neko pogodbo in pobrali denar, partner pa bo zaradi tega skra jno slabe volje. Zanimivo doživetje vas čaka, vaše srce se bo vnelo. 1/ Ribi od 21. februarja do 20. marca ^^ Nekdo vas bo srečal, ko boste v povsem nepravi družbi, vendar se zaradi tega ne vznemirjajte Poskušajte pozabiti kar je bilo, spoprimite se z dogodki, ki prihajajo. Veliko boste govorili o čustvih, mogoče tudi zato, ker čutite v srcu nekakšno praznino. Jutri bo vse drugače, še posebej lepo pa bo v soboto. Ona v ttlača*1 Klasična ženska moda, primerna za ženske srednjih let ali pa tudi veliko mlajše (kje je meja srednjih let tako ne vemo natančno), se že dolgo zgleduje tudi po moški modi. Ne le po modelih, ki so nekoč bili v "lasti" močnejšega spola, tudi materiali in vzorci blaga so čisto "moški". Največkrat je črna ali golobje siva osnova prepredena s črtami; tankimi, debelejšimi, mešano... Saj poznate znane vzorce za moške obleke. No, v letošnji pomladi in tudi poletju, so priporočene tudi bele barve z nežnimi sivimi tankimi črtami. Pa modeli? Široke glače s "štulpno", skoraj obveznimi "moškimi" elastičnimi naramnicami, kravato no ali en-oredno zapiranje. Nič ne bo narobe, če boste namesto hlač izbral k suknjiču zapeljivo krilo... ^Arabski nasvet za lepoto Arabska tradicija stavi, kar zadeva žensko lepoto, na številko 16 oziroma 4+4+4+4. Zares lepa je ženska, če ima 4 črne stvari, 4 bele, 4 rdeče in 4 okrogle. Čmo mora biti: očesni punčici, lasje, trepalnice in obrvi. Belo: koža, očesna belina, zobje in roke. Rdeče: dlesni, jezik, ustnice, lica. Okroglo (nasprotno od naših misli o oblinah in okroglinah): vrat, zapestje, gležnji in boki. Ni znano, zakaj je tako, znan pa je recept, ki ga priporoča arabska tradicija za to, da dosežete to, kar imenujejo "alabastrska polt": zmešajte enaki količini mandljevega in olivnega olja ter dodajte malce cvetnega medu. 5 to zmesjo si zmasira-jte umit in še rahlo vlažen obraz. Masaža naj traja vsaj pet do deset minut. Spomladanska solata - Tri vprašanja za krepko telo Spomladi nam solata še posebej tekne. Pripravimo mlad regrat ali motovileč, radič, glavnato solato ali pa tanko narezano zelje. Tudi mladi špinačni listi so zelo okusni. Solato lahko zabelimo s pikantnim prelivom, ponudimo pa jo kot dodatek k glavni jedi ali kot samostojen nasiten in izredno vitaminski obrok. Glavnata solata z jabolki Za 4 osebe potrebujemo: 1 glavo mehke solate, 2 jabolki, 50g roqueforta, 3 žlice kisle smetane, 2 limoni, sol, poper, nekaj lističev mete. Solato očistimo, operemo in odcedimo. Jabolka narežemo na kocke, peščišča odstranimo. Jabolka prelijemo z limoninim sokom, da ne porjavijo Pripravimo solatni preliv: roquefort pretlačimo z vilicami in zmešamo s smetano. Dodamo limonin sok, katerem so bila prej namočena jabolka, solimo popopramo. Zmešamo solatne liste in jabolka, zabelimo s solatnim prelivom in okrasimo s svežimi meti-nimi lističi. Namesto mete lahko vzamemo tudi baziliko ali 1. Pogosto govorimo o ostrem zraku, ki draži (na morju, v hribih). Je v tem kaj resnice? Seveda, bolj ko je klima nenavadna, temveč je možnosti, da nas zrak draži. Posledice -spremembe v krvnem obtoku, pa tudi v presnovi. Taka klima nas spodbuja v aktivnosti, pri telesni slabosti pa lahko pomeni napor in preobremenjenost. Pred izbiro kraja za dopust se po možnosti posvetujte z zdravnikom. 2. Kaj se skriva v česnu? V kakšni obliki ga uživamo? Glavna prednost česna: kri se bolje pretaka. Česen čisti ožilje, odstranjuje usedline, kot so apnenec in soli, ki se nalagajo na stene žil. Tako ostaja ožilje prožnejše, visok krvni tlak se zniža. Dobro je, če česen uživamo svež. Tisti pa, ki jih moti vonj, naj sežejo po česnovih preparatih, ki so na voljo v lekarnah. Po njih ni neprijetnega ustnega zadaha. 3. Kaj dosežemo s stradanjem? V telesu se nalagajo usedline, kot so apnenec, beljakovine, soli in pa usedline, ostanki, ki pogosto tudi dlje časa ostajajo v črevesju. Vse to obremenjuje krvni I obtok, srce, počutje. Stradanje pomaga, vendar se za tako kuro odločimo le po temeljitem pogovoru z zdravnikom. Uspešna je tudi kombinacija stradanja z masažo, priporočajo tudi kure pitja. Po njih se počutimo kot prerojeni, pa še kak kilogram manj nosimo s seboj. * * X # Z VEZ *#* : D N # **** 1 # * K A Z 1 P * *#* # O T , © © © dobro srednje slabo Oven Bik Dvojčka Rak Lev Devica tehtnica ŠkorpijoD Strelec Kozorog Vodnar H delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © d denar © © © © © © © ' © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © S9LSKIH KL«»I P"""............................................................................................................... LINDE PLIN d.o.o. ! Krekov trg 4 j 63000 Celje Linde Plin d.o.ov Krekov trg 4,63000 Celje objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. komercialista za prodajo viličarjev na področju Slovenije i 2. serviserja za servisiranje in vzdrževanje viličarjev j 3. administrativno delavko Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod tč. 1: Višja ali srednja izobrazba ekonomske ali strojne smeri. Aktivno znanje nemškega jezika. Pod tč. 2: Mehanik. Aktivno znanje nemškega ! jezika. Pod tč. 3: Srednja izobrazba ekonomske smeri. Aktivno znanje nemškega jezika. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za delovna mesta je predvideno trimesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom (v nemškem jeziku) naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: j Linde Plin d.o.o., Krekov trg 4, 63000 Celje. Sola v naravi Letošnje leto je 55 petošolcev Osnovne šole Miha Pintarja Tole-da preživelo teden dni na snegu na Kopah. Vseh 55 otrok je uspešno končalo šolo smučanja. Poleg smučanja so pridobili še mnogo spoznanj iz področja varstva narave, orientacije, prve pomoči. Dobro so spoznali tudi predel Pohorja, kjer so preživljali šolo v naravi. Vsem bo ostalo enotedensko skupno življenje na Kopah v prijetnem spominu kot enkratna šola za življenje. Edita Jevšnik Hura - šola v naravi! Bilo je torkovo jutro. Vstal sem in pogledal skozi okno. Zunaj je bila megla in nekaj novega snega, ki je zapadel čez noč. Pospravil sem sobo in odšel na zajtrk. Po zajtrku smo se odšli smučat. Vadili smo za tekmo, ki naj bi bila popoldan. Kmalu smo se utrudili, zato smo odšli v kočo. V koči smo se najedli, spočili in pripravili smuči. Ko smo vse to opravili, smo dobili štartne številke. Imel sem številko sedeminštirideset. nekajkrat sem se še peljal po smučišču in nato počakal na svoj štart. Ko sem izpeljal progo brez kakšnih večjih težav, se odšel v kočo. Po večerji smo imeli kviz in razglasitev rezultatov tekme. Bil sem peti v svoji skupini. Tako je minil zadnji dan smučanja v šoli v naravi. Naslednji dan smo se veseli in polni doživetijh odpeljali domov. Tomaž Zagoršek, S.b Bližal seje teden našega odhoda na Kope. Z mano seje dogajalo nekaj čudnega. Nič več nisem mogel misliti, ker so moje misli že bile na snegu. Desetega marca se mi je velika želja uresničila. Skoraj celo noč nisem spal. Zjutraj smo se zbrali pred šolo in se z veseljem odpeljali našim dogodivščinam naproti. Na Kopah nas je pozdravilo sonce in mnogo snega. Pravi užitek! Z nami so bili naša razredničarka g. Žistova in štirje voditelji. Najprej smo imeli poskusno vožnjo, da so voditelji videli, kako se smučamo, jaz sem bil v drugi skupini. Bilo je O.K. Sedaj bom na kratko opisal zadnji tekmovalni dan. Zjutraj smo vstali ob 7. uri, šli na zajtrk in takoj na smučišče. Moj trenerje bil Tomo Gorišek. Naučil nas je dobro smučati, samo ta dam smo imeli smolo z vremenom. Bila je megla in močno je snežilo. Ko sem bil jaz na vrsti, nisem skoraj nič videl proge, kljub temu sem osvojil 13. mesto. Bil sem zelo vesel, kajti to je bilo moje prvo tekmovanje v življenju. Zvečer je bila podelitev diplom, nato večerna zabava. Malo smo plesali, si pravili šale in dolgo v noč bedeli. Meni so bili vsi dnevi lepi, toda najlepši zame je bil temovalni dan. Drugo jutro so še vsi spali, jaz sem že pospravil svoje stvari v kovček. Rad sem šel na Kope, še raje pa domov. Moj rek je ta: "Povsod je lepo, doma je najlepše." Aleš Avberšek, S.b Naš izlet Pri knjižničarskem krožku smo se odločili, da bomo na poučni ekskurziji v Šoštanju obiskali galerijo Ivana Napotnika in Likovni svet otrok na OŠ Karla Destovnika Kajuha. Vsem nam je bilo zelo všeč. Najprej smo si ogledali galerijo pod strokovnim vodstvom kustosinje gospe Kornelije Križnič. Ivan Napotnik seje rodil leta 1888 v Zavodnjah nad Šoštanjem in je že kot majhen deček rad rezljal iz lesa. Po končanem študiju je postal imeniten kipar in izdelal veliko kipov ter reliefov. Večino njegovih umetnin hranijo v galeriji, nekaj pa jih je še v zasebnih rokah. Njegova dela so iz različnih vrst lesa. Najbolj mi je bila všeč Zavodenjska Venera, zgubana stara ženica, narejena iz nagnojeve-ga lesa. Ta les je dvobarven, zato je iz njega še posebej rad ustvarjal. Kiparil je tudi iz hruškovega, češpljevega, vrbovega, jesenovega in bezgovega lesa. Uporabljal pa je tudi bron. Po ogledu galerije smo odšli na OŠ Karla Destovnika Kajuha, kjer že sedemindvajset let organizirajo razstavo otroških likovnih izdelkov iz vse Slovenije. Te zbirajo od septembra do januarja, ko je razpis zaključen. Učenci in njihovi mentorji prejmejo za nagrajene izdelke priznanja, na ogled pa so vse leto v avli šole KDK. Mi smo si jih natačno ogledali; res so imenitne. Za konec smo se odpravili v slaščičarno, ker smo se sladkali in pogovarjali o našem zanimivem dnevu. Za knjižničarski krožek,, Mojca Šuster, 6.b, OŠ Gorica G4RriNr pohištvena industrija d.d. polzela INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA tel. 063/720-020 VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 10. 4. do 13. 5. 1995 Nudimo vam bogato izbiro pohištva za opremo vseh bivalnih prostorov: gotovinsko plačilo - samska spalnica HALA 41.869,00 SIT -2D omara z drsnimi vrati 26.070,00 SIT - 3D omara z drsnimi vrati 32.863,00 SIT - zakonska spalnica VEGA-N0VA 101.908,00 SIT - spalnica SUZY-3 44.879,00 SIT pohištvo za opremo dnevnih, otroških sob, predsob, spalnic, pisarniško pohištvo, omare z drsnimi vrati, kosovno pohištvo, jedilnice, sedežne garniture, kavči, vzmetnice, pohištvo iz masive, ostanke od izvoza in še in še. Ugodne cene, plačilo na več obrokov, dodaten popust za nakupe nad 100.000,00 SIT. POHIŠTVO GARANT POLZELA ■ POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! tel. 063/720-020 Želimo vam vesele velikonočne praznike, z obiskom pri nas bodo še lepši! REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA VELENJE Upravni organ, pristojen za kmetijstvo v Upravni enoti Velenje, izdaja na podlagi 3., 4., 5. in 6. člena odloka o obveznem uničevanju češminovega grma ter divjega oziroma podivjanega hmelja (Ur. list SRS št. 20/78) zaradi preprečitve oploditve žlahtnega hmelja s cvetnim prahom divjega oziroma podivjanega hmelja, naslednji 1. Uporabniki kmetijskih zemljišč na območju Upravne enote Velenje morajo v oddaljenosti do 10 kilometrov od nasadov žlahtnega hmelja najpozneje do 15. junija mehanično ali kemično uničiti divji oziroma podivjani hmelj. 