HORTIKULTURA – možnosti, priložnosti, primeri dobrih praks, zbornik 12. strokovnega posveta s temo NOVOSTI PRI IZOBRAŽEVANJU NA STROKOVNIH PODROČJIH HORTIKULTURE IN VIZUALNIH UMETNOSTI Celje, 2023 Izdajatelj: ŠOLA ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE Višja strokovna šola Ljubljanska cesta 97, 3000 CELJE Spletni naslov: www.hvu.si Leto izida: 2023 Naslov Hortikultura – možnosti, priložnosti, prenos dobre prakse, zbornik 12. strokovnega posveta s temo NOVOSTI PRI IZOBRAŽEVANJU NA STROKOVNIH PODROČJIH HORTIKULTURE IN VIZUALNIH UMETNOSTI Zbrala in uredila: Barbara Pajk Odgovornost za vsebino prispevkov nosijo avtorji. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 152258051 ISBN 978-961-6703-71-0 (PDF) HORTIKULTURA – možnosti, priložnosti, prenos dobre prakse, zbornik 12. strokovnega posveta s temo NOVOSTI PRI IZOBRAŽEVANJU NA STROKOVNIH PODROČJIH HORTIKULTURE IN VIZUALNIH UMETNOSTI Celje, 2023 VSEBINA PREDGOVOR.................................................................................................................................. 1 VLOGA RAVNATELJA PRI URESNIČEVANJU CILJEV PROJEKTA ..................................... 2 NAKUPNO VEDENJE POTROŠNIKOV CVETOČIH SOBNIH RASTLIN ................................ 6 NAVADE UPORABNIKOV FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV ........................................ 10 PRODAJA KORISTNIH ORGANIZMOV V SLOVENIJI .......................................................... 15 UPORABA STROKOVNE TERMINOLOGIJE V NEMŠKEM JEZIKU NA PODROČJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ...................................................................................................... 21 ROBOTIKA IN UMETNA INTELIGENCA V VRTNARSTVU ................................................. 28 PREDELAVA ZELIŠČ KOT POSLOVNA PRILOŽNOST NA KMETIJI ................................. 37 »Z ROKO V ROKI Z ZELIŠČI« - PRIMER DOBRE PRAKSE .................................................. 43 POMEN LIŠAJEV KOT BIOINDIKATORJEV ČISTOSTI ZRAKA .......................................... 54 NAVADNO VOLČJE JABOLKO (A lkekengi officinarum Moench.) - RASTLINA PRIHODNOSTI ............................................................................................................................. 58 URBANI IZZIVI PRI PRILAGAJANJU NA PODNEBNE SPREMEMBE – SODOBNE VRTNE GRADNJE ZELENIH MEST ........................................................................................................ 69 SODOBNI NAČINI TLAKOVANJA ZA BOLJŠO KLIMO IN UPRAVLJANJE S PADAVINSKO VODO V MESTIH .............................................................................................. 78 URBANI IZZIVI PRI PRILAGAJANJU NA PODNEBNE SPREMEMBE – RASTLINE NOVIH EKOLOŠKIH OBMOČIJ ............................................................................................................... 85 REGULACIJA MIKROKLIME V RASTLINJAKIH ................................................................... 95 AKTUALIZACIJA UČNIH VSEBIN S SODOBNIMI OBLIKAMI IN METODAMI DELA PRI PREDMETU STILI SKOZI OBDOBJA – SODOBNA UMETNOST IN VIZUALNA KULTURA ...................................................................................................................................................... 101 HORTENZIJE V RAZLIČNIH ZASADITVAH ......................................................................... 110 ODPISANO GRADIVO V LUČI EKOLOŠKEGA RAVNANJA Z ODPADKI ....................... 120 PREDGOVOR Zbornik je namenjen predvsem predavateljem in učiteljem na naši šoli, da lahko predstavijo delček svojega znanja in izkušenj, pridobljenih v času Covida 19 in po njem. V njem lahko zasledite različne teme, v katerih so novosti s področja izobraževanja, prikazane so nove metode poučevanja povezane z raziskavami, na področju novih tehnologij je bilo narejenih tudi nekaj raziskav. Seznanite se lahko z uvajanjem rastlinskih vrst, primernih za gojenje in zasaditve v spremenjenih klimatskih razmerah in prilagojene spremembami celotne družbe, ki jo narekujejo tudi nakupovalne navade potrošnikov. Izzivi so številni in uporaba priporočenih znanj lahko vpliva na vrtne gradnje in zasaditve, na nastajanje zelenih mest ter preoblikovanje že obstoječih načinov pridelave rastlinskih vrst in njihovo komponiranje v gradbene elemente. Pomembna povezovalna elementa pri tem pa sta tudi vizualna umetnost in komunikacija. V zadnjem času se pojem hortikultura uporablja za področje urejanja zelenih javnih površin v smislu krajinskega urejanja, tako mestnega kot primestnega in podeželskega okolja. Zavzema faze razvoja in gojenja vrtnih rastlin od semena do sadike ob uporabi različnih načinov gojenja, upoštevanju zakonitosti fiziologije rastlin, proučevanju bolezni in škodljivcev ter plevelov. Proučujejo se tudi kakovost in uporabna vrednosti določene rastline. Posega na področje vrtne umetnosti z vsemi zakonitostmi oblikovanja, estetike in kulture bivanja. Kljub vsem navedenim dejstvom in razmišljanjem, da je hortikultura v zadnjem času v vzponu, je še vedno zelo specifično področje in v slovenskem prostoru ne more predstavljati rešitve za zgrešene posege kmetijske politike. Prav tako se prepočasi širi v naš prostor sonaravna hortikultura in sonaravno vrtnarstvo v širšem pomenu besede. Možnosti širjenja znanja s tega področja tako ostaja in ga je potrebno prenesti na osnovne šole, srednje in višje strokovne šole, laično in strokovno javnost, z različnimi metodami ozaveščanja in prenosa znanja. Prepričana sem, da bomo ob branju posameznih člankov dopolnili ali osvežili svoje znanje in ga tako lahko prenašali na mlajšo generacijo in na vso strokovno in laično populacijo. Nada Reberšek Natek, ravnateljica VSŠ 1 VLOGA RAVNATELJA PRI URESNIČEVANJU CILJEV PROJEKTA Štefanija Kos Zidar Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje stephanie.kos-zidar@hvu.si Izvleček Referat predstavlja pomembnost vloge ravnatelja kot pedagoškega vodja pri uresničevanju ciljev projekta. Zato je zelo pomembno, da ravnatelj prepozna pomembnost ciljev projekta in jih lahko vključi v razvojno načrtovanje zavoda. Pri tem referat izpostavi ključne potrebne dokumente, aktivnosti, rezultate in ovire na poti do cilja. Ključne besede: vloga ravnatelja, cilji projekta, projekt Objem 1 Uvod Veliko razmišljam o sodobni šoli, kako naše dijake – bodoče aranžerske tehnike, fotografske tehnike, hortikulturne tehnike, cvetličarje in vrtnarje kar najbolje pripraviti tekom šolanja pri nas na izzive, ki jih čakajo v poklicnem življenju. Pri tem so mi v pomoč različni domači in tuji strokovnjaki, ki veliko govorijo o učenju usmerjeno v