2. Pridelovalci žlahtnega hmelja morajo vse ostanke hmeljne trte, ki so nastali pri rezi ali kako drugače, kompostirati ali uničiti tako, da se z njimi hmelj ne more razmnoževati. rtK Na ta praznik je povsod po Sloveniji navada, da otroci in Tudi na našem območju so ljudje pokazali veliko t udi starejši v cerkev prinesejo butare, snope, potice, domiselnosti in spretnosti, ki se od kraja do kraja zelo presnec - to je iz posebnega lesa, zelenja in okraskov različne, pa zato toliko bolj privlačne. V treh krajih smo bili. povezano šibje. Ljubno ob Savinji - Cvetna nedelja je za Ljubno poseben praznik, za domačine in za mnoge obiskovalce od blizu in daleč. "Potice", kot pravijo v tem kraju in okolici butaram, so že desetletja nekaj posebnega, prava znamenitost so postale in resnično navdušujejo. Navdušuje zlasti enkratna domiselnost domačinov, ki ne pozna meja, navdušuje tudi spretnost domačih rok, ki iz sedmih vrst lesa izdelujejo prave mojstrovine. Najrazličnejša glasbila, orodja, celo stroje, simbole vseh vrst, pa bi bilo naštevanje predolgo. Poseben pečat čudoviti nedelji, "poticam", domačinom in vsem obiskovalcem je dal mariborski škof dr.Franc Kramberger z blagoslovom, pri-i in mašo. (foto:jp) Dobrna- Staro in mlado je v nedeljo na Dobrni občudovalo 37 fantov in mož, ki so prinesli iz približno tri kilometre oddaljene vasi Zavrh kar 57 metrov dolgo butaro. Bila je predolga in pretežka, da bi jo lahko postavili pokonci. Položili sojo na posebne podstvake rta stopnicah pred cerkvijo. Material za to verjetno rekordno butaro so dobili v bližnjem gozdu. Napravili so jo iz smrekovih sušic, ki so jih povili z leskovimi palicami in okrasjem, vsega tega materiala je bilo za dve dobri traktorski prikolici, nanjo pa so obesili kar deset kilogramov pomaranč. Butaro so med tem verjetno že razrezali, porabili jo bodo za prvomajski kres, mnogi domačini in obiskovalci pa so si od nje gotovo vzeli košček in ga odnesli domov. (foto: vos) Šentilj- Izkazali so se tudi fantje iz šentiljske fare, točneje iz Zgornjih Laz, ki so izdelali tri velikončne butare po 14,70 metra dolgih, skupno torej 44 metrov. Do cerkve v Šentilju, kamor so jih prinesli, je dva kilometra hoda, za prihodnje leto pa že napovedujejo nov podvig. O dolžini niso želeli govoriti, zanesljivo pa bo rekordna. (foto: L.O.) 1 t 1 r t ', 14 MM CAS ? •'Kf W ^"V / v * * «• t • * * • «• * * * UP* 11 J v- jkJI 13. aprila 199 ČETRTEK, 13. APRILA PETEK, 14. APRILA SOBOTA, 15. APRILA NEDELJA, 16. APRILA PONEDELJEK, 17. APRILA TOREK, 18. APRILA SREDA, 19. APRILA SLOVENIJA 1 10.10 Nana, mala opica, 1/4 10.20 Pokal, EBU drama 10.44 Arhiv zemlje, 10/14 11.15 Po domače 13.00 Poročila 15.35 Hoja po žerjavici, 2/3 16.25 Slovenski utrinki 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto -TV Igrica 19.13 Risanka 19.30 "IV dnevnik 2 20.05 Komisar Rex, 2/15 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Brooklynski most, 1/22 23.20 Jalna, 9/16 SLOVENIJA 2 14.40 Humoreska, amer. film 16.40 V vrtincu 17.25 SOVA,ponovitev sledi Princ z Bel-aira, 1/24 17.55 Jalna, 8/16 18.45 Že veste 19.15 TOK TOK 20.05 Moški, ženske 21.05 Tik, igrani film 21.30 Mahabharata, 4/6 22.25 Finale PEP v košarki (M), posnetek iz Zaragoze < VTV 09.00 Testni signal 09.30 VIDEO TOP-oddaja o ročk glasbi 10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 BRLOG, Dejanje šteje več kot sto besed, humori-stična nanizanka 20.35 Celovečerni film: SORODNIK 22.15 HOROSKOP 22.20 TV PRODAJA 22.25 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 10.20 Snoopy, 11/13 10.40 Zlatorog 10.55 Ročka ročka 11.45 Svet narave, 2/10 12.35 Že veste 13.00 Poročila 14.15 Kam vodijo naše stezice 15.15 Moja prijateljica Max, kanadski film 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Pasje mesto, 11/23 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Hugo-tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA: sledi Brooklynski most, 2/22 sledi Jalna, 10/16 23.55 Kamenje Ibarre, amer. film SLOVENIJA 2 13.00 Vrtnice in peteršilj, 1/5 13.50 Omizje 15.50 Osmi dan 16.40 SOVA, ponovitev sledi Brooklynski most, 1/22 17.10 Jalna, 9/16 18.00 Evangelističansko bogoslužje VELIKEGA PETKA, prenos 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Poglej me! 20.05 VVestbeach, 2/10 20.55 Macrocosmos, fantazijske skladbe po horoskopu 21.10 Križev pot, prenos Iz Rima - Koloseum 22.30 Fantastična simfonija, Berlioz VTV 09.00 Testni signal 09.30 BRLOG, Dejanje šteje več kot sto besed, humori-stična nanizanka 10.00 Film: SORODNIK 12.00. Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ-kontaktna oddaja zanimivimi gosti, igranje video igrice, video spoti, itd. 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 KUHARSKI NASVETI, Rolada iz govejih filejev Pokrovitelj predvajanja: ERA Velenje 20.10 GREMO V KINO 20.40 Celovečerni film: BLEŠČEČA KUPOLA 22.15 HOROSKOP 22.20 TV PRODAJA 22.25 Videostrani do 24.00 HUMORESKA, amer. film, 1946 Igrajo: John Farffield, Joan Cravvford, OscarLevant Režija: Jean Negulesco Zgodba filma je preprosta, predvidljiva, a vendar privlačna: nenavadno nadarjen židovski deček si nadvse želi violino. Mati ga razume bolj od očeta in njena zasluga je, da sin svoje življenje posveti temu instrumentu. Biti violinist v neperspektivnem okolju velemesta - v povprečnem orkestru za mladeniča seveda ni dovolj. Čeprav s prijateljem vadita najlažje koncerte, bo potrebno veliko sreče in naključij, da bo uspel in se uveljavil v visoki družbi. Brez usodnega srečanja z žensko, prebogato lepo mentorico, zagotovo nebi uspel... Petek, 14. aprila TVS1 (PO SOVI)_ KAMENJE IBARRE, amer. film, 1988 Igrajo: Glenn Close, Keith SLOVENIJA 1 08.20 Radovedni Taček 08.35 Medvedkove dogodivščine, 6/8 08.45 Moj prijatelj Piki Jakob, 09.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 09.20 Male sive celice, kviz 10.10 TOK TOK 10.55 Zgodbe iz školjke 11.30 Žepni nož, nizoz. film 13.00 Poročila 13.05 Moški, ženske 14.05 Malo angleščine, prosim 14.30 Tednik 15.20 Poglej In zadeni 17.00 TV dnevniki 17.10 Svet narave, 3/10 18.00 RPL-studio Luwigana 18.45 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.18 3x3 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 ONA + ON 21.15 Nocoj odrinemo 22.15 Ozare 22.25 TV dnevnik 3 22.55 SOVA: sledi Jalna, 11/16 23.45 Zadnja postaja, ang. film Carradine, Ray Oriel Režija: Jack Gold Zakonski par, Sara in Richard, se umakneta iz velemestnega življenja na zapuščeno hacien-do, kjer so davno tega živeli Richardovi predniki in vodili sedaj opuščeni rudnik bakra. Sara je pisateljica, ki iz drobcev življenja sestavlja krute, toda nežno lepe pripovedi o preprostih ljudeh in njihovem življenju. Richard je neozdravljivo bolan in skuša ob zavedanju iztekanja lastnega življenja najti umirjenost, preko svoje žene Sare pa tudi harmonijo s svetom, ki se mu izmika. Ibarra je kraj, kjer je življenje v svoji prvinskosti neizprosno in grobo, hkrati pa prepleteno s svojevrstno nežnostjo pa tudi močnimi čustvi. Bolj ko Richard in Sara razumevata in sprejemata novo okolje, bolj skladno je njuno skupno življenje in razumevanje drug d/ugega. Bližajoča se Richar-dova smrt postaja del njunega življenja in tako postaja njuno življenje vse bolj v skladju tako SLOVENIJA 2 10.00 Rahmaninov, ang. seri-ja, 4/6 10.50 Komisar Rex, 2/15 11.40 Turistična oddaja 11.55 SOVA, ponovitev sledi Brooklynski most, 2/22 12.20 Jalna, 10/16 16.55 Športna sobota: sledi Polzela: končnica DP v košarki (M): KOVINOTEHNA SAVINJSKA POLZELA - SMELT OLIMPIJA, prenos 18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.05 Karaoke 20.10 Čas nežnosti, am. film 22.25 Sobotna noč: sledi Novice iz sveta razvedrila sledi Traffic, koncert ang. skupine, sledi Angleška glasbena lestvica VTV 09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš - ponovitev 10.30 KUHARSKI NASVETI, Rolada iz govejih filejev Pokrovitelj predvajanja: ERA Velenje 10.40 GREMO V KINO 11.10 Film: BLEŠČEČA KUPOLA 12.40 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 365. VTV MAGAZIN - informativni reg. program 20.35 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba 21.35 HOROSKOP 21.40 TV PRODAJA 21.45 Videostrani do 24.00 s svetom kot z njima samima... Sobota, 15. aprila TVS1 11.30 ski film, 1993 Igrajo: OlivierTuinier, Genio de Groot, Verno Romnjey Režija: Ben Sombogaart Šestletni Mees se znajde v hudi, naravnost neizmerni stiski. Ko je prišel do stanovanja svojega prijatelja Tirna, je ugotovil, da so se Tim in njegova družina preselili, njemu pa niso pustili naslova. Da bi bila zadeva še hujša, ima Mees Ti-mov žepni nož in sedaj mu ga ne more vrniti. S svojim gromozanskim problemom išče pomoč pri starših, ki mu pa nočejo prisluhniti. Tako se odloči, da bo ukrepal po svoje, tako kot šest/etn/k pač zna. In izkaže se, da je iznajdljiv, predvsem pa, da prijateljstvo ne pozna ne meja ne ovir. TVS1 22.55 _ ZADNJAPOSTAJA,ang. film, 1992 Režija: Michael Whyte Igrajo: Julie Christie, Do-nald Sutherland, John Lynch Božič v Londonderryju - Sever- SLOVENIJA 1 07.50 ŽIVŽAV 08.40 Arabela se vrača, 1/26 09.10 Vrtiljak 09.30 Očividec, 2/14 10.00 Velikonočna maša 11.00 Srečanje koroških vižar-jev 11.25 Biblija 11.55 Rim: Urbl et orbi, papeževa velikonočna poslanica 12.30 ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 VVestbeach, 2/10 14.30 Lucija, slovenski film 16.00 V objemu gora 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo-tv Igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Presodite 21.25 National Geographic, 5/16 22.20 TV dnevnik 3 22.40 SOVA: sledi Čudna medigra, 1/2 SLOVENIJA SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 10.00 Fantastična simfonija 10.55 SOVA, ponovitev 11.45 ONA + ON 14.45 Športna nedelja sledi Med.prv.Ljubljane v gimnastiki 16.45 2. tekma finala končnice DP v hokeju na ledu sledi Jadranje, posnetek iž Izole 19.20 4x4-0 živalih in ljudeh 20.10 Razgledi slovenskih vrhov, 5/11 20.35 Toscin poljub, švic. film 22.00 Biblija 22.30 Športni pregled VTV 08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda: Risanke; OTROŠKI MIŠ MAŠ ; 364. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; ŠPORTNI TOREK; ŠPORTNI GOST; EPP; 365. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; AKTUALNO; Reportaža: SEJEM ALPE-ADRIJA; ALBUM SH0W-zabavno glasbena oddaja; VIDEO TOP - zabavno galsbena oddaja o ročk glasbi; GREMO V KINO; TV PRODAJA; HOROSKOP ........ Videostrani do 24.00 09.55 Uporniki v službi kralja, 4/13 10.25 Znanje za znanje, učite se z nami 10.50 Čas nežnosti, švic. film 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 15.05 Umetniški večer 15.05 Tik, igrani film 15.30 Maharharata, 4/6 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Očividec, 12/14 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Glas vpijočega 20.50 Mednarodna obzorja: Danska 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA sledi Murphy Brown, 17. del sledi Jalna, 12/16 SLOVENIJA 2 13.45 Utrip 14.00 Zrcalo tedna 14.15 Presodite 15.25 Poglej me! 16.10 Nocoj odrinemo 17.10 SOVA, ponovitev 18.45 TV avtomagazin 19.15 Sedma steza 20.05 Pro et contra 20.55 Zvok in tišina, 3/4 21.45 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra sledi Elvin Jones, 2. del VTV 09.00 Testni signal 09.30 365. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 SVETA GORA - ZNAMENJE UPANJA, dokumentarni film 20.25 MOJ KOLAČEK, dokumentarni film 21.05 ALBUM SH0W-zabavno glasbena oddaja 21.55 HOROSKOP 22.00 TV PRODAJA 22.05 Videostrani do 24.00 na Irska 1981. Mladi ženi - slikarki, materi desetletnega sina, policija s poroči, da so ustrelili njenega moža. Deset let kasneje v okrožju Donegal -republika Irska: žena ni več tako mlada, a v zelenem okolju irskega podeželja se v njej prebudi hrepenenje... Julie Christie, igralka pri petdesetih je naravnost idealna izbira za vlogo žene, ki ne skriva svoje starosti - in se tudi.ne umika pred izzivi življenja, kakršen je njeno srečanje z ostarelim invalidom, ki živi v opuščeni železniški postaji, mimo katere že dolga leta ni peljal noben vlak. In ker predvajamo - čisto slučajno - film le dan po njenem rojstnem dnevu, opozorimo na njene največje uspehe -filma Dariing in dr. Živago - oba filma sta bila posneta 1965. leta - za vlogo v prvem pa je prejela OSCARJA in vrsto drugih mednarodnih nagrad. 10.45 2/13 11.10 12.35 13.00 13.05 13.50 16.20 17.00 17.10 17.40 7/7 18.00 18.45 19.10 19.30 20.05 21.00 22.00 22.40 22.55 sledi 7/12 sledi Igrajmo se gledališče, Toscin poljub, švic. film TV avtomagazin Poročila Sedma steza Sobotna noč Mostovi TV dnevnik 1 Arabela se vrača, 2/26 Moj prijatelj Piki Jakob, Regionalni studio Koper Lingo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2 Obotavljanje, 2/5 Osmi dan TV dnevnik 3 Poslovna borza SOVA: Naravnost fantastično, Jalna, 13/16 SLOVENIJA 2 15.40 5/16 16.30 17.30 sledi 18.00 18.45 19.15 20.05 20.55 21.45 drama 22.35 VTV National geographic, Karaoke SOVA, ponovitev Murphy Brovvn, 17/23 Jalna, 12/16 Iz življenja za življenje Videošpon Gore in ljudje Roka ročka Hoja po žerjavici, 3/3, Svet poroča 09.00 Testni signal 09.30 SVETA GORA-ZNAMENJE UPANJA 09.50 MOJ KOLAČEK, dokumentarni film 10.00 ALBUM SHOVV- zabavno glasbena oddaja 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: GA-MESVVATCH 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 366. VTV MAGAZIN- informativni regionalni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.15 HOROSKOP 21.20 TV PRODAJA 21.25 Videostrani do 24.00 Nedelja, 16. aprila TVSl 14.35 LUCIJA, slovenski črno beli film Režija: France Kosmač Igrajo: Alenka Vipotnik, Kristjan Muck, Rudi Kosmač Pri premožnem kmetu služi Kajžarska Lucija. Med tremi kmetovimi sinovi povzroči Lucija razdor, saj je Boite, s katerim Lucija zanosi, zanjo najbolj zagret in jo želi poročiti. Gašper in Meihior poroki nasprotujeta, oče pa niti ne. Kakorkoli že, Lucija in Bolte se poročita, Meihior in Gašper pa po bratovi poroki zapustita kmetijo in se zaposlita v rudniku. Vse breme gruntarskega posestva in gospodinjstva je na Lucijinih ramenih in ona težkega dela ne zmore... TVS2 20.35 TOSCIN POLJUB, švic. film, 1984 Režija: Daniel Schmid Časa Verdi v Milanu je tema in prizorišče nenavadnega dokumentarnega igranega filma, ki ga je pred dobrimi desetimi leti posnel švicarski režiser Daniel Schmid in se z njim predstavil SLOVENIJA 1 10.10 Hroščosned, 1/21 10.35 Bolj pravljica kot res, 30. let MPZ Maribor 12.05 Iz življenja za življenje 12.30 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila 15.30 Zvok in tišina, 3/4 16.20 Slovenci v zamejstvu 17.00 TV dnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 Za zabavo, kitajsko-hoiv | gkonški film 22.10 TV dnevnik 3 22.30 Žarišče 22.55 SOVA: sledi Novopečeni princ z Bel-1 Aira, 2/24 sledi Jalna, 14/16 SLOVENIJA 2 16.10 Zgodbe iz školjke 16.40 Videošpon 17.25 SOVA, ponovitev sledi Naravnost fantastično, 7/12 17.45 Jalna, 13/16 18.45 Arhiv zemlje, 11/14 19.15 V vrtincu 20.00 Športna sreda sledi Pokal ev.prvakov v nogt| metu: MILAN-PSG, prenos 22.10 Omizje 00.10 Alica, evrop.kult.maga zin VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 366. VTV magazin-informativni regionalni program 09.50 ŠPORTNI TOREK 10.10 ŠPORTNI GOST 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program; Risa na serija: ZELENA DETEKTM 19.30 TV PRODAJA 19.35 Videostrani 20.00 EPP 20.05 NAJ SPOT-kontaktna oddaja o pop glasbi 21.10 TROPSKA VROČICA III., Strel iz ljubezni, ameriška detektivska nanizanka 22.00 HOROSKOP 22.05 TV PRODAJA 22.10 Videostrani do 24.00 na mnogih festivalih. Časa Verdi je dom za ostarele umetnike, ki ga je ustanovil slavni komponist Giuseppe Verdi in v katerem je v času snemanja živelo približno 65 pevcev in pevk, glasbenikov in komponistov. Večina med tistimi, kijih je srečal Daniel, danes verjetno ne živi več, zato pa ostaja toliko bolj opazen njihov nastop v njegovem filmu. Schmid je namreč v Časa Verdi odkril mnoge zvezde tridesetih let, umetnike, ki jih verjetno današnji ljubitelji opere sploh ne poznajo po imenih: Saro Scuderi, trmo Colasanti, Giu-seppeja Sanija, Giulio Scara-melli, Giuseppeja Manachinija. V stari palači sredi Milana, pozabljeni od nekdanjih oboževalcev in prezrti od današnjega občinstva, živijo v nekem fiktivnem svetu, pogreznjeni v svojo bogato preteklost, obdani s starimi albumi, časopinimi izrezki in starimi ploščami... Sreda, 19. aprila TVSl 20.25 ZA ZABAVO, hon-gkonško kitajski film, 1992 Režija: Ning Ying Igrajo: Huang Zongluo, Huang VVenjie, Han Shanxu Junak filma, stari Han, je vse svoje življenje prebil v gledališču, v Pekinški operi je hišnik in neke vrste vratar. Na starost, upokojen, se Han ne more sprijazniti, da je konec njegovega dejavnega življenja. Da je konec njegovega stika z gledališčem. V parku, kamoi zahajajo upokpjenci, se Han zbliža z drugimi upokojenci in skupaj pridejo do zamisli o združenju v klubskih prostorih, kjer bodo lahko igrali in peli, skratka, zanimivo preživljal obilje prostega časa. Njihov duhovni vodja postane star Han, ki se na igranje in nastopanje nekoliko spozna. Kai kmalu pa se njihov konjiček spremeni v zaresno gledališko delo, saj hočejo zmagati na krajevnem tekmovanju neznanih talentov. Njihove ambidje so večje od njihovih sposobnosti, in žal tudi njihov klubski prostorne bo več njihov, kergs bodo zasedli mladi. Pred sta rim Hanom in njegovo druščino torej ni nič kaj svetla prihodnost. 13. aprila 1995 BELA msim u tonsko cev. Pri tem je vozilo dvignilo v zrak in po 8 metrih letenja je udaril v nabrežino. Od tam je vozilo prevračalo po cestišču in obstalo je v jarku. Med prevračanjem je voznika Draga vrglo iz vozila in se je hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Njegov sopotnik Maksimiljan G., star 34 let, iz Varpolja je v nezgodi dobil sled poškodbe. Voznica osebnega avtomobila zadela peško V ponedeljek, 3. aprila, ob 5.45 se je na lokalni cesti zunaj naselja Paska vas pripetila huda prometna nezgoda, v kateri se je hudo poškodovala 18-letna peška Polona S. Iz Šmartnega ob Paki proti Paški vasi je vozila osebni avtomobil 34-letna Branka M. Ko je pripeljala v levi ostri ovinek, je s prednjim desnim delom vozila trčila v peško, ki je hodila ob robu vozišča, v smeri vožnje voznice. Po trčenju je peška padla na pokrov motorja in nato še na vetrobransko steklo, nakar je padla na tla. Peško so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Ukradli Florido V noči na 6. april je neznani storilec s parkirnega prostora na Kidričevi cesti v Velenju odpeljal neznano kam osebni avtomobil Yugo Florido, bele barve, registrskih številk CE 96-53J, s čimer je lastnika Uroša G. oškodoval za 500.000 tolarjev. Huda prometna nezgoda pri prehitevanju V nedeljo, 9. aprila, ob 14.15 se je na regionalni cesti zunaj naselja Šentjanž pripetila prometna nezgoda. V njej se je ena oseba hudo poškodovala, materialno škodo na vozilih pa so cenili na okoli 1.000.000 tolaijev. Iz Radmitja proti Mozirju so v koloni vozili trije osebni avtomobili. 30-letni Drago K. iz Radmitja, ki je bil zadnji v koloni, je pričel prehitevati 19-letnega voznika Borisa G. iz Spodnje Rečice. Ko je bil vzporedno z njegovim vozilom, je Boris zapeljal levo pred njegovo vozilo in pričel prehitevati pred seboj vozečo voznico. Voznik Drago je zaradi tega zapeljal na levo na bankino, kjer je trčil v be- POLICIJSKA POSTAJA M0ZII RJE Otroci v vikendu V začetku aprila je bilo vlomljeno v vikend last Ide P. iz Črnuč in v vikend last Janeza A. iz Spodnje Rečice. Vlomilca, kasneje se je izkazalo, da gre za otroka stara 12 in 13 let, sta v obeh vikendih povzročila nered in odnesla več predmetov. Oba lastnika sta bila z vlomom oškodovana za okoli 60.000 tolarjev. Je šlo za požig? V ponedeljek, 3. aprila, okoli 23. ure je zgorel večji, lesen kozolec v Zgornjem Pobrežju, last Ivana K.. V požaru je kozolec zgorel v celoti, poleg kozolca pa še traktorska cisterna, trosilec za gnoj in še več druge kmetijske mehanizacije. Požar v katerem je nastalo za okoli 4.000.000 tolarjev škode,.so gasili gasilci. Ker kriminalisti in policisti sumijo, da gre v tem primeru za požig, z raziskovanjem primera nadaljujejo. pustil mimo avtobus, kije pripeljal po prednostni cesti. V tem trenutku pa je s kolesaijeve leve strani pripeljal voznik osebnega avtomobila 28-letni Marko F. iz Dobrteše vasi. Med voznikoma kolesa in osebnim avtomobilom je prišlo do trčenja, pri čemer seje Tomaž hudo poškodoval. Druga nezgoda seje pripetila ob 18.10 na Cesti na Lavo v Žalcu. Po lokalni cesti iz Novega Celja proti Žalcu je vozil osebni avto 42-letni Igor R. iz Dobriše vasi. Ko je pripeljal do križišča s Cesto na Lavo, je zapeljal v križišče s prednostno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal s kolesom 15-letni Robert L., prav tako iz Dobriše vasi. Kljub zaviranju je voznik Igor trčil v kolesarja in ga zbil po vozišču. V nezgodi se je kolesar hudo poškodoval, poškodovanega pa je voznik sam odpeljal v Zdravstveni dom Žalec, od koder so ga prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Vlom v osnovno šolo Neznani storilec je v času med 31. marcem in 3. aprilom vlomil v prostore osnovne šole Slavko Šlander v Preboldu. Vlomil je tudi v pisarno tajništva, kjer je na silo odpiral predale pisalnih miz in omar, vsebino pa razmetal po prostoru. Vlomil je tudi v stoječo omaro, kjer je bila priročna blagajna, v kateri je bil ključ in iz nje odtujil denar in nekaj čekov. Šoli je s tem dejanjem storilec povzročil za okoli 100.000 tolarjev škode. 