udeleženca izobraževanja. Med drugimi tudi Marentič Požarnik (2002, 13) podpira prizadevanja šol, v uvajanju k učencem usmerjenega učenja: V tej luči je treba posebej podpreti prizadevanja šol, ki uspejo vsemu navkljub vzdrževati ozračje zavzetosti za učenje, podpore ob naporih, potrebnih za doseganje javno zastavljenih ciljev, tudi ob morebitnih neuspehih, ki znajo zbuditi zanimanje, celo navdušenje za določene skupne projekte, za sodelovanje v dejavnostih, v katerih se izkaže šola v celoti, »zablestijo« pa tudi sicer šibkejši učenci. Gre za vzdrževane kulture učenja in to zlasti osebno pomembnega. smiselnega, v prakso in okolje vpetega učenja, ki vodi do trajnejšega znanja, zlasti pa do trajnejše motivacije in veselja za pridobivanje znanja. Projekt Objem je eden zmed odgovor na te nove didaktične pristope, saj je bralna pismenost temeljni pogoj za učinkovito sporazumevanje med vsemi deležniki izobraževanja. Namen prispevka je predstaviti vlogo ravnatelja kot pedagoškega vodjo pri uresničevanju ciljev projekta Objem na naši šoli. 2 2 Vloga ravnatelja pri uresničevanju ciljev projekta Odločilen pomen ima dobro načrtovanje pouka, ki se odraža v dokumentu imenovanem izvedbeni kurikul. Izvedbeni kurikul sprejme razredni učiteljski zbor po predhodnem usklajevanju, ki na naši šoli poteka običajno po 15. avgustu in temelji na izkušnjah preteklih let. Izhodišče predstavljajo kompetence pri posameznem programu, ki služijo kot vodilo pri usvajanju učnih ciljev. Pravzaprav te poklicne kompetence predstavljajo poklicne zmožnosti, ki jih od bodočih aranžerjev, fotografov, cvetličarjev in vrtnarjev pričakujemo na delovnem mestu. Običajno se najprej skupaj sestanemo učitelji, ki poučujemo stroko in si smiselno razdelimo učne cilje, ki jih želimo doseči pri posameznem strokovnem modulu. Nekateri učni cilji so takšni, da se obravnavajo pri večih strokovnih modulih. Nato pa se v nadaljevanju smiselno vključijo še učitelji splošnih predmetov, ki prav tako posvojijo učne cilje, ki jih lahko osvojijo pri svojih predmetih. Takšen način planiranja in izvajanja pedagoške dela oz. poučevanja, zahteva veliko priprav, medsebojnega sodelovanja in napora posameznika ter učinkovitega koordiniranja med posameznimi učitelji na eni strani in vodjo praktičnega usposabljanja z delom na drugi strani ter usmerjanja ravnatelja. Prav tako je zelo pomembno, da šola predstavi delodajalcem KPU - katalog praktičnega usposabljanja in ves čas poteka praktičnega usposabljanja sodeluje z mentorjem na učnem mestu - le na takšen način je omogočena učinkovitejša pot do skupnega cilja – izobraziti dober kader za gospodarstvo. Zgoraj opisan način dela predvideva kompetenčnega učitelja, ki dobro pozna posamezne poklicne profile programov na šoli in s svojim strokovnim področjem pomembno prispeva k oblikovanju kvalitetnega kadra za trg dela. Najpomembnejšo vlogo pri tem ima ravnatelj, ki usmerja delo učiteljev na šoli in sproti preko pedagoških srečanj spremlja realizacijo izvedbenega kurikula. Ravnateljeva odgovornost je tudi zagotoviti dobre materialne pogoje, skrbeti za dobro klimo na šoli in motivirati učitelja za njihovo delo ter profesionalni razvoj. Pri projektu se je izkazalo kar nekaj pozitivnih izkušenj, kot je več medpredmetnega povezovanja in sodelovanja (projektni dnevi), večji obisk dijakov in učiteljev v šolski knjižnici, pri učiteljih je zaznati večjo skrb za pravopisje in lepo slovensko besedo, projekt je vplival tudi na administracijo v šoli, kjer se sedaj slovnično pregleda vsak dopis, ki gre iz šole … Ravnatelj mora prepoznati pomembnost ciljev projekta, da jih lahko vključi v razvojno načrtovanje zavoda, sicer zagotovo ne bo vlagal potrebno energijo v realizacijo razvojnega načrta. Osrednji dokument predstavlja Letni delovni načrt našega zavoda, kjer je posebno poglavje namenjeno projektom. Tako je tudi projekt Objem podrobno opisan v njem in kakšni so cilji projekta in projektni tim ter koordinator projekta. Letni delovni načrt sprejme pomemben organ zavoda – Svet zavoda, predstavljen pa je tudi Svetu staršem, ki predstavljajo pomembni člen pri vzgoji in izobraževanju. Pri sestankih vedno vsebinsko pogledamo delo za nazaj in delo za naprej tudi na področju projektov, kjer omenjeni projekt ne izostane. Eno pomembnejših aktivnosti ravnatelja je kontinuirano sodelovanje z koordinatorjem oz. vodjem projektnega tima. Najino sodelovanje je potekalo kot konstruktivna komunikacija preko e-pošte, osebnega pogovora, še zlasti pred sestanki projektnega tima, v začetku sva skupaj oblikovali projektni tim in ga kasneje dopolnili, ker so nekateri zaradi objektivnih razlogov 3 projektni tim zapustili. Običajno sem na njeno e-pošto, ko nas je vabila na sestanke, takoj odgovorila tako, da so videli vsi in potrdila tudi mojo udeležbo. Vedno se je izkazalo, da je takšen način komunikacije pozitivno vplival na večjo udeležbo članov tima na sestanku. Večkrat sem osebno nagovorila posameznega člana tima k bolj aktivni vlogi, kar je običajno pozitivno vplivalo na njegov odziv. Podobno sem ravnala v primeru razpošiljanja animacij članov tima na usposabljanja razpisanih seminarjev s strani ZŠRS in poročanja o delu članov tima. Na šoli imamo v Letnem delovnem načrtu določene mesečne pedagoške konference. Poleg ostalih projektov vsak mesec sproti pogledamo delo na projektih v preteklem mesecu in hkrati vodje projektov predstavijo delo za naslednji mesec. Tako smo se npr. za letošnje šolsko leto dogovorili, da bomo dali poseben poudarek 7. gradniku bralne pismenosti (bralno sporazumevanje) pri vseh predmetih: tako pri splošnih predmetih kot tudi pri strokovnih modulih. Vsak učitelj je že v letni pripravi opredelil kako bo spodbujal bralno razumevanje. Dogovorili smo se, da bomo spodbujali dijake k uporabi literature v šolski knjižnici. Spodbujanje medsebojnih oz. kolegialnih hospitacij so pri nas na šoli bile že stalnica pred projektom Objem. Spodbujam medsebojne hospitacije znotraj posameznih aktivov in medaktivno. Tudi sama se trudim opraviti več hospitacij letno. Pomembna je analiza hospitacije, zato je zelo pomembno, da si vzamemo čas in opravimo pogovor oz. analizo hospitacije. Zagotovo so bili pri uresničevanju cilje projekta večkrat ovire, ki smo jih poskušali na različne načine odpraviti. Ena takšnih ovir je bila epidemija covida-19, kjer smo bili v prvi fazi soočeni s primanjkljajem digitalne pismenosti, kar nam je kasneje uspelo odpraviti. Zaradi manjše šole so posamezni člani projektnega tima aktivni še na drugih področjih oz. projektih, kar je večkrat predstavljalo oviro za določitev primernega termina za sestanek ali pa možnosti udeležbe članov na usposabljanju. Vendar smo se člani tima kljub vsem oviram vedno uspeli nekako dogovoriti, saj smo se zavedali dodane vrednosti projekta za našo šolo. 3 Zaključek Vsekakor so izzivi časa tisti, ki kličejo po nenehnem razvoju pedagoškega procesa. Ravnatelji manjših šol nimamo pomočnika in smo sami za vso delo, ki ga moramo opraviti. V ta namen so takšni in podobni projekti zelo dobrodošli, da del uvajanja novosti prevzemajo koordinatorji posameznih projektov. Na takšen način izzovemo večjo aktivnost v zbornici, saj smatrajo vodje timov kot enega izmed njih … eden takšnih rezultatov tega projekta je bila »Medpredmetna povezava strokovnoteoretičnih predmetov in slovenščine – izdelava zaključne naloge v SPI programih Cvetličar in Vrtnar. Posamezni člani projektnega tima smo sooblikovali in pripravili predlogo z vsemi navodili za izdelavo projektne naloge za II. Izpitno nalogo. Podobno bomo v letošnjem letu izdelali še predlogo za projektno nalogo IV: izpitne naloge v programih Hortikulturni tehnik SSI in Hortikulturni tehnik PTI. Pri skrbi za povečanje ali vsaj ohranjanja vpis dijakov na našo šolo, pa ne gre prezreti dejstva, da so največja reklama zadovoljni dijaki, ki so samozavestni, odgovorni in strokovnjaki na svojem področju. Zato je potrebno pri vodenju nameniti veliko pozornost zadovoljstvu dijakov in delati z učitelji. Ravnatelj mora biti pri tem dober zgled. Tudi zaposleni znotraj organizacije se bodo morali aktivneje kot do sedaj vključevati v oblikovanje kakovostnega pedagoškega procesa, s katerim bomo v prihodnje lahko uvajali 4 novosti na področju stroke v tej meri, da bo zadovoljila najzahtevnejše udeležence izobraževanja in ostale uporabnike znanja, veščin in spretnosti ter storitev. »In tako sem se učil – ne od tistih, ki so me poučevali, ampak od onih, ki so z menoj razpravljali.« (Sv. Avguštin, Izpoved, v Peklaj 2004, 16) Šole smo torej pred novo paradigmo, kjer nanj lahko odgovorimo le z učenjem usmerjeno v udeleženca izobraževanja. Zahteve porabnikov po kvalitetnih vzgojno-izobraževalnih storitvah se povečujejo, če hočemo reagirati na velike družbene spremembe. Spremembe kot izziv in priložnost narekujejo drugačen pristop oz. način dela vodstva šol in ostalih zaposlenih, kot smo bili vajeni v preteklosti. Erčulj (1998) ugotavlja, da postajata uspešnost organizacij in njihova konkurenčna moč vedno bolj ali celo povsem odvisni od tega, koliko znajo vodje motivirati ljudi in jih spodbujati za doseganje boljših rezultatov. V nadaljevanju (prav tam) poudarja, da je vodenje sodelavcev najpomembnejše področje ravnateljevega dela, čeprav se vedno znova srečujemo z najrazličnejšemi ovirami. 4 Viri, literatura Erčulj, Justina. 1998. Delovno zadovoljstvo učiteljev, kaj lahko stori ravnatelj? Neprofitni managenent 1 (2/3): 21 -24. Marentič Požarnik, Barica. 2002. Notranja učna motivacija kot pogoj in cilj kakovostnega izobraževanja. Vzgoja in izobraževanje 33 (3): 8-13. Peklaj, Cirila. 2004. Sodelovalno učenje. Ena od možnosti za razvijanje celostnega razvoja učencev. Vzgoja 23 (9): 16-20. 5 NAKUPNO VEDENJE POTROŠNIKOV CVETOČIH SOBNIH RASTLIN Anja Žužej Gobec Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje anja.gobec@gmail.com Izvleček Poznavanje in razumevanje nakupnega vedenja kupcev je ključnega pomena za uspešno poslovanje vsakega podjetja. Z razumevanjem potreb in motivacije kupcev lahko podjetja prilagodijo svojo ponudbo in marketinške strategije, da se učinkoviteje odzovejo na trgu. Z anketo smo želeli raziskati nakupne navade potrošnikov cvetočih sobnih rastlin. Raziskavo smo izvedli na območju Savinjske regije. Vanjo smo vključili 110 vrtičkarjev. Rezultati so pokazali, da so med vsemi cvetočimi lončnicami najbolj priljubljene afriške vijolice, kalanhoje in orhideje. Ugotovili smo, da cvetoče lončnice anketiranci najpogosteje kupujejo v vrtnih centrih in da je velika večina anketirancev zadovoljna s ponudbo cvetočih lončnic na slovenskem trgu. Nekateri pogrešajo raznovrstnejšo ponudbo in napotke o zalivanju in gnojenju cvetočih lončnic. Ključne besede: trženje, nakupno vedenje, raziskava trga, cvetoče sobne rastline 1 Uvod V Sloveniji lahko cvetoče lončnice potrošnik kupi v različnih vrtnarijah, cvetličarnah, trgovinah z rastlinami in spletnih trgovinah. Ponudba se razlikuje glede na sezono in lokacijo, vendar na splošno prodajalci v Sloveniji ponujajo široko paleto cvetočih lončnic. Poznavanje in razumevanje nakupnega vedenja potrošnikov sta za prodajalce izjemnega pomena, saj jim omogočata, da prilagodijo svojo ponudbo potrebam kupcev in povečajo prodajo. Vedenje kupcev cvetočih rastlin je odvisno od različnih dejavnikov. Potrošnja cvetočih rastlin je pogosto odvisna od sezone in okusa kupcev. Večina kupcev se bo odločila za cvetočo rastlino, ki jim je vizualno privlačna, kjer pomembno vlogo igra barva cevtov. Ključnega pomena pri nakupu rastlin je prav tako cena in finančno stanje kupca. Nekateri kupci se lahko odločijo za cenejše možnosti, medtem ko se drugi lahko odločijo za dražje rastline, ki so bolj redke ali imajo posebne lastnosti. Pomembno vlogo igra tudi zahtevnost rastline za nego. Nekateri kupci bodo izbrali cvetoče sobne rastline, ki so enostavne za nego in zahtevajo minimalno vzdrževanje. Drugi pa bodo raje posegli po rastlinah, ki potrebujejo več pozornosti in nege, saj jih veseli skrbeti za rastline. 6 2 Rezultati ankete Raziskavo o nakupnih navadah smo izvedli na področju Savinjske regije. Vanjo je bilo vključenih 110 vrtičkarjev, ki so se udeležili tečaja za izvajalce ukrepov varstva rastlin. Povprečna starost anketirancev je bila 54 let. Anketo smo izvedli v mesecu marcu 2023. Vsi anketiranci imajo doma vsaj dve vrsti cvetočih sobnih rastlin, anketni vprašalnik je vseboval 8 vprašanj, večina zaprtega tipa. Anketa je pokazala, da so afriške vijolice med vsemi cvetočimi sobnimi rastlinami najbolj priljubljene, saj je kar 90 % anketirancev odgovorilo, da imajo doma prav to rastlino. Velika večina anketirancev ima doma tudi vsaj eno orhidejo (78%) in kalanhojo (76%). Večina udeležencev tečaja ima doma vsaj 3 vrste različnih cvetočih sobnih rastlin. Cvetoče rastline najpogosteje kupujejo v vrtnih centrih (62 % anketirancev), nekaj pa tudi v cvetličarnah ali drugih trgovinah (samopostrežne trgovine, bencinske črpalke, …). drugje 17% cvetličarna; 21% vrtni center; 62%; Graf 1: Mesto nakupa cvetočih sobnih rastlin Vir: lasten Ugotavljali smo tudi, katere lastnosti rastlin vplivajo na nakupno odločitev. Večina je odgovorila, da jim največ pomeni vizualna privlačnost, na kar vpliva barva cvetov, velikost rastline, oblika, tekstura in vzorci listov ter cvetov. Na drugo mesto so uvrstili kvaliteto rastline, ki jo kupujejo. Iščejo rastline, ki so zdrave, brez znakov bolezni ali škodljivcev ter z izrazito barvo listov in cvetov. Anketirancem je pomembna tudi cenovna dostopnost. Prav tako pa smo ugotovili da se kupci pogosteje odločajo za cvetoče sobne rastline, ki so enostavne za vzdrževanje in ne zahtevajo preveč pozornosti. Kupci lahko v Sloveniji izbirajo cvetoče sobne rastline v številnih barvah. Ugotovili smo, da je bela barva med anketiranci najbolj priljubljena, sledijo ji vijolična, roza, rumena, oranžna, manj pa povprašujejo po drugih barvah. 