0ldy d.o.o. Polzela 38, U tel.: 720-592 Tilnn PE VELENJE i a.o.o. (Era ŠP0RT) tel.: 854-391 Cene v DEM Hudi nesreči dveh kolesarjev Na območju Žalca sta se v soboto, 8. aprila, pripetili dve prometni nesreči, v katerih sta se hudo poškodovala kolesarja. Prva nezgoda seje pripetila ob 13. uri zunaj naselja Žalec. 17-letni Tomaž V. iz Velenj a je vozil gorsko kolo po Celjski cesti iz Žalca proti križišču z magistralno cesto. Ko je pripeljal do križišča, je s kolesom zavijal levo na magistralno cesto. Pred tem je s- znizanje cen v APRILU * DEVIZNI krediti * OBRESTI D + 10%-11,5%, od 1 - 4 let, polog 30% * 5% popust za gotovino SWIFT 1,3 GX 50 20.499 - elek. nastavljiva ogledala, centralno zaklepanje, odbijači GS BOB-znižanje cen DEVIZNI krediti * obresti D + 15%, na 45 mesecev, polog 30% IMPREZA SEDAN IN C0MACT 1,6 GL 2W0 27.000 servo volan, elek. stekla, centr. zakl., nastavljiv volan... 55 S 3V 94 60 S 5V 94 15.990 16.990 iSERVIS avtogiijm JvRČKOVNifiC ; Florjan 289, Šoštanj Tel. 881-259 Del. čas:del. 8. ■ 12. in 14. -18. sob. 8.-12. E MONTAŽA GUM za OSEBNA in TOVORNA vozila fi CENTRIRANJE GUM i VULKANIZACIJA i PRODAJA GUM Pri nakupu Vam nudimo še brezplačno montažo. Možnost plačila na več čekov. to m Al UpOBHf Pretep se je tragično končal «s. t» x m t* » & $ « m * » # m % m » © »s » & ss a* »» *a • Umor na Trebeliškem V nedeljo, 9. aprila zvečer, okoli 20.30 je prišlo v bivšem gostinskem lokalu RTC na Trebeliškem do prepira in pretepa med 30- letnim Fuadom H. iz Velenja, 30-let- nim Fuadom B. iz Šoštanja in 35-letnim Ekremom B., prav tako iz Šoštanja. Enemu od udeležencev pretepa je padla na tla pištola. Fuad H. je pištolo pobral in z njo ustrelil v smeri Ekrema B. inFuada B. Naboj je zadel Ekrema, ki je za posledicami poškodb na kraju dogodka umrl. Rop v menjalnici Atka v Velenju V PVC vrečki odnesel za 4 milijone deviz Žalostno - toda resnično! Nesojeni revolveraši Tako je pač, da se po naših gostinskih lokalih poleg običajnega pitja marsikdaj dogaja dosti več, kot si lahko navaden državljan, ki cele dneve sedi doma pred televizo-jem, zamisli. Seveda je še bolj presenetljivo to, da se o raznih pretepih in razgrajaštvih marsikdaj nikoli "nič ne ve". Storijo, ki jo bomo opisali, je zanesljivo 100-odstotno resnična. Kraj in glavni krivci so nam bili zamolčani (ali pa smo jih namerno izpustili!), a vsebina resničnega (ponavljam - resničnega) dogodka je povsem nespremenjena! Torej: v enega izmed neštetih lokalov je prišla vesela druščina (k veselju pa je seveda pripomogel alkohol), ki si j e v poznih večernih uricah zaželela malce hladne pijače (pa ne kakšnega soka ali cole, če ste na to pomislili). No, ena runda ni bila dovolj, zato je sledila druga, tretja ... Naenkrat pa so fantje postali nevljudni do ostalih gostov (beri: izzivalni); zadeva se je končala s tem, da so naši "junaki" domov prišli bolj kot ne pretepeni (naboksani, bi rekli po domače). Tu pa se vse še ni končalo, kakor se mi je malo prej nehote zapisalo. Fantje so zjutraj vsi užaljeni (verjetno zaradi neprijetne kombinacije bolečin in alkoholnega mačka) sklenili, da se bodo ta večer maščevali - če pa bi šlo slučajno kaj narobe (pod narobe so najbrž mislili na to, da bi se zgodba o pretpenih junakih zopet ponovila), pa je eden od užaljenih od doma vzel tudi star pihalnik (to je druga beseda za pištolo, da ne bi prišlo do nesporazuma), ki mu ga je menda zapustil dedek, ki gaje s pridom uporabljal med I. ali morda II. svetovno vojno. In ... fantje so zopet prišli v isti lokal in takoj zagledali svoje pretepače, ki so jih prejšnji večer tako neusmiljeno nabili. Naš junak, kije sprevidel, da so zopet na dobri poti, da "pokasirajo batine", je takoj potegnil iz žepa star dedov pihalnik (menda je bil brez metkov, ker se že več desetletij ne dobijo nikjer več), in se zadri vsem v gostilni: "Zdaj vas bom pa postrelil kot zajce, porkamadona!" No, vsi obiskovalci so v paničnem strahu takoj zapustili lokal (tudi pretepači), tako da sploh niso opazili, da se je našemu revolv-erašu takoj zatem, ko je potegnil pištolo, le-ta tudi razletela, tako da je še nekaj minut po tleh iskal bobnič pištole in nekaj delov, ki so nehote odpadli s pištole. In kaj se je zgodilo potem, vas najbrž zanima? Tega pa ne vem, a če vas konec zgodbe res tako zanima, jo boste zanesljivo slišali v eni od mnogih gostiln -morda vam bo zgodbo povedal kar naš revolveraš - imenujmo ga John Wayne - osebno. ■ BigJoco V petek, 7. aprila zjutraj, med 7.35 in 7.40 uro je takrat še neznani storilec izvedel rop v menjalnici Atka na Tomšičevi cesti v Velenju. Storilec je prišel do stranskega vhoda v menjalnico in potrkal. Ko je uslužbenka odprla, jo je s pištolo prisilil, da mu je odklenila blagajno. De- nar je zložila v PVC vrečko in mu jo izročila. Preden je storilec prostor zapustil, je uslužbenko zvezal. Iz menjalnice je odnesel okoli 4.000.000 tolarjev v različnih valutah. Storilčevo zadovoljstvo ob lepem plenu pa je bilo kratkega daha, saj se je istega dne ob 12.30 že znašel v rokah policistov in krimninalis- 1Z tov 24-letni Danijel B. Velenja. Preiskovalcem je izročil izkupiček, maske in orožje. V akciji za izsleditev storilca je sodelovalo večje število policistov in kriminalistov, pri intenzivnem zbiranju obvestil pa so z informacijami pomagali tudi občani. ■ mkp Pozno ponoči Nista hotela plačati vstopnine Marsikateri pretep se odigra "na črno", torej brez prijave ustreznim organom - policiji. Pretepi in podobni incidenti se tudi v sedanjem času najraje "vnamejo" konec tedna, tudi minuli vikend ni bilo drugače. Priljubljen prostor, kjer se zadnje čase dogajajo boksarski incidenti, je nova diskoteka v Velenju (ne bomo je imenovali, čeprav vsi dobro veste, katero mislimo). Tja med drugim zahajajo tudi ostali lastniki okoliških diskotek, ki jim ni vseeno, da jim ta nova diskoteka tako sega po žepu, saj se je promet v "starih" diskotekah občutno zmanjšal. Torej: lastnik ene od "starih" diskotek, je hotel na ogled "nove", a glej ga zlomka - radarje zahteval od njega, da kakor vsi ostali gostje, plača vstopnino. To seveda ne bo šlo, sta se pogumno uprla, lastnik "stare dsik-oteke in njegov brat. In beseda je dala besedo, vstopnine pa še vedno nista hotela plačati... In začele so peti pesti ter leteti udarci. Kdo je začel, sploh ni važno, ker je pač znano, daje potrebno za vstop v "novo" diskoteko plačati. Ker je bil redar fizično bolj okreten od dveh gostov, ki nista želela plačati vstopnine, je eden od njiju potegnil iz suknjiča pištolo ter začel groziti radarski službi. Seveda so radarji takoj ukrepali (odvzeli orožje in še malce našeškali dva vročekrvna brata). In incident se je čez pol ure "neopazno" zaključil. Radarji so še vedno pobirali vstopnino drugim gostom, brata iz stare diskoteke, pa sta odšla domov na "rehabilitacijo". O dogodku, ki je opisan zgoraj, policija, kakor mi je znano, ne ve nič - tako da bo za "incident" tudi naša policija izvedela iz časopisja! ■ BigJoco i ' t »i«*,«, i Priprave na veliko atletsko tekmovanje Prvo sejo vodil Milan Kučan V Velenju bo lO.in ll.junija največje letošnje atletsko tekmovanje v državi • Evropski atletski pokal Bruno Zauli. Nastopilo bo po sedem moških in ženskih reprezentanc. Tehnični delegat je bil zadovoljen s potekom priprav. Pred tem velikem dogodku je bila prejšnji teden prva skupna delovna seja častnega in organizacijskega odbora. Vodil jo je predsednik države Milan Kučan, ki je hkrati predsednik častnega odbora. Poleg članov obeh odborov, v katerih so ugledna imena šaleškega in slovenskega športnega, političnega in gospodarskega živlejnja, sta bili na novinarski konferenci kot gostji tudi naši atletinji Brigita Bukovec in Jolanda Steblovnik. Bukovčevi je ob tej priložnosti predsednik organizacijskega odbora dr.Franc Žerdin izročil darilo za bronasto medaljo na letošnjem svetovnem dvoranskem prvenstvu. Milan Kučan seje najprej zahvalil vsem, ki so sprejeli članstvo v odborih in posebej poudaril, da je sestava odborov takšna, da vrednoti slovensko atletiko, ki je zadnja leta nedvomno spet doživela razcvet in pokazala, da dobro strokovno delo omogoča razvoj talentov, ki jih ima vsak rod dovolj, če so zaupani strokovni vzgoji in če so dovolj mo- BRUNV IUROPEAN CUP EVROPSKI ATLETSKI PO Velenje - Slo veh 10.- tivirani. "Prepričan sem, da je v Sloveniji obojega dovolj, da so vrhunski rezultati slovenskih atletinj in atletov zadostna motivacija za mlade, da je športna vzgoja v šoli na ravni, ki kasneje omogoča selekcijo in da je navsezadnje Sloveniji že drugič zapored zaupano tekmovanje za evropski pokal Bruno Zauli. To pa je odraz vrednotenja slovenske atletike v Evropski atletski federaciji," je poudaril Milan Kučan in nadaljeval: "To tekmovanje želimo izpeljati tako, da bodo imeli atleti in atletinje pogoje za doseganje najboljših rezultatov, da bo atletika v Sloveniji potrdila, da je res temeljni šport, brez katerega ni napredka in da bomo potrdili, da smo Slovenci športni narod, da je smučanje samo ena oblika tega dejstva in da je tudi smučanje zakoreninjeno v atletskih prvinah." Predsednik organizacijskega odbora dr.Franc Žerdin je posebej dejal: "Vseskozi od preureditve tega stadiona je bila, da bi dobili prireditev, s katero bi se lahko mesto Velenje uveljavilo tudi s tem lepim objektom. Zelo sem hvaležen Atletski zvezi Slovenije in njenemu predsedniku Janezu Aljančiču, da sta nam prisluhnila v teh željah, prepričan sem, da bomo to tekmovanje organizirali tako, da bo v ponos Velenju in Sloveniji." Zadovoljen je bil tudi Janez Aljančič. "Doslej se še ni zgodilo, da bi katerakoli država dve leti zapovrstjo organizirala evropski pokal. Ko smo v Ko-penhagenu kandidirali za organizatorja in tudi zmagali, smo se v atletski zvezi odločili, da bi velike prireditve izvedli tudi zunaj Ljubljane, saj s tem razvijamo tudi ostala atletska središča. Odločitev za izbor Velenja je bila pravilna, še