7 vijolična oranžna rumena roza bela druge barve 0% 10% 20% 30% 40% Graf 2: Priljubljenost posameznih barv cvetočih sobnih rastlin med kupci Vir: lasten Velika večina anketirancev (85 %) je zadovoljna s ponudbo cvetočih sobnih rastlin na slovenskem trgu. Večina anketirancev pa si želi, da bi ob nakupu prejeli dodatna navodila o oskrbi oziroma negi sobnih rastlin: napotke o zalivanju, pogostosti presajanja, navodila o pravilnem dodajanju hranil, varstvu pred škodljivimi organizmi in o mestu postavitve njihove rastline. Navodila o negi rastlin iščejo naši anketiranci pri prodajalcih (47 %), na internetu (23 %), pri znancih (22 %) in v strokovni literaturi (7 %). 50% 40% 30% 20% 10% 0% pri v strokovni na internetu pri znancih drugje prodajalcu literaturi Graf 3: Kje kupci dobijo navodila o oskrbi cvetočih sobnih rastlin? Vir: lasten 3 Zaključek Nakupno vedenje kupcev se nanaša na način, na katerega kupci razmišljajo, čutijo in se obnašajo pri nakupu izdelkov ali storitev. Obstaja veliko dejavnikov, ki vplivajo na nakupno vedenje kupcev, kot so osebnostne lastnosti kupca, kultura, družbeni vplivi, psihološke motivacije, marketinške dejavnosti in še veliko več. 8 Z raziskovanjem nakupnega vedenja kupcev lahko podjetja ugotovijo, katere so ključne potrebe in želje njihovih kupcev, kako se odločajo pri nakupu izdelkov ali storitev, ter kateri dejavniki vplivajo na njihove odločitve. S pomočjo takšnih informacij podjetja lahko prilagodijo svoje izdelke in storitve ter marketinške strategije, da bolje zadovoljijo potrebe svojih kupcev in se bolje približajo njihovim željam. Poleg tega lahko raziskovanje nakupnega vedenja kupcev podjetjem pomaga pri razumevanju sprememb v potrebah in željah svojih kupcev, kar jim omogoča, da se hitreje prilagodijo na spremembe v trgu in s tem ohranijo konkurenčno prednost. Podjetja lahko tudi ugotovijo, kateri marketinški kanali so najbolj učinkoviti za doseganje svojih ciljnih kupcev in kako lahko izboljšajo svoje marketinške kampanje. Vse te informacije lahko podjetjem pomagajo pri prodaji izdelkov in storitev, izboljšanju trženja in izgradnji močnejših odnosov s svojimi kupci. 9 NAVADE UPORABNIKOV FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Bogdana Kapitler Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje bogdana.kapitler@hvu.si Izvleček Na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje že skoraj dvajset let izvajamo osnovna in obnovitvena usposabljanja za izvajalce ukrepov varstva rastlin. Usposabljanj se je udeležilo že več kot tisoč udeležencev. Večina udeležencev se s pridelavo rastlin ne ukvarjajo poklicno. Anketirala sem udeležence obnovitvenega usposabljanja, da bi raziskala njihove nakupne navade; katera sredstva največ uporabljajo, kateri dejavniki vplivajo na nakup, kje dobijo informacije. Zanimalo me je tudi, kako pri varstvu rastlin upoštevajo varovanje okolja in načela trajnostnega razvoja. Iz evalvacije anketnega vprašalnika je razvidno, da je usposabljanje vrtičkarjev o ukrepih varstva rastlin nujno potrebno zaradi ohranjanja zdravja ljudi in varovanja okolja. Ključne besede: varstvo rastlin, fitofarmacevtsko sredstvo, predpis, zakonodaja, anketa, nakupno vedenje, povpraševanje 1 Cilji in potek raziskave Pred desetimi leti smo na šoli anketirali udeležence osnovnega usposabljanja za izvajalce ukrepov varstva rastlin, da bi izvedeli, katere načine in katera sredstva uporabljajo za varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi. Zanimalo nas je tudi, kako poznajo in upoštevajo predpise s področja varstva rastlin, katero zaščitno opremo uporabljajo, kako poskrbijo za varovanje okolja. Od takrat se je zakonodaja s področja varstva rastlin zelo zaostrila. Na področju Evropske unije so sprejeli skupno zakonodajo, ki je poenotila registracijo fitofarmacevtskih sredstev, hkrati pa so ukinili veliko nevarnih pripravkov. V Sloveniji so sprejeli dva pomembna pravilnika. Pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev precej strogo predpisuje obveznosti izvajalcev ukrepov varstva rastlin. Pravilnik o integriranem varstvu rastlin določa, da je integrirano varstvo obvezno, kar pomeni, da za varstvo rastlin uporabljamo kombinacijo preventivnih načinov varstva rastlin, metod varstva rastlin z manjšim tveganjem za okolje in kemičnega varstva. Pomembno je, da 10 uporabimo fitofarmacevtska sredstva samo, kadar druge metode niso smiselne oziroma učinkovite. Zanimalo me je, kako te spremembe vplivajo na navade uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev. Zato sem po desetih letih ponovno anketirala udeležence usposabljanj. Tokrat sem anketirala udeležence obnovitvenega usposabljanja. Večina jih fitofarmacevtska sredstva uporablja že več kot deset let in so se obnovitvenega usposabljanja udeležili že dvakrat ali trikrat. Namen raziskave je bil raziskati, kje, kdaj in kako vrtičkarji uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, kako poznajo predpise s področja varstva rastlin, kako poskrbijo za varovanje okolja in kako se zaščitijo pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Anketni vprašalnik vsebuje 12 vprašanj, večina so zaprtega tipa. Raziskavo sem izvedla med 234 udeleženci obnovitvenega usposabljanja v letih 2022 in 2023. Poudariti je potrebno, da so bili v raziskavo zajeti le vrtičkarji, ki uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, saj se sicer ne bi udeležili obnovitvenega usposabljanja. Večina jih uporablja fitofarmacevtska sredstva na vrtovih, sadnem drevju, vinogradih ter za zatiranje rastlin na nekmetijskih površinah. Zanimalo me je, koliko so se nakupne navade v tem času spremenile, zato je bilo večino vprašanj enakih kot pred desetimi leti. Ankete sem pripravila in analizirala s pomočjo spletne aplikacije ENKA. 2 Rezultati raziskave Najprej sem želela ugotoviti, na katerih površinah vrtičkarji uporabljajo fitofarmacevtska sredstva. Iz grafa 1 je razvidno, da skoraj 78 % anketirancev uporablja fitofarmacevtska sredstva v sadovnjaku, 66 % v vinogradu, manj pa v zelenjavnem vrtu, na okrasnih gredah, na balkonskem cvetju in sobnih rastlinah. Kar 52 % vprašanih uporablja herbicide na nekmetijskih površinah. Odgovori so bili podobni kot pred desetimi leti. Zmanjšala se je poraba fitofarmacevtskih sredstev v zelenjavnem vrtu, povečala pa poraba herbicidov na nekmetijskih površinah. 78 80 64 66 50 52 42 32 28 24 19 16 10 0 0 2 ZELENJAVNI OKRASNE BALKONSKO SOBNE SADOVNJAK VINOGRAD OKRASNA NEKMETIJSKE VRT GREDE CVETJE RASTLINE TRATA POVRŠINE 2013 2023 Graf 1: Kje uporabljajo fitofarmacevtska sredstva? Vir: lasten 11 Na vprašanje, kje kupujejo fitofarmacevtska sredstva, so skoraj vsi odgovorili, da jih kupijo v specializiranih prodajalnah v Sloveniji, samo 3 % uporabnikov kupi fitofarmacevtska sredstva v drugih državah EU, kar je v nasprotju z zakonom. Pred desetimi leti je bilo takšnih kar 10 %. Pri izbiri pripravkov najbolj upoštevajo učinkovitost, nekateri pa tudi ceno in vpliv na okolje. Nadalje me je zanimalo, kako varujejo rastline pred škodljivimi organizmi. Tu so se rezultati precej razlikovali od tistih pred desetimi leti. Še vedno večina anketirancev uporablja fitofarmacevtska sredstva, se je pa povečala uporaba drugih metod. Iz grafa 2 je razvidno, da več kot 90 % anketirancev uporablja fitofarmacevtska sredstva, kar 86 % jih odstranjuje obolele dele rastlin in odstranjuje škodljivce. Več kot 50 % vprašanih uporablja naravne pripravke, kot so izvlečki kopriv, kamilic, preslice ter koristne organizme za obvladovanje škodljivih organizmov. Predvidevamo, da je na uporabo drugih, okolju prijaznih načinov varstva rastlin vplivalo tudi usposabljanje, na katerem poudarjamo uporabo različnih ukrepov. Pomemben vpliv ima tudi Pravilnik o integriranem varstvu rastlin, ki predpisuje tudi uporabo drugih načinov varstva rastlin. 6 drugo 3 50 koristni organizmi 0 50 naravni pripravki 20 18 lepljive plošče 15 82 mehansko zatiranje 69 94 FFS 95 0 20 40 60 80 100 2023 2013 Graf 1: Katere načine varstva rastlin pred škodljivimi organizmi uporabljajo? Vir: lasten Zanimalo me je, katere skupine fitofarmacevtskih sredstev uporabljajo anketiranci. Tako kot pred desetimi leti uporabljajo predvsem fungicide (90 %), malo manj insekticide in limacide. Povečala se je uporaba herbicidov, saj jih uporablja več kot 65 % anketirancev. Drugih fitofarmacevtskih sredstev anketiranci praktično ne uporabljajo. Na vprašanje, kolikokrat na leto uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, jih je več kot 70 % odgovorila, da uporabljajo fitofarmacevtska sredstva manj kot 3 krat letno, dobra petina jih tretira več kot trikrat na leto in 6 % več kot šestkrat na leto. Iz odgovorov na vprašanje, kje največkrat poiščejo informacije o ustreznih pripravkih (graf 3), je razvidno, da informacije največkrat poiščejo na spletu. To število se je močno povečalo, kar je verjetno posledica tega, da na osnovnem in na obnovitvenih usposabljanjih natančno predstavimo aplikacijo seznam fitofarmacevtskih sredstev, pa tudi druge aplikacije, ki so namenjene varstvu rastlin. 12 2013 2023 95 75 65 39 23 15 5 8 V T R G O V I N I N A I N T E R N E T U P R I Z N A N C I H V S T R O K O V N I L I T E R A T U R I Graf 3: Kje poiščejo informacije o fitofarmacevtskem sredstvu? Vir: lasten Zanimalo me je, kako natančno pred uporabo preberejo navodila. Podatki so prikazani v grafu 4. Več kot 60 % anketirancev navodila v celoti prebere in upošteva, 35 % prebere samo podatke o delovanju in odmerku pripravka. Ostali uporabniki navodil o delovanju fitofarmacevtskih sredstev ne preberejo. Kot razlog so navedli poznavanje pripravka ali pa so informacije že pridobili pri prodajalcu. Posebej me je zanimalo, kako upoštevajo navodila pri določanju potrebne količine pripravka. Večina (95 %) vprašanih je odgovorilo, da vedno upošteva predpisan odmerek, samo 5 % je takšnih, ki uporabljajo manjši ali večji pripravek. Tako kot pred desetimi leti so vsi odgovorili, da upoštevajo podatek o karenci (čakalni dobi). Še vedno veliko uporabnikov ne prebere navodil natančno, razveseljivo pa je, da se je število teh, ki preberejo navodila v desetih letih precej povečalo. 3% natančno preberejo navodilo 35% preberejo samo bistvene podatke 62% ne preberem navodil Graf 4: Kako natančno preberejo navodilo? Vir: lasten Pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev je obvezna uporaba zaščitne opreme. Ugotovila sem, da se je število uporabnikov, ki uporablja zaščitno opremo močno povečalo. Še vedno pa uporabljajo samo masko in rokavice, drugo zaščitno opremo pa le redki. Vprašala sem jih, kaj naredijo z ostanki fitofarmacevtskih sredstev, ki jim je potekel rok uporabe. Polovica vprašanih (51 %) tega problema nima, saj vedno porabijo ves pripravek. 25 13 % odda pripravek na deponijo nevarnih odpadkov, 11 % vrne ostanek v prodajalno, 9 % jih vrže med komunalne odpadke. Kar 25 % vprašanih pripravek uporabi, čeprav je rok uporabe potekel. V grafu 5 so prikazani odgovori na vprašanja, kaj naredijo z odpadno embalažo. Tudi tu se je stanje zelo popravilo. Večina uporabnikov ravna z embalažo tako kot zahtevajo pravila. Več kot polovica je odgovorila, da očiščeno embalažo odvržejo med komunalne odpadke (kot odpadno embalažo), 28 % je takšnih, ki odpadno embalažo oddajo na deponijo nevarnih odpadkov, 5 % vprašanih pa embalažo vrne v prodajalno. Še vedno 6 % uporabnikov odvrže med komunalne odpadke neočiščeno embalažo. očiščeno odpadno embalažoodvržejo med komunalne odpadke 6%4% vrnejo v trgovino 28% 57% oddajo na deponijo nevarnih 5% odpadkov neočiščeno embalažo dajo med komunalne odpadke Graf 5: Kaj naredijo z odpadno embalažo? Vir: lasten V raziskavi sem ugotovila, da še vedno veliko uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev ne pozna oziroma ne upošteva vseh predpisov. Ker gre predvsem za vrtičkarje, ki imajo majhne površine, mislijo, da za njih stroga pravila ne veljajo. Tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev se v desetih letih ni zmanjšala, res pa je da sem anketirala samo uporabnike, ki se redno udeležujejo obnovitvenih usposabljanj. Kar 400 izvajalcem ukrepov je potrdilo poteklo in ga niso obnovili. Med njimi je verjetno veliko takšnih, ki so fitofarmacevtska sredstva nehali uporabljati zaradi zdravja in varovanja okolja in uporabljajo druge metode varstva rastlin. So se pa navade zadnjih izvajalcev ukrepov varstva rastlin v zadnjih desetih leti precej izboljšale. Verjetno lahko zasluge za to pripišemo strožji zakonodaji in ozaveščenosti ljudi, k čemur so gotovo pripomogla tudi usposabljanja za izvajalce ukrepov varstva rastlin. 