zlasti, ker sem prepričana, da jo bodo pripravili na visoki ravni." Med tem je Velenje obiskal tudi tehnični delegat Evropske atletske zveze Imre Matrahazi,ki je zelo ugodno ocenil primernost tega sodobnega atletskega objekta in potek priprav na to veliko tekmovanje. Do tedaj bo organizator uredil tudi poseben prostor za ogrevanje atletov in atletinj ter pokril tribuno. Pričakujejo 450 udeležencev V Velenju bo nastopilo sedem moških reprezentanc - Albanija, Ciper, Hrvaška, Izrael, Moldavija, Turčija in Slovenija ter prav toliko ženskih - Albanija, Ciper, Hrvaška, Izrael, Moldavija, Slovaška in Slovenija. Pričakujejo okrog 450 tekmovalcev in njihovih spremljevalcev. Tekmovanje bo zajemalo 20 moških in 17 ženskih disciplin. Po besedah direktorja slovenskih reprezentanc Milana Lorencijan-aj bi atletinje zanesljivo napredovale; to sicer pričakuje tudi od atletov, ki pa bodo imeli zelo resna konkurenta v Moldaviji in Izraelu. ■ vos Nova oprema KS:Rudar 0:0 Otresli so se neposrednega tekmeca!? Nogometaši velenjskega Rudarja so si po nedeljskem koro-ško-šaleškem derbiju globoko oddahnili. Njihov edini cilj v tem srečanju je bil - ne izgubiti, in temu je trener Bojan Prašnikar podredil taktiko. Domači gledalci vsekakor niso bili zadovoljni, ker niso videli zadetka v nasprotnikovi mreži. Rudarjevim privržencem, ki so v velikem številu prišli na Prevalje, pa je bilo tokrat (skoraj) vseeno, da se je srečanje končalo z najmanj željenim izidom. Z debelo točko so "rudarji" zadržali osmo mesto in še naprej prednost dveh točk pred Korošci. Že v naslednjem krogu, ta bo že v soboto, se lahko Rudar otrese še drugega tekmeca za osmo mesto. Velenjčani bodo v 22.krogu na svojem igrišču gostili Koprčane, ki so trenutno deseti, Nova oprema Korotan Suvel pa bo moral k ranjeni SCT Olimpiji, ki je v prejšnjem krogu doživela prvi spomladanski poraz v Murski Soboti. Trener Bojan Prašnikar je nedeljski derbi ocenil takole: "Ta točka je resnično vredna zlata. Povsem smo izpolnili naš cilj, saj smo zadržali razliko pred Prevaljčani in sedaj bomo vendarle lahko mirneje nadaljevali prvenstvo. Seveda bitka še ni dobljena in še naprej bo vsako srečanje za nas kvalifikacijsko. Tekma je bila zelo trda in težka. Gostitelji so bili zelo nevarni ob prekinitvah, pri njih pa jim je precej "pomagal" sodnik Kan-dare iz Ljubljane. Toliko prekinitev proti nam kot danes, že dolgo ni nihče dosodil. Igralce moram tokrat posebej pohvaliti. Borili so se maksimalno in os- ; NAPOVEDUJEM IZID ■ Kaj morate storiti? Pravilno morate napovedati končni izid posamezne prvenstvene tekme med nogometaši Rudarja in nji- ■ hovim nasprotnikom. Danes vpišite v spodnji kupon izid tekme 23. prvenstvene-| ga kroga Rudar - Istrabenz Koper (Ne pozabite, tekma bo že v soboto!) Rezultat tekme Rudar - Istrabenz Koper vpišite v kupon in ga na dopisnici ali v pismu pošljite (petkov žig!) na naš naslov: Naš čas, Foitova 10, 63320 Velenje, s pripisom "Napovedujem izid". Kupončke lahko prinesete osebno na uredništvo ali jih spustite v poštni predal pred vhodom - zadnji dan je sobota do 12.ure. I Kar deset vas je zadelo Ja, moramo vam čestitati. "Rudarji" igrajo po vaših željah in napovedih. Kar deset izmed vas je napovedalo, da bo na Pre-valjah 0:0, največ pa vas je stavilo na Rudarjevo zmago. Izžrebali smo Martina Dreva, Stantetovo 24, Dušana I Djukiča, Šalek 93 (oba Velenje) in Zvoneta Jelena, Zadrečka | 11, Nazarje. Vstopnice dvignite v uredništvu. Točen izid ste | napovedali tudi: Hajrudin Kahrimanovič, Jakob Javornik, An-| tonija Šolinc, Matjaž Vrhovnik in Jože Javornik (vsi Velenje), Jože Vertot (Šoštanj) in Jure Kovač (Škale). NAGRADNI KUPON Rudar - Istrabenz Koper Ime in priimek: _ Moj naslov:. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J I I I I I I J 19 ^UMRAŠM^^ VABIMO VAS NA NOGOMETNO TEKMO uzo SLOVENIJA: MADŽARSKA v M, 18.4. ob 16.30. uri v ŠMARTNEM 08 PAKI STRAŠNA JOŽETA, IRENA VRČKOVNIK, ANSAMBEL COMET, AEROKLUB VELENJE, PADALCI IN NOGOMETNI VETERANI GENERALNI POKROVITELJ MORANA D.O.O. CVETLIČARNA IN POGREBNE STORITVE vojili točko, kar na Prevaljah uspe le redkim moštvom. Sobotno srečanje s Koprom, nasprotnikom, ki še vedno išče priključitev v osmerico, bo nov derbi sredine lestvice. Mi smo vendarle gostitelji in to prednost bomo skušali izkoristiti." ■ vos RUDAR: Čanič, Balagič, Rat-kovič, Pranjič, Sillo, Oblak, S.Javornik, Žurman (Spasojevič), Ekmečič, Doler, J.Javornik (Polovšak). Šmartno ob Paki Zanimivo bo V torek, 18.aprila, bo v Šmartnem ob Paki zanimiva nogometna predstava. V tekmovanju za "Mitropa pokal" se bosta namreč srečali mladi reprezentanci Slovenije in Madžarske do 20 let, ob njih v tem tekmovanju sodelujeta še reprezentanci Avstrije in Hrvaške. Ob tej priložnosti bodo v Šmartnem namenu izročili nove tribune in prenovljene garderobe. Pred pričetkom tekme bo na igrišču kultura program z Ireno Vrčkovnik, gosta bosta tudi "strašna Jožeta", začeti udarec pa bo izvedel eden najstarejših nekdanjih šmarskih nogometašev. Ugoden izid bi slovenskim nogometašem veliko pomenil, saj sov prvem krogu osvojili drugo mesto, tekmo v torek pa bodo pričeli ob 16.uri in 30 minut. _f/fi. Papir Radeče:ERA Šmartno 0:1 (0:0) Spet na vrhu lestvice Zalčanke za Velenjčanke Po daljši prekinitvi so v soboto spet nadaljevali prvenstvo v 1 .rokometni ligi. Zaradi maturantskega plesa v Rdeči dvorani so morale Velenjčanke tekmo z vodilno Krim Electo odigrati v Žalcu. "Gostiteljice" so nastopile brez poškodovane Vujovičeve in seveda niso bile kos gostjam. Medarje-va je sicer kar dvanajstkrat premagala gostujočo vratrak, kar pa je bilo premalo ob skromnem deležu soigralk. Izid je bil 18:24(8:10). Po 20.krogu so Velenjčanke še naprej na 9.mestu. Za obstanek v osm-erici bosta odločilni zadnji dve srečanji s Kranjem v gosteh (v soboto) in mariborskim Branikom doma. Rokometašice Žalca pa so v tem krogu v gosteh premagale Kočevje s 16:14. S tem so pomagale sebi v boju za četrto mesto, ki vodi v razigra-vanje za naslov državnih prvakinj, in Velenjčankam, saj imajo igralke Kočevja še naprej le točko prednosti na osmem mestu. VEGRAD VELENJE: Lakič, Brelih, Medar 12, Topič 2, Draganovič, Nojinovič, Karaman, Kranjc 1, Stevanovič 3, Ibralič in Grudnik. m vos Šmarčani so se tudi z drugega gostovanja zapored vrnili z dvema debelima točkama, ki sta jih ob porazu doslej vodilnega Zagorja v Slovenskih Konjicah znova pripeljali na prvo mesto v drugi ligi. Zmaga v Radečah ima dodatno težo tudi zaradi tega, ker zaradi rumenih kartonov nista igrala Druškovič in Mašič. Na začetku tekme so imeli gostitelji rahlo terensko pobudo, vendar brez posebne nevarnosti za vratarja Kališka. Bolj razburljivo je bilo po 17.minuti srečanja, ko so domači zadeli prečko, za tem pa stisnili obroč okrog šmarskih vrat. V tem obdobju se je z izrednimi obrambami izkazal vratar ERE Kališek, ki je bil tudi najboljši igralec srečanja, res pa je tudi, da sta tik pred polčasom lepi priliki za ERO Šmartno zamudila Purg in Mešanovič. Po domoru so domači zaigrali še bolj napadalno in imeli v 47.minuti najlepšo priložnosta na tekmi, ven- dar se je znova izkazal Kališek, ki je imel tudi v naslednjih minutah veliko dela. Sredi drugega polčasa so igralci Šmartnega vzpostavili ravnotežje na igrišču, domači si ni« priigrali nobene resnejše priložnosti, šest minut pred koncem pa seje gostom nasmehnila tudi sreča. Mešanovič je preigral kar pet domačih igralcev, naslednji gaje20 metrov od vrat zrušil, prosti strel je izvedel Grobelšek, domači vratarje žogo le odbil, Purg pa jo je iz neposredne bližine potisnil v mrežo. Domači so seveda napadli z vsemi močmi, v nasprotnih napadih so imeli Šmarčani še dve lepi priliki, izid pa se vseeno do konca srečanja ni spremenil in dve veliki točki sta odšli v Šmartno. V soboto bo v Šmartnem gostoval Solinar iz Pirana. ERA ŠMARTNO: Kališek, Fajdiga, Grajfoner, Irman, Omera-gič, Grobelšek, Štefančif (Podgoršek), Hodžar, Žurej, Mešanovič, Purg (Puckmeister). ■ Janko Goričnik r ■» * Košarka ■ i ■ i ■ i Polzelani brez težav V nadaljevanju košarkarskega prvenstva za prvaka so košarkarji Kovinotehna Savinjske Poltele na domačem parketu v soboto pred okoli 800 ghledalci zasluženo in brez večjh težav premagali Triglav iz Kranja z rezultatom 97:83 18:35). Gostje so sicer v prvih minutah povedli, toda Polzelani se niso dali in v 4. minuti izenačili na 10:10, v nadaljevanju prevzeli igro v svoje in polčas dobili za 13 točk razlike. Tudi v drugem delu so bili gospodarji na igrišču in ob koncu zmagali. Trener domače ekipe Boris Zrinski je srečanje komentiral ta- kole: "Mislim, da se je v igri poznalo, da je to pomembno srečanje. Igrali smo dobro, predvsem pa nam je uspelo, da smo na tej tekmi spočili Tiller-ja, ki je zaradi poškodbe kolena danes igral manj. V končnici, v drugem delu, smo poskusili igrati s tremi nizkimi igralci in lahko rečem, da smo tudi v tej postavi uspeli." Za Kovinotehno Savinjsko Polzelo so koše dosegli: Kobale 17, Stavrov 12, Petranovič 25, Rovšnik 4, Jagodnik 12, Čmer 8, Tiller 10, Cizej 9. m-er Brez treh igralcev Košarkarji šoštanjske Elcktre so si priigrali novo zmago v domači dvorani, čeprav so bili zelo oslabljeni (80:70, 39:36). Zaradi poškodb nista mogla igrati Tajnik in Bogataj. Trener Janko Bukovič v ekipo ni postavil tudi Rizmana. Ta igralec kot tujec ne sme igrati v razigravanju za obstanek in je ekipo uigraval brez njega. Kljub takšni "razredčenosti" so fantje igrali dopadljivo in predvsem po dobri igri v zadnjih minutah tekme zasluženo premagali nasprotnika. Tokrat je treba posebej omeniti Mrzela, ki je blestel pri prostih metih, zadel je vseh šestnajst, natančna pa sta bila tudi Tomic (5:5) in Pečovnik (2:2). Včeraj so košarkaiji Elektre gostovali v Skofji Loki. V zadnji tekmi tega dela pred bojem za obstanek bodo v soboto v domači dvorani gostili mlado ekipo Smelta Olimpije. Srečanje v telovadnici OŠ Salek bodo začeli ob 20.uri. ELEK-TRA: Mrzel 26, Tomic 19, Lip-nik 18, Brešar 8, Pečovnik 4, Mališevič 3, Brinovšek 2. ■ vos Strelski šport V 8.krogu 1.državne lige pištoljarjev so strelci velenjskega Mroža na svojem strelišču premagali ljubljanski Krim s 1668:1632 (Veternik 566, Šterman 558, Legner 544). Po tem krogu so z 20 točkami na 3.mestu, v zadnjem krogu pa se bodo v odločilni tekmi za 2.mesto srečali z ekipo Ptuja. Druga ekipa Mroža je srečanje s Kamnikom izgubila s 1571:1599, s 528 krogi pa je bila pri Velenjčankah najboljša Durakovičeva. V Slovenskih Konjicah je bilo regijsko tekmovanje za "zlato puščico". Med Velenjčani je bil s tretjim mestom najboljši Franjo Zučko, na državno tekmovanje prihodnji mesec v Portorožu pa so se uvrstili še Šterman, Rek in Trebše. _UF.