3 Viri, literatura Pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 71/14, 28/18, 56/22 in 155/22)- neuradno prečiščeno besedilo pravilnika (pridobljeno: 2. april 2023) Dostopno na spletnem naslovu: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11541 Pravilnik o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi (Uradni list RS, št. 43/14) (pridobljeno: 4. april 2023) Dostopno na spletnem naslovu: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11530 14 PRODAJA KORISTNIH ORGANIZMOV V SLOVENIJI Anja Žužej Gobec Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje anja.gobec@hvu.si Izvleček FFS (fitofarmacevtska sredstva) so kemični izdelki, ki se uporabljajo za zaščito rastlin pred škodljivci, boleznimi in pleveli . V zadnjem času se je še povečalo zavedanje o negativnih učinkih FFS na okolje in zdravje ljudi ter rastlin, zato se poskuša zmanjšati njihovo rabo. Biotično varstvo rastlin je način varstva rastlin, pri katerem za zatiranje škodljivih organizmov rastlin uporabljamo žive organizme. Ta način varstva rastlin je pomemben za ohranjanje biotske raznovrstnosti in zmanjševanja uporabe kemičnih pesticidov, zato se tudi v Sloveniji ponudba in uporaba biotičnih agensov povečuje. Trženje in uporaba koristnih organizmov pri zatiranju škodljivih organizmov je v Sloveniji regulirana s Pravilnikom o biotičnem varstvu rastlin (Ur. l. RS 45/06) (vir: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6800 ). Povečanje povpraševanja po koristnih organizmih je posledica spoznanja, da je biotično varstvo in druge oblike okolju prijaznega varstva, učinkovit način za doseganje trajnostnega razvoja in ohranjanja okolja za prihodnje generacije. V Sloveniji sta najbolj znani dve podjetji, ki se ukvarjata s trženjem (uvozom) pripravkov z namenom njihove uporabe v biotičnem varstvu rastlin. To sta podjetji Zeleni hit d.o.o. in Metrob d.o.o. Slednji se predvsem ukvarjajo s prodajo entomopatogenih ogorčic. Ključne besede: trženje koristnih organizmov, distributerji biotičnih agensov, entomopatogene ogorčice 1 Uvod Biotično varstvo rastlin je pristop k zaščiti rastlin pred škodljivci in boleznimi, ki temelji na uporabi živih organizmov ali njihovih produktov. Namen biotičnega varstva rastlin je zmanjšati škodljive vplive na rastline s pomočjo naravnih sovražnikov, antagonističnih ali konkurenčnih organizmov (vir:https://www.gov.si/teme/bioticno-varstvo-rastlin/). Takšni organizmi so lahko domorodni ali tujerodni. Biotično varstvo rastlin se uporablja tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in zmanjševanje uporabe kemičnih pesticidov, ki lahko negativno vplivajo na okolje in zdravje ljudi. 15 Vse več ljudi se zaveda, da moramo za ohranjanje zdravega okolja skrbeti na trajnosten način, zato biotično varstvo rastlin postaja vse bolj razširjeno. Biotično varstvo prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti in preprečuje uničevanje življenjskega prostora živali in rastlin. Kljub temu, da je biotično varstvo rastlin pomembno in učinkovito orodje za varovanje rastlin, pa je njegova uporaba še vedno manj razširjena kot uporaba kemičnih pesticidov. To je lahko posledica neznanja in pomanjkanja izkušenj pri uporabi biotičnih agensov in višjih stroškov v primerjavi s kemičnimi pesticidi. Vendar se je zaradi vedno večje potrebe po okolju prijaznih metodah varstva rastlin, večjega ozaveščanja o skrbi za okolje, tudi na območju Slovenije povečevala potreba po sredstvih biotičnega varstva rastlin. 2 Ponudba biotičnih agensov Biotične agense (naravne sovražnike) večinoma uvažamo prek pooblaščenih domačih podjetij, saj je njihova proizvodnja zahtevna in draga. V Sloveniji sta najbolj znani dve podjetji, ki se ukvarjata z distribucijo biotičnih agensov z namenom njihove uporabe v biotičnem varstvu rastlin. To sta podjetji Zeleni hit d.o.o. in Metrob d.o.o. 2.1 Pravilnik o biotičnem varstvu rastlin Trženje in uporaba koristnih organizmov pri zatiranju škodljivih organizmov je v Sloveniji regulirana s Pravilnikom o biotičnem varstvu rastlin (Ur. l. RS 45/06). Pravilnik določa pogoje za vnos, gojenje in uporabo domorodnih in tujerodnih vrst organizmov za biotično varstvo rastlin v Republiki Sloveniji. Seznam dovoljenih organizmov je razdeljen na domorodne in tujerodne vrste. Določbe se ne uporabljajo za mikroorganizme, ki jih urejajo predpisi s področja fitofarmacevtskih sredstev. (vir: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6800) Mesto na seznamu domorodnih vrst organizmov za biotično varstvo rastlin, to je organizmov, ki jih v Sloveniji lahko uporabljamo v rastlinski pridelavi, pridobijo vrste, katerih zastopanost na območju Slovenije so potrdili strokovnjaki s področja. Mesta na omenjenem seznamu ne more pridobiti vsaka v Sloveniji najdena koristna vrsta, ampak le koristne vrste iz t.i. Pozitivnega seznama Evropske organizacije za varstvo rastlin, krajše EPPO, ki trenutno vsebuje nekaj čez 100 vrst. Gre za naravne sovražnike, ki so v državah EPPO (danes je vanjo vključenih 52 držav) tržno dostopni ali so bili v preteklosti na to območje vneseni in so se izkazali kot ustrezni za omejevanje rastlinskih škodljivcev. Predloge za uvrstitev na Pozitivni seznam EPPO obravnavajo člani EPPO Panela za biotično varstvo rastlin, med katerimi je tudi predstavnik iz Slovenije. Vrste iz Pozitivnega seznama EPPO, ki še niso bile najdene na območju Slovenije, se nahajajo na Seznamu tujerodnih vrst organizmov za biotično varstvo rastlin, ki je prav tako sestavni del Pravilnika o biotičnem varstvu rastlin. (vir: https://www.gov.si/novice/kaj-je-bioticno-varstvo-rastlin/) Pravilnik ureja tudi zakonodajo na področju trženja domorodnih vrst organizmov na območju Slovenije, ki se uporabljajo za namen biotičnega varstva rastlin. Uporabnik mora pridobiti dovoljenje Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Za trženje tujerodnih vrst organizmov na območju Republike Slovenije pa mora poleg tega še potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa, ki se izda v soglasju z ministrstvom, pristojnim za ohranjanje narave. K vlogi je potrebno priložiti še »Oceno tveganja vnosa za naravo«, ki jo izdela 16 pooblaščeni presojevalec za naravo, ki presodi tudi vpliv trženja in Program vnosa ali naselitve ter Seznam prejemnikov oziroma uporabnikov tujerodne vrste organizma. 2.2 Podjetja, ki prodajajo Biotične agense Tudi zaradi stroge zakonodaje, do danes v Sloveniji ne obstajajo podjetja za profesionalno gojenje biotičnih agensov. Obstajajo pa nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo koristnih organizmov - večinoma v obliki neposrednega naročanja preko registriranih prodajalcev. Velik izziv podjetij, ki se ukvarjajo s posredovanjem koristnih organizmov, je omogočanje optimalnih pogoje, da koristni organizmi ohranijo svojo vitalnost, V primeru neoptimalnih pogojev med samim transportom in tudi pozneje pri nanosu se učinkovitost koristnih organizmov zelo zmanjša ali celo izniči. V Sloveniji sta najbolj znani dve podjetji, ki se ukvarjata s trženjem (uvozom) pripravkov z namenom njihove uporabe v biotičnem varstvu rastlin. 2.3 Primer prodaje biotičnih agensov na osnovi enotomopatogenih ogorčic Entomopatogene nematode so majhni črvički, ki se prehranjujejo s škodljivimi insekti. Te nematode so zelo uporabne v kmetijstvu in vrtnarstvu kot naravni nadzorniki škodljivcev rastlin, saj se prehranjujejo s škodljivci, kot so npr. rilčkarji, junijski in vrtni hrošči, lešnikarji, sovke, listne uši in druge vrste insektov, ki se prehranjujejo z rastlinami. Entomopatogene nematode lahko prodrejo v telo škodljivega insekta skozi naravne odprtine, kot so dihalne poti, koža ali usta, in sprostijo bakterije ali toksine, ki ubijejo gostitelja. Nato se nematode hranijo v notranjosti škodljivca in se razmnožujejo, da bi nadaljevale proces nadzora nad populacijami škodljivcev. Ti črvički so koristni, saj ne škodujejo ljudem, živalim ali rastlinam in so lahko zelo učinkoviti pri nadzoru škodljivcev, če se uporabljajo pravilno in v pravem času. Za aplikacijo entomopatogenih ogorčic v tla se najprej pripravi raztopina z ogorčicami. Običajno so ogorčice v prodaji v obliki suhega prahu, ki ga razredčimo v vodi. Pred uporabo je potrebno preveriti navodila proizvajalca in upoštevati priporočene razmerja za razredčitev ogorčic. Potrebno je napolniti posodo za aplikacijo z raztopino entomopatogenih ogorčic in jo uporabiti na območju, kjer želimo nadzirati škodljivce. Aplikacija se lahko izvaja s pomočjo različnih naprav, kot so pršilke, zalivke ali aplikatorji, ki vbrizgajo raztopino neposredno v tla. Pred aplikacijo se prepričamo, da so tla vlažna, saj se entomopatogene ogorčice ne morejo premikati skozi suho zemljo. Po aplikaciji ogorčic v tla je priporočljivo tla rahlo zaliti, da se ogorčice lahko bolje premikajo v tleh. 2.3.1 Ponudba biotičnih agensov na osnovi entomopatogenih organizmov podjetja Metrob d.o.o. V podjetju Metrob, d.o.o ponujajo različne pripravke na osnovi entomopatogenih ogorčic. V pripravku Nematop Rilčkar-Stop–hrošč trsnega rilčkarja se entomopatogene ogorčice nahajajo v hranilnem gelu v utorih ploščic. Ploščice se z gelom, obrnjenim navzdol, polagajo 17 pod napadene rastline, kjer hrošči iščejo dnevno zatočišče pred soncem in vročino. Nematop Rilčkar-Stop vsebuje entomopatogene ogorčice vrste Heterohabditis bacteriophora, ki so varne za uporabnike, potrošnike in okolje. Slika 1: Biotični agensi na osnovi entomopatogenih ogorčic Vir: https://www.metrob.si/izdelek/nematop-rilckar-stop-hrosc-trsnega-rilckarja/ Drugi izdelek na osnovi entomopatogenih ogorčic je Nematop, entomopatogene ogorčice–trsni rilčkar To je naravni pripravek za zatiranje ličink brazdastega trsnega rilčkarja, junijskega hrošča, vrtnega hrošča in lešnikarja. Aplikacija se opravi spomladi ali zgodaj poleti, pri temperaturi tal, višji od 12°C. Slika 2: Biotični agensi na osnovi entomopatogenih ogorčic Vir: https://www.metrob.si/izdelek/nematop-entomopatogene-ogorcice-trsni-rilckar/ Nemastar, entomopatogene ogorčice–bramor je naravni pripravek za zatiranje bramorja, palmovega vrtača, palmovega rilčkarja, sovk in drugih škodljivcev. Aplikacija se opravi spomladi ali zgodaj poleti, pri temperaturi tal, višji od 12°C. Slika 3: Biotični agensi na osnovi entomopatogenih ogorčic Vir: https://www.metrob.si/izdelek/nemastar-entomopatogene-ogorcice-bramor/ Izdelek Nemaplus se nanaša v primeru zatiranja muh, listnih zavrtalk, špargljevega hrošča, cvetličnega resarja in paradižnikovega molja. Opravlja se s škropljenjem nadzemnih delov 18 rastlin (listi, stebla). Zatiranje mravelj (gnezda), marčnic in mrtvaških mušic, se opravlja z zalivanjem substrata. Aplikacija se opravlja pri temp. tal/zraka 8 – 28 st. C, in se, odvisno od razvojnega kroga škodljivca, ponovi v 2-4 tedenskih razmakih. Ob talni aplikaciji je obvezno upoštevanje zadostne vlažnosti tal pred in po aplikaciji. Nemaplus vsebuje entomopatogene ogorčice vrste Steinernema feltiae, ki so varne za uporabnike, potrošnike in okolje. Slika 4: Biotični agensi na osnovi entomopatogenih ogorčic Vir: https://www.metrob.si/izdelek/nemastar-entomopatoge 3 Zaključek FFS (fitofarmacevtska sredstva) so kemični izdelki, ki se uporabljajo za zaščito rastlin pred škodljivci in boleznimi. Pri uporabi FFS se lahko kemične snovi izločajo v okolje in onesnažujejo tla in vodo. To lahko vodi do uničenja ekosistemov in negativno vpliva na zdravje rastlin, živali in ljudi. Prav tako FFS povzročajo zmanjšanje populacije koristnih organizmov, kot so čebele, metulji in druge žuželke, ki so pomembne za opraševanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti. To lahko vodi do upada populacij koristnih organizmov in negativno vpliva na ekosisteme. FFS lahko imajo tudi negativne učinke na zdravje ljudi, ki delajo z njimi ali se nahajajo v okolju, kjer se uporabljajo. Nekateri FFS so lahko strupeni in lahko povzročajo dihalne težave, kožne izpuščaje, očesne poškodbe in druge zdravstvene težave. Škodljivci in bolezni se lahko sčasoma prilagodijo na fitofarmacevtska sredstva in postanejo odporni nanje, kar lahko vodi do potrebe po uporabi višjih odmerkov ali bolj strupenih FFS. Vse to lahko poveča negativne učinke na okolje in zdravje. Zaradi teh negativnih učinkov se v zadnjem času povečuje zavedanje o pomenu zmanjševanja rabe FFS in iskanju alternativnih načinov za zaščito rastlin. Tako smo v zadnjih letih priča povečanju povpraševanja po koristnih organizmih v kmetijstvu in drugih sektorjih. Razlog za to je predvsem v spoznanju, da lahko uporaba koristnih organizmov, kot so mikroorganizmi, glive, bakterije, ogorčice, žuželke in drugi organizmi, pomaga pri doseganju trajnostnega kmetovanja in zmanjševanju uporabe škodljivih kemikalij v kmetijstvu. Povečanje povpraševanja po koristnih organizmih za obvladovanje populacije škodljivih organizmov, je posledica spoznanja, da je uporaba koristnih organizmov učinkovit način za doseganje trajnostnega razvoja in ohranjanja okolja za prihodnje generacije. 