Ž. Namiznoteniške novice V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani 3. državno prvenstvo za pionirje in pionirke. Tekmovanje se je udeležilo tudi 6 igralcev velenjskega kluba Era in to uspešno. Največ je dosegla fantovska dvojica D. Vodušek - Kocuvan z osvojitvijo 2. mesta. Damijan je bil uspešen tudi v igri mešanih parov s Tino Safran, saj sta os- vojila bronasto odličje. Sicer pa so med 16 najboljših tekmovalcev dosegli: v igri dvojic tudi K. Steblovnik - M. Ahtik ter J. Gruber -A. Grlica in med posamezniki Damijan Vodušek ter Karmen Steblovnik. Na tekmovanju 155 najboljših pionirjev in pionirk Slovenije. a o mmirmu *0.0. gorenjei@©p©mj Razpis štipendij za šolsko leto 1995/96 Studijska smer stopnja število štipendij Fakulteta za strojništvo Tehniška fakulteta - dipl. inž. strojništva - inž. strojništva VII VI 5 Ekonomska fakulteta Ekonomsko poslovna fakulteta - dipl. ekonomist VII 2 » ■BHHnflMRI liti,. ' * Gimnazija V 10 Strojni tehnik V 7 - Kandidati, ki bodo prejeli štipendijo na gimnaziji, se morajo obvezati, da bodo nadaljevali študij na VII. ali VI. stopnji v skladu s potrebami štipenditorja. PRIJAVE Kandidati naj vloge za razpisane štipendije pošljejo na naslov: Gorenje Gospodinjski aparati, Izobraževalna dejavnost, Partizanska 12, Velenje, najkasneje do 25. maja 1995. K prijavi za štipendijo na obrazcu SPN-1, DZS-8.40 je treba priložiti: - kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica staršev in svojih izvenšolskih aktivnosti ter napoved pričakovanega šolskega uspeha ob zaključku šolskega leta - potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oziroma o vpisu na fakulteto - višjo šolo (naknadno) - fotokopijo zadnjega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce) - potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitih in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto - potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke) - potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši - upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za marec 1995. Pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. POSEBNI POGOJI Štipendije za gimnazijo so namenjene izredno nadarjenim in prizadevnim učencem, ki še nimajo štipendije in bi kasneje nadaljevali šolanje na višjih in visokih šolah v usmeritvah, ki bodo potrebne štipenditorju. Prednost imajo učenci, ki imajo praviloma odličen in prav dober uspeh, aktivno sodelujejo v različnih dejavnostih v šoli in izven nje, posebno še, če so dosegli vidnejše rezultate in priznanja na raznih tekmovanjih znanja in se vključujejo v raziskovalno delo (na primer gibanje "Znanost mladih"). IZBIRA KANDIDATOV Prednost pri podelitvi štipendije bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih pogojih pa otroci delavcev v podjetjih Gorenje d.o.o. VIŠINA ŠTIPENDIJE Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so opredeljene v pravilniku o štipendiranju. Štipendisti na tehniških usmeritvah VII. stopnje prejmejo k osnovni štipendiji še poseben dodatek za deficitarnost. OBVESTILO O IZBIRI KANDIDATOV Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 30. junija 1995. Gorenje GA, Izobraževalna dejavnost Dviganje uteži ^ji ■■■■■■■■■ Štiri medalje v Ljubljani Na državnem mladinskem prvenstvu v skupni kategoriji do 20 let v Ljubljani seje odlično izkazalo pet velenjskih dvigalcev. Skupno so osvojili dva naslova državnega prvaka in še dve bronasti medalji, najmlajši udeleženec prvenstva sploh Uroš Ojstršek, ki še ni dopolnil 14 let, je bil četrti v kategoriji do 65 kg, dvignil pa je 80 kg. Naslova državnega prvaka sta osvojila Janoš Kavnik v kategoriji do 54 kg (85 kg) in Damir Mujič do 91 kg (90 kg), tretji mesti pa Milan Zep do 70 kg (160 kg) in Selvir Muratovič do 76 (150 kg). _Mps. Mednarodni mladinski turnir Z popularizacijo mladinskega nogometa je vodstvo Rudarja konec tedna izvedlo mladinski nogometni turnir. Poleg gostiteljev so na njem zaigrali še njihovi vrstniki iz Nemčije, Hrvaške in Mura, vodilna ekipa slovenske mladinske lige. Rezultati: Varteks:Rot Weiss 16:0 (7:0), Mura:Rudar 5:0 (2:0); aza l.mesto: Mura:Varteks 4:3 po enajstmetrovkah; za 3.mesto: Rudar:Rot Weiss 7:0 (4:0). Mali nogomet Letna liga v Smartnem ob Paki Rekreacijska sekcija nogometnega kluba ERA Šmartno in TVD Partizan bosta organizirala vsakoletno letno ligo v malem nogometu. Pričeli jo bodo v soboto, 22.aprila. Prijave sprejemajo na telefonski številki 885-252 (Podgoršek) in 885-007 (Malus) ali pisno na naslov Podgoršek, Šmartno ob Paki - za letno ligo. Pri javnina je 13.000 tolaijev in jo lahko poravnajo na žrebanju 20.aprila ob 20.uri v gostilni Malus, ali pred prvim srečanjem. Prvi krog 2.poletne lige Športno društvo "Dnevi želja" je pričelo 2.poletno ligo v malem nogometu. Rezultati 1 .kroga: Dnevi želja II:Beli labodi 2:1, Toledo:Visko 4:1, Tuš lpon:Dnevi želja 1 1:4, Tango:Kava bar Gorica 1:4, Viktorija: Inter B.Palas 4:3, Rodjeni:Kontra 3:4. UP-F. Sabljanje Uranjek veliko presenečenje Na Taboru v Ljubljani se je v soboto na odprtem turnirju za slovensko jakostno lestvico pomerilo 80 sabljačev. Velenjčansi so se dobro odrezali, saj so Barbara Kapfer pri deklicah A ter Zapušek in Kralj pri dečkih C osvojili bronaste medalje. Največje presenečenje na vsem turnirju je gotovo pripravil petnajstletni velenjski kadet Jure Uranjek, ki je v članski konkurenci že v predtekmovanju opozoril nase, ko je med drugim premagal celo Zagrebčana Mijatoviča, lanskega zmagovalca mednarodnega turnirja "Zagrebški velesejem". Samega sebe je za tem prekosil v neposrednih eliminacijah, saj se je prebil do četrtfinala. Tu se je srečal z močnim in veliko starejšim Zagrebčanom Staničem. Nepričakovano je povedel s 3:1 in 7:4, še naprej pogumno napadal, zadetka pa ni dal in nasprotnik je izenačil na 7:7. Šele takrat so Velenjčani ugotovili, daje bil Juretov floret "mrtev" in aparatura zadetkov ni registrirala. V sabljanju pritožbe za nazaj ni, zato sta nadaljevala pri 7:7, Jure pa je v dramatičnem razpletu zmagal. V polfinalnem dvoboju je mlademu Velenjčanu zmanjkalo moči, premagal pa gaje kasnejši zmagovalec Cetinski. Še nekaj drugih velenjskih uvrstitev: pri članicah sta Kraljeva in Močilnikova osvojili 13.in 14.mesto; pri dečkih so bili M.Gorjan 5., Čas 9., Žuber 10., Jer-abek 11. in Kovše 15.; pri članih pa so ob Juretovem 3.mestu zadovoljili še G.Gorjan na 5., G.Uranjek na 9., R.Bezlaj na 10., J.Meh na 12., Cankar na 16.in M.Uranjek na 20.mestu. Invalidski šport Na državnem strelskem prvenstvu za invalide so uspešno nastopili tudi člani velenjske društva. V kategoriji G2 je naslov državnega prvaka osvojil Tone Tratnik (292 krogov), v G1 je bil Franjo Žučko tretji, Mirko Junačko pa sedemnajsti. MF.Ž. Plavanje ■■■■■■■ Mariničev memorial V spomin na tragično preminulega velenjskega plavalca je Plavalni klub Velenje organiziral "8.memorial Boštjana Mariniča". Spominske tekme se je udeležilo 70 učenk in učencev prvih treh razredov osnovnih šoli iz Velenja, Šmartnega ob Paki in Mislinje, največ pa jih je bilo iz osnovnih šol Liavada in Gorica. Mati Boštjana Mariniča je zmagovalcu memorialne discipline Aljažu Vrabiču izročila pokal v trajno last. Rezultati: mlajši dečki - 50 m prosto (memorialna disciplina): 1.Aljaž Vrabič (AA), 2.Aljaž Velički (Mislinja), 3.Miloš Aničič (Gorica); 50 m prsno: 1.Aljaž Vrabič (AA), 2.Kristjan Vrhnjak, 3.Miloš Aničič (Gorica); šatafeta 4x25 m prosto: 1.Gorica 1,2.Livada, 3.Gorica II; mlajše deklice -50 m prosto: l.Tina Pandža (Gorica), 2.Teja Tomažič (MPT), 3.Maja So-vinek (Livada); 50 m prsno: l.Tina Pandža (Gorica), 2.Teja Tomažič (MPT), 3.Maja Sovinek (Livada); štafeta 4x25 m prosto: 1 .Livada, 2.Gor-ica, 3.Bratov Letonje. ■ Marko Primožič Šahovske novice Na rednem mesečnem turnirju, ki je bil v četrtek, 6. aprila, se je zbralo 27 tekmovalcev. Odigrali so 9 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2x10 minut. Prepričljivo je zmagal Radiša Rajkovič, ki je premagal vse svoje nasprotnike. Drugo in tretje mesto sta s 6.5 točke osvojila Andrej Novak in Ivan Dražnik, s 6. zbranimi točkami pa sta se na četrto in peto mesto uvrstila Milan Matko in Aleš Kopač. V petek, 7. aprila je bil redni tedenski turnir za osnovnošolce. V skupini A seje pomerilo 10 igralcev. Zmagala je Gabrijela Tajnik, ki je osvojila 4.5 točke. Sledili so ji: 2. Sašo Brusnjak (4), 3. Janez Konovšek (3), 4. Nina Plaznik (3), 5. Marko Štrigl (2.5). V skupini B je nastopilo 5 tekmovalcev. Vrstni red: 1. Boštjan Pintarič (3.5), 2. Dejan Kovačevič (3), 3. Dejan Goljuf (2.5) itd. Šahisti DU Velenje so se na povratnem srečanju pomerili s prijatelji iz DI Velenje na 9 deskah. Za štiri točke so bili spet boljši šahisti DI, za katere je največ točk priboril Janez Novak, pri upokojencih pa je bil najboljši Boris Brešar. Srečanje bodo ponovili v mesecu decembru. ■ Andrej Novak AŠČAS C ■HnHHI . aprila 199 TURISTIČNA AGENCIJA APS Cankarjeva 1, Velenje - SLOVENIJA telefon & fax: 00386 (63) 859-107/ POLETJE '95 Slovensko primorje, Istra, Dalmacija, Azuma obala - Niča, Španija, Turčija, Grčija, Tunizija... AKTIVNI ODDIH POTOVANJA - PRVOMAJSKI PRAZNIKI ŠPANIJA 22.04. - 8 dni 25.850 SIT TURČIJA - KEMER 22.04 - 8 dni ŠPANIJA V JUNIJU - 8 dni 28.500 SIT IMOLA - FORMULA 1 29.04 - 2 dni 10.500 SIT GARDALAND 27.04. -1 dan 5.350 SIT ZAKLJUČNI IZLETI ZA MATURANTE IN OSMOŠOLCE, STROKOVNA POTOVANJA ... AVTOPREVOZNIŽTVO IN SERVISI p.o. VELENJE 63320 Velenje Koroška cesta 64 Telefon: (063) 853 312 Telex: 36 217 RLV YU Telefax: (063) 855 557 VABIMO K SODELOVANJU v«« poklicnih VOZNIKOV AVTOBUSOV z delovnimi izkušnjami na področju prevoza potnikov v mestnem, primestnem ali turističnem prometu. Delovno razmerje bomo sklenili za določen in nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 1 5 dni na naš naslov: APS, p.o. Koroška 64, 63320 VELENJE vinslor d.o.o., Efenkova 61, 63320 Velenje, p.p.117 Podjetje za notranjo in zunonjo trgovino Nakup iz PRAVE roke! | V SPC Selo pri Velenju smo Vam na enem mestu pripravili ; bogato in zanimivo ponudbo: osnovni gradbeni material, vodovodni in toplovodni inštalacijski material, barve, lake, lepila, vse vrste fasad, semena in dobro izbiro cvetličnih korit. Še posebej Vam priporočamo: - vse vrste plute, parketov, oblog, kotnih letev - strešna okna, podstrešne stopnice, line - vhodna, garažna in notranja vrata ter okna - pleskarske lestve - keramične ploščice in lepila, fugirne mase - NOVO - strešna kritina Onduline 750 sit/m2, Tegola - orodje za mojstre in vrtičkarje Pridite in dogovorili se bomo za ugodne plačilne roke in pogoje ali pa pokličite na telefon: 852-781 ali 853-250! VSE ZA GRADNJOJIA ENEM MESTU a _ IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA Poslovalnica Velenje (na avtobusni postaji) Telefon: 858-798 Izberite si prave počitnice: * Tradicionalni ITA KLUB v Novigradu: 1. majske počitnice v hotelih Maestral in Laguna (s pestrim programom) »CTlliuruti!.«^? jtiHotntmfn Siri ..."... Ž .:s,:>-? Sij! ip ^ w " -m * LETOVANJA v predsezoni in sezoni, doma in v tujini: - slovensko primorje in Hrvaška z otoki... - Ciper, Grčija, Turčija, Malta, Tunis, Španija... * IZLETI doma in v tujino (tudi za zaključene skupine!) * NOVOST!!! S A F A RI v srcu Evrope (Safari park pri Dunaju) Omogočamo Vam ugodne plačilne pogoje! = = = ITA misli na Vas! == = PRIJAVE IN INFORMACIJE: ITA Celje, tel. 21-533 ITA Poslovalnica Velenje, tel. 858-798 gorenje 63320 Velenje, Partizanska 12 91, d.0.0. RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA SOLSKO LETO 1995/96 Študijska smer Stopnja Število štipendij BIOTEHNIŠKA FAKULTETA LJUBLJANA dipl.inž.lesarstva VII. 1 SREDNJA LESARSKA ŠOLA lesarski tehnik mizar V. IV. 1 2 EKONOMSKA FAKULTETA EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA dipl. ekonomist (zunanja trgovina) VII. 1 FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO dipl. ing. kemijske tehnologije VII. 1 PRIJAVE Kandidati naj vloge za razpisane štipendije pošljejo na naslov: Gorenje Notranja oprema, Kadri, organizacija in splošne zadeve, Partizanska 12, Velenje, najkasneje do 25. maja 1995. K prijavi za štipendijo na obrazcu SPN-1, DZS-8,40 je treba priložiti: - kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica staršev in svojih izvenšolskih aktivnosti ter napoved pričakovanega šolskega uspeha ob zaključku šolskega leta - potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oziroma o vpisu na fakulteto - višjo šolo (naknadno) - fotokopijo zadnjega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce) - potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto - potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga Uprava za družbene prihodke) - potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši -upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za marec 1995. Pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. IZBIRA KANDIDATOV Prednost pri podelitvi štipendije bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih pogojih pa otroci delavcev v podjetju Gorenje Notranja oprema. VIŠINA ŠTIPENDIJE Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so opredeljene v Pravilniku o štipendiranju Gorenje Notranja oprema. OBVESTILO 0 IZBIRI KANDIDATOV Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 30. junija 1995. KAIH0 TELEIJE ČETRTEK, 13.aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta; 18.00 D'J news; 18.301 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 14.aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih-vmes ob 8.30 in ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na I svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet | in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 15.aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.301 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu | sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 16. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.301 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00Velikonočna poslanica; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP ; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi an-1 sambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 17. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; I 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; Velikonočni praznični program; 7.301 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasvet'; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; Velikonočni praznični program; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 18.aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.45 Pa zapojmo | eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 19.aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.301 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.301 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ | žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. | IKIiN'0 ll\IINC> IKIINC r DOM KULTURE VELENJE i S 5 S 3 9 I I Sobota, 15. 4. ob 21. uri Nedelja, 16.4. ob 20. uri NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI - drama Režija: Lee Tamahori Vloge: Rena Owen, Mamaenga-roa Kerr-Bell... Kaj so belci naredili z domorodci Maori v Novi Zelandiji? Ostra, silovita, odlično odigrana drama o nasilju v družini, pa tudi o ponosu in upanju, o vsakdanjih čustvih. Dobitnik številnih filmskih nagrad je pravi filmski podvig, ki ponuja upanje za preporod, toda pušča bolečino v srcu in luknjo v želodcu. Udarna akcijska predstava! Ponedeljek, 17.4. ob 20. uri TOMBOSTONE- akcijski vvestem Režija: George Pam Cosmatos Vloge: Val Kilmer, Kurt Russell Tombostone Arizona, legenda divjega zahoda. Bratje Earp, Doc Holliday, zlobna družina Clan-ton... KINO ŠOŠTANJ Petek, 14. 4. ob 20. uri NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI dra-ma Torek, 18.4. ob 20. uri TOMBOSTONE - vvestem KINO ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 15.4. ob 19. uri NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI drama V aprilu si boste lahko ogledali še naslednje filme: Hitre tarče, 101 Dalmatinec, Tri zaljubljena srca, Dija ženska (Nell) ter Baiva noči. Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo, in da ne rezervirate vstopnic na telefonsko številko 853-574 Kulturnega centra, ker to nI pravi naslov za rezervacije kino vstopnic! TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 3. aprila do 9. aprila 1995 so povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, presegale mejno 24-umo koncentracijo 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 3.4. AMP Veliki vrh 170 mikro-g/nr MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA MAKSIMALNE POLURNE KONCOlTUAO* Mi oii 3. sprita do 9. aprila t»5 1200-WM « 2« ( 1 SOS v.v. VEL S.G. ■u. aa du im mu om. im t . r t r MALI OGLASI GIBANJE PREBIVALSVA PETNAJST KM iz Velenja, ob asfaltni cesti prodam hišo z nekaj zemlje. Telefon 854-147. KOMUNALNO UREJENO PARCELO s starejšo hišo in 700 m2 zemlje v Topolšici prodam. Telefon 892-111. KUPIM ENODRUŽINSKO HIŠO v Velenju ali okolici. Telefon 851-547. ZAMENJAM HIŠO V MARIBORU za hišo v Velenju, ali okolici. Telefon 851-547. letnik 87, dobro ohranjen prodam. Telefon 851-297. OBNOVLJENO SEDEŽNO GARNITURO, prodam za 1000 DEM, (tro-sed, 2 fotelja). Telefon 858597. TELETA SIMENTALCE, težke 120 -160 kg in prašiča 90 kg prodam. Telefon 778-523. ZA GRADNJO ENODRUŽINSKE HIŠE iščem izkušenega izvajalca (vodjo gradbišča ali skupino). Telefon 859-074. JUGO 45, letnik 85, prodam za 1400 DEM. Telefon 858-133. ŽENSKI KOLESI na 5 prestav in ponija prodam. Telefon 853-924. TRISOBNO STANOVANJE na Goriški ulici v Velenju, prodam. Telefon 850-980 zvečer. DEPUTATNO KARTO ZA PREMOG PRODAM. Možnost plačila na obroke. Telefon 853-305. PRVOVRSTEN GNOJ, jabolčnik in žganje prodam. Po želji tudi dostavim. Telefon 857-679. POLOVICO PRITLIČNE HIŠE, z vodo in elektriko, sadovnjak, travnik, gozd, v bližini Dobrne, prodam za 55.000 DEM. Telefon 062-35-045. VEDEŽEVALKA! Telefon 411-483 od 8. do 16. ure. NOVEJŠO HIŠO z 20 a zemlje, na lepem, razglednem kraju v Rečici ob Paki, prodam. Telefon 711-354 od 7. do 8. in od 20. do 21. ure. OSEBNI AVTO R-5 GTS 72 KM, AVTO ŽAREK d.o.o.nudi NAJUGODNEJŠE KREDITE za VSE AVTOMOBILE, NOVE IN RABLJENE, brez pologa, od 1 do 4 let. Telefon 856-537, ali 856-286. ROLETE, ZALUZIJE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo. Telefon 471-943 ali 0609-612-634. cu, prodamo stanovanjsko hišo. Telefon 893-522 od 17. do 20. ure. ZVOČNIKE SANSUI - 5 sistemske - SP - X6900 prodam. Telefon 854-181 interna 239 in 858-810. RAZTEGLJIV KAVČ, DVA FOTELJA IN TABURE in omaro za predsobo prodam. Telefon 851-134. Z-101, letnik 80 ugodno prodam in pralni stroj prodam za 15.000 sit. Telefon 853-983. MOŠKO IN ŽENSKO KOLO (MTB) CITI BIKE FBT, 18 prestav, z vso pripadajočo opremo ugodno prodam. Telefon 858-283. Z-750, letnik 79, reg. 96/4, ugodno prodam. Telefon 850-703. R-4, registriran do 96/3, prodam ali menjam. Cena po dogovoru. Telefon 854-024. SENO, najboljše kvalitete poceni prodam. Telefon 888-382 zvečer. V ŠALEKU ugodno prodam tro-sobno stanovanje 73 m2 staro 6 let, vseljivo septembra letos. Telefon 853-147. NOV DALJINSKI TELEFON PANASONIC IN TAJNICO prodam. Telefon 850-552. GOSPODU DARKU ŠKRJANCU iz Sel 21 v Velenju se iskreno zahvaljujem za njegovo poštenost. Sergeja Fajdiga. CENTRALNO PEČ 35.000 cal in pletilni stroj Brother- dvoredni, ugodno prodam. Telefon 892-261. NA LEPI SONČNI LEGI v Hrastov- SRZ RDEČA DVORANA ODDAJA V NAJEM BIFE s teraso na bazenu Velenje in možnost prodaje sladoleda na letnem bazenu Velenje. Čas nejema je omejen na čas obrastovanja letnega bazena. Ponudbe pošljite na naslov ŠRZ RDEČA DVORANA, Šaleška 3,63320 Velenje, s pripisom "Ponudba - bazen", najkasneje do 25.4.1995. ODDAMO POSLOVNI PROSTOR ZA TRGOVINO ali zastopstvo, dokumentacija urejena. Telefon 851-458 od 8. do 12. ure. PRIKLJUČKE ZA MOTO KULTI-VATOR GORENJE in vikel prodam. Telefon 854-821. RABLJENO HLADILNO SKRINJO GORENJE, ugodno prodam ter mrežo za vrtno ograjo višine 1,25 X 25 m. Telefon 857-557. ODDAM POSLOVNI PROSTOR na Tomšičevi 10 a, 70 m2 za vse dejavnosti. Telefon 851-113. STANOVANJSKO HIŠO v Letušu 188 SIT/min ® 00972/5656-1629 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 23. februarja - dopoldan dr. O.Renko, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Friškovec in dr. Kramer Petek, 24. februarja - dopoldan dr. Kramer, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Urbane Soboto, 25. februarja - dnevni dr. O.Renko in dr. Urbane, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Nedeljo, 26. februarja - dr. Stupar in dr. Vidovič Ponedeljek, 27. februarja - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Slavič, nočni dr. O.Renko in dr. Slavič Zobozdravstvo: 26. februarja - dr. Matej Strahov-nik od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti v Zdravstvenem domu Velenje. Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 24. februarja do 3. marca - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, mobitel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 26. februarja -Marija Rup, dr.vet.med., Gornji Grad, mobitel: 0609/616-978 ali 843-084. Od 27. februarja do 5. marca - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609-616-978 ali 841-277. in vikend v Belih vodah prodam. Telefon 856-899. PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE V VELENJU. Telefon 856-899. NOVO GORSKO KOLO na 21 prestav prodam. Telefon 856-056. LADO, letnik 73, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 882-880. V VELENJU ODDAM trgovino z mešanim blagom. Telefon 853-627. POMOČ BOLNIM IN NESREČNIM Če bi se radi počutili bolje in nočete biti več nesrečni in bolni, vam lahko dam nekaj, kar vam bo pomagalo. Povežemo vas lahko z nekom, ki zna delati čudeže in ki bo vašo nesrečo odstranil in vam bo dal nov občutek za življenje. Informacije po telefonu: 063/850-924 po 19. uri. V ŠALEŠKI DOLINI IN OKOLICI prodamo več parcel in stanovanj ter hiš. Telefon 0609-624-775. ENOSOBNO MANJŠE STANOVANJE v centru Velenja prodam. Telefon 851-276 zvečer. NATUR KLUBSKO MIZO, fasadni perlitter 80 basno klavirsko harmoniko prodam. Telefon 893-014. NOVO FREZO ZA KOSOR, prodam po polovični ceni. Telefon 850-549. ZAJČKE ZA ZAKOL ali nadaljno rejo prodam. Telefon 885-819. VDOVA SREDNJIH LET, brez obveznosti, išče samskega gospoda z lastnim stanovanjem, brez obveznosti, za mirno in srečno bodočnost. Samo resne in pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas, Foitova 10, 63320 Velenje s pripisom šifre "SREČNA BODOČNOST." ODDAM PROSTOR ZA MIRNO OBRT 90 m2, prodam umetni kamen za cokl. Telefon 893-004. DANIEL BAKULA, Zidanškova 9, Velenje, izjavljam, da nimam nič v zvezi s petkovim dogodkom v menjalnici Atka. Občina Velenje Poroke: Omerovič Nedret, Velenje, Koželjskega ul.št. 7 in Haseda Merdič, Gradac št. 1, Republika BIH; Zvonko Hranjec, Velenje, Prešernova c.št. 4 in Blaženka Bobičanec, Velenje, Prešernova c.št. 4; Roman Marošek, Paka pri Velenju št. 33/b in Tatjana Rajšter, Ravne št. 86/b; Andrej Brežnik, Velenje, Prešernova c.št. 22/e in Valerija Gorenjak, Velenje, Goriška c.št. 64. Smrti: Vlasta Pažon, roj. 1950, Trlično št. 21; Rudolf Dvornik, roj. 1930, Velenje, Srebotnikova c.št. 4; Franc Klezin, roj 1910, Trojno št. 1; Jakob Juhart, roj. 1915, Polzela št. 67; Terezija Ograjenšek, roj. 1918, Studence št. 3; Marija Goličnik, roj. 1911, Mozirje, Cesta na Vrhe št. 2; Jožefa Kočevar, roj. 1914, Šoštanj, Trg bratov Mravljakov št. 15. Občina Žalec ll&IIUi Poroke: Danilo Cvetanovič, Čreškova in Milena Pugelj, Studence; Roman Sajovec, Škofljica in Estera Cukjati, Polzela; Franc Loger, Celje in Bernarda Četina, Celje; Peter Šmon, Letuš in Mateja Cizej, Poljče. Smrti: Filip Hohnec, star 58 let, upokojenec, Gotovlje št. 42; Marta Križnik, stara 71 let, upokojenka, Petrovče št. 112; Rajko Huš, star 40 let, sam. obrtnik, Latkova vas 183; Marija Travnšek, stara 85 let, druž.upok., Janškovo selo; Angela-Škoberne, stara 89 let, upokojenka, Vrbje 85; Ivana Podlipnik, stara 52 let, delavka, Latkova vas 66; Ivan Kolednjak, star61let, Čeplješt. 13. Za vse, ki ste plačali naročnino • i ■ • lm^mmm Pokličite tel. 855 450 ali 854 761. Vsem sorodnikom in vsem, ki ste jo poznali sporočamo žalostno vest, daje na Švedskem umrla naša ljuba sestra CILKA SELAN 20.6.1938 - 10.4.1995 Hvala vsem, ki seje boste z lepo mislijo in v molitvi spominjali! Bogdan, Janko, Marinka Od tu naprej se pota več ne pno. Skrbi in želje vse zamro. Končal si svojo pesem kakorkoli, prebrodil stiske in prestal vse boli. (J. K.) Tiho nas je zapustil naš oči VILKO PLETERSKI rojen 1931 V ožjem krogu, kot je želel, smo se od njega poslovili v ponedeljek 10. aprila 1995. Vsi njegovi Velenje, 11.4.1995 Živeli ste za srečo našo, Bog plačaj vam ljubezen vašo! ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila draga žena, mama, babica ter prababica MARIJA ANDREJ C 4.10.1912-29.3.1995 Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih slovesa stali ob strani, nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Hvala za prelepo cvetje in sveče, s katerim ste prekrili njen zadnji dom. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govornikoma gospodu Skarlovniku in gospodu Holcu za ganljive besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke. Vsi njeni Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti, le tebe ljubi mož, ate in stari ate, nam nihče ne more več vrniti. SPOMIN STANKO KLANCNIK v Šmartno ob Paki 14.4.1990-14.4.1995 Čas mineva, vso dobroto in ljubezen ti lahko vračamo le še s cvetjem in plameni svečk. TVOJI NAJDRAŽJI CAS "Nas čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrSCen med proizvode informativnega značaja iz 13. toCke, tarifna Steuilki3.ia katete ae plačuje 5odstrani (aranetoi davek. ... Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955. Janez Piesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta (gra- Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, fična*)bJikovalcq).. ..»......, .trimesečna naročnioaaiDaOO tolaijev , _ . Rač. prelom in oblikovanje: MVHIIUimVHIf/ff.t in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. - NenarožeBih-tokopisav is fatografij ae vraCamo. . . . iftjrni vabi na javno radijsko oddajo| TBIC IIAC v Vinsko goro, v soboto, 22. aprila ob 20. uri Sodelujejo Strašna Jožeta z gostjo Štefko Kučan Alfi Nipie in njegovi mizukanfje Irena vrčkovnik M4M Milan Peeovnik - Pldžl Primavera m 888 Vstopnice so v predprodaji v gostilni Kristina in trgovini Sebra v Vinski gori, Bistroju Vlasta v Starem Velenju, uredništvu Radia na Foitovi 10 in časopisnem oddelku Veleblagovnice Nama. Gasparijeve razglednice pripovedujejo Že od nekdaj je tako, da se je za veliko noč tudi največji revež oskrbel s klobasami, jajci, hrenom in belim kruhom. Velikonočna sobota dopoldne je čas, ko gospodinje pripravljajo velikonočni žegen: kolač, potico, šartelj, bel kruh, šunko, pleče, klobase, jajce, hren in pirhe. Na vrh jerbasa položijo bel kruh, ki pa mora biti načet, pravi dr. Niko Kuret v svoji knjigi Praznično leto Slovencev, iz katere so vsi podatki v tem članku. Dobrote velikonočnega žegna imajo svoj pomen: kolač pomeni Zveličarjevo trnovo krono, pirhi - kaplje krvi, nebarvana jajca - božji grob, šunka - velikonočno jagnje, hren - žeblje, s katerimi so pribili Zveličarja na križ, hren z jajci pa žolč, ki so ga podali Zveličarju pred smrtjo. Znana navada iz Šaleške doline je, da so žegnu dodali še koruzo za kure, ki naj bi jih obvarovala pred lisicami. V Šmartnem ob Paki pa so nesli k žegnu tudi otrobe, ki so jih ob veliki noči dodali živini, ob hudi uri pa jih skupaj z blagoslovljenim lesom sežigajo, da je več "svetega dima".Jerbas, ki ga dekle ali gospodinja nese na glavi k žegnu, mora biti lep, sicer te lahko kakšna opravljivka obdolži, da je v njemže "koklja valila". Pokritje z velikonočnim prtom, z motivi Jagnjeta, Aleluje in pomladanskega cvetja, pa tudi svitek mora biti čist in pisan. Jer-base ali tudi košare nesejo v cerkev ali na razpotje h kakšnemu križu ali kapelici. Lastnik znamenja po končanem blagoslovu povabi gospoda in mežnaija še v hišo. Dekleta pa se razbežijo domov. Velja namreč, da dekle, ki se bo prva vrnila v vas, se bo tudi prva poročila. Pri tem pa seje lahko zgodilo, da se je marsikatera prehladila ali celo poškodovala, zlasti tiste, ki so prinesle od daleč. Doma postavijo jerbas ali košaro na klop za mizo pod bogkovim kotom. Tam ostane do nedelje zjutraj, ponekod tudi do bele nedelje. Žegen pride na mizo na velikonočno nedeljo po jutranjem vstajenju. Pri nas, na Kozjanskem, je bilo vstajenje že v soboto zvečer, zato smo jedli žegen po nedeljski rani maši. Uživanje žegna seveda ni kot bi južinal med košnjo. Iz spoštovanja do žegnanih dobrot so nas matere učile, kako se moramo sklanjati nad mizo, da ne bi blagoslovljene drobtine padale po tleh. V Velenju je bila navada, da so okoli hiše potrosili ostanke žegna, zlasti jajčne lupine in hren, da ne bi čez leto kače prihajale preblizu. Kosti pa je treba odnesti na podstrešje in jih tam zatakniti za streho, da strela ne bi udarila v hišo. Včasih so ob veliki noči berači radi prišli k hiši. Na Pok-leku pri Podsredi, je rada pripovedovala moja mama, so reveže ali berače za praznik pridržali in jim postregli enako kot gospodarju in gospodinji, deklam in hlapcem. Na ta veliki dan so vsi jedli pri isti mizi, tudi otroci, se spominja moja mama. Pričujoče Gasparijeve razglednice prikazujejo pripravo žegna, blagoslov ob vaškem znamenju in prihod domov. Zadnjič je prav te razglednice hotela videti gospa mag. Ana Kučan iz Biotehnične fakultete Ljubljani, hčerka našega predsednika. Potem, ko jih je vsaj stokrat vzela v roke in ogledovala iz vseh strani, sem jo vprašal, če jo zanima-jo butare ali žegen. "Ne eno, ne drugo," je odvrnila. "Zanima me slovenska pokrajina, ki je na teh motivih tako lepo upodobljena." Vidite, tudi iz tega razloga so Gasparijeve razglednice tako pomembne za našo narodopisje. Marljivi zbiralci humanitarne pomoči Velenje ■■■■■■ Mladi Francozi med svojimi vrstniki Na tragično vojno v Bosni in Hercegovini včasih kar malce pozabimo, ker smo pač od dogajanja v tej nekdanji jugoslovanski republiki nekako oddaljeni. V Velenju pa obstaja peščica ljudi, ki iz meseca v mesec v prostem času vse svoje moči namenjajo temu, da bi prebivalci BiH lažje preživeli vojne more. Mujo Var-car in Muhameh Muzafcrovic' sta v organizaciji z veleposlaništvom BiH v Ljubljani organizirala že večkratno zbiranje humanitarne pomoči za BiH. V eni zadnjih njunih uspešnih akcij zbiranja pomoči sta s pomočjo darovalcev zbrala za 15 ton pomoči v hrani in drugih osnovnih sredstev. Pomoč so skupaj z mednarodnim konvojem namenili mestu Bihač, ki ni zaradi obleganja prejel nobene pomoči že več kot tri mesece. Marljiva humanitarna delavca seveda v kratkem napovedujeta še uspešnejše zbiranje pomoči! U P: J- Muzaferovic Muhamed zadovoljen stoji pred 10 tonami moke. Vreča moke v BiH stane 700 DEM! Od petka, prejšnji teden, do ponedeljka so se v mestu Velenje mudili pevci in in-strumentalisti, stari od 12. do 20. let iz francoskega Terpsi-chore - Vienne. S tem so vrnili obisk pevcem mešanega pevskega zbora Centra srednjih šol iz Velenja, ki so pri njih gostovali v jeseni, leta 1993. Ob tej priložnosti so gostje pripravili dva koncerta (enega v Šoštanju, drugega v Velenju), zapeli so tudi pri maši v Gornjem Gradu. Med obiskom so si ogledali še znamenitosti Šaleške doline in Postojnsko jamo. Da so se v rudarskem mestu prijetno počutili, so poskrbeli njihovi vrstniki iz Centra srednjih šol ter osnovne šole Livada Velenje. Med drugim jih je minulo soboto prejel v avli mestne občine župan Srečko Meh. Kasneje pa se jim je na srečanju pridružila tudi predstavnica francoske ambasade iz Ljubljane. m(tp)