19 4 Viri, literatura GOV.SI, 2023. Biotično varstvo rastlin (citirano 20.3.2023). Dostopno na spletnem naslovu: https://www.gov.si/teme/bioticno-varstvo-rastlin/. Pravilnik o biotičnem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/06). Dostopno na spletnem naslovu: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6800. GOV.SI, 2022, Kaj je biotično varstvo? (citirano 23.3.2023). Dostopno na spletnem naslovu: https://www.gov.si/novice/kaj-je-bioticno-varstvo-rastlin/. Nematop Rilčkar-Stop – hrošč trsnega rilčkarja (citirano 20.3.2023). Dostopno na spletnem naslovu: https://www.metrob.si/izdelek/nematop-rilckar-stop-hrosc-trsnega-rilckarja/. Nemastar-entomopatoge (citirano 20.3.2023). Dostopno na spletnem naslovu: https://www.metrob.si/izdelek/nemastar-entomopatoge. Nematop-entomopatogene-ogorcice-trsni-rilckar (citirano 20.3.2023). Dostopno na spletnem naslovu: https://www.metrob.si/izdelek/nematop-entomopatogene-ogorcice-trsni-rilckar/. Nemastar-entomopatogene-ogorcice-bramor (citirano 20.3.2023). Dostopno na spletnem naslovu: https://www.metrob.si/izdelek/nemastar-entomopatogene-ogorcice-bramor/. 20 UPORABA STROKOVNE TERMINOLOGIJE V NEMŠKEM JEZIKU NA PODROČJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Lidija Oblak Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje lidija.oblak@hvu.si Izvleček Poznavanje in obvladovanje tujih jezikov je danes nadvse pomembno za komunikacijo v sodobnem svetu, uspešno izobraževanje in poznejši uspeh v poslovnem svetu. Splošni jezik in jezik stroke se povezujeta. Jezik stroke je nadgradnja splošnega jezika, zato je dobro znanje splošnega jezika osnova za učenje jezika stroke. Študenti višješolskih študijskih programov pri predmetu strokovne terminologije v tujem jeziku pridobijo jezikovne sposobnosti, ki so neposredno uporabne za poklic. V članku so predstavljeni različni tipi vaj, s pomočjo katerih lahko študenti razširijo svoje besedišče v nemškem jeziku na področju trajnostnega razvoja, ki ga v zadnjih letih vedno pogosteje srečujemo na vseh področjih našega življenja. Ključne besede: strokovna terminologija v nemškem jeziku, jezik stroke v nemškem jeziku, trajnostni razvoj 1 Pomen trajnostnega razvoja Trajnostni razvoj – besedna zveza, ki jo v zadnjih letih vedno pogosteje srečujemo na vseh področjih našega življenja. Kaj sploh je trajnostni razvoj? Najpogostejša definicija Svetovne komisije za okolje in razvoj, trajnostni razvoj opredeljuje kot razvoj, ki zadovoljuje trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožal zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Septembra 2015 je bila sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj, ki uravnoteženo združuje 3 stebre trajnostnega razvoja in jih prepleta med 17 cilji. 2 Vaje za usvojitev nemškega jezika stroke na področju trajnostnega razvoja V nadaljevanju so predstavljeni različni tipi vaj, s pomočjo katerih lahko študenti višješolskih študijskih programov razširijo svoje strokovno besedišče v nemškem jeziku na področju trajnostnega razvoja. 21 2.1 Agenda 2030 Kaj je Agenda 2030? Na spodnji povezavi si oglejte video v nemškem jeziku in odgovorite na vprašanja. Was ist die Agenda 2030? Sehen Sie sich das Video an und beantworten Sie die Fragen. https://www.youtube.com/watch?v=rnjcyrzZNRs Wann wurde die Agenda 2030 verabschiedet? ___________________________________________________________________________ Wie viele Ziele wurden definiert? ___________________________________________________________________________ Welche sind die Dimensionen der Nachhaltigkeit? ___________________________________________________________________________ Bis wann sollten die Ziele erreicht werden? ___________________________________________________________________________ Wie viele Kernbotschaften sind den Zielen vorangestellt? ___________________________________________________________________________ Nennen Sie ein Bespiel, wie man persönlich jeden Tag zur nachhaltigen Entwicklung beitragen kann. ___________________________________________________________________________ 2.2 Trije stebri trajnostnega razvoja/Das 3-Säulen-Modell der Nachhaltigkeit V videu ste spoznali 3 stebre trajnostnega razvoja. Napišite jih v model. Im Video haben Sie erfahren, wie die 3 Säulen der Nachhaltigkeit heißen. Schreiben Sie sie in das 3-Säulen-Modell. Slika 1: Das 3-Säulen-Modell der Nachhaltigkeit 2.3 Pet P-jev/„5Ps“ Pet besed, ki se v angleščini začnejo s črko, P služi lažji predstavitvi 17 ciljev trajnostnega razvoja. V videu ste spoznali vseh pet P-jev. Napišite jih v angleškem, nemškem in slovenskem jeziku. 22 Den Nachhaltigkeitszielen sind die „5Ps“ als Kernbotschaften vorangestellt. Im Video haben Sie erfahren, welche die „5Ps“sind. Wie heißen die „5Ps“ auf Englisch, Deutsch und Slowenisch? Englisch Deutsch Slowenisch P P P P P 2.4 Cilji trajnostnega razvoja/Ziele der Nachhaltigkeit Kateri so cilji trajnostnega razvoja? Povežite slovenske cilje trajnostnega razvoja z ustreznimi nemškimi cilji. Was sind die 17 Nachhaltigkeitsziele? Verbinden Sie die slowenischen Ziele der Nachhaltigkeit mit den entsprechenden deutschen Begriffen. Slika 2: Cilji trajnostnega razvoja Vir: https://www.stat.si/Pages/cilji (4. 11. 2022) Ziel auf Deutsch Nummer Ziel auf Slowenisch Leben an Land Hochwertige Bildung Bezahlbare und saubere Energie Keine Armut Partnerschaften zur Erreichung der Ziele Verantwortungsvoller Konsum und Produktion Leben unter Wasser Industrie, Innovation und Infrastruktur Menschenwürdige Arbeit und Wirtschaftswachstum 23 Frieden, Gerechtigkeit und starke Institutionen Geschlechtergleichheit Kein Hunger Weniger Ungleichheiten Maßnahmen zum Klimaschutz Nachhaltige Städte und Gemeinden Gesundheit und Wohlergehen Sauberes Wasser und Sanitäreinrichtungen 2.5 Bralno razumevanje /Leseverständnis Vsak dan znova se lahko odločimo za trajnostni življenjski slog. Vsak od nas lahko prispeva s svojimi dejanji. Preberite besedilo z naslovom »Definition Nachhaltigkeit«, ki je objavljeno na internetni strani »wir leben nachhaltig«. Iz vsakega področja izberite eno dejanje, kako boste vi prispevali za boljši jutri in napišite stavke v prihodnjiku. Täglich können wir uns für einen nachhaltigen Lebensstil entscheiden. Jeder von uns kann durch sein eigenes Handeln seinen Beitrag leisten. Lesen Sie den Text „Definition Nachhaltigkeit“, der auf der Website „wir leben nachhaltig“ veröffentlicht wurde. Wählen Sie aus jedem Bereich „Nachhaltig im Alltag“ ein Handeln, wie Sie für eine bessere Zukunft beitragen können und schreiben Sie Sätze im Futur. Was bedeutet Nachhaltigkeit? Traditionelle Lebensweisen in vorindustrialisierten Gesellschaften waren in ihren Auswirkungen nachhaltiger als die moderne Industriegesellschaft. Die Menschen waren unmittelbar auf ein bestimmtes Gebiet zur Nahrungsproduktion und als Wohnraum beschränkt, wodurch ein natürliches Interesse am Weiterbestehen dieses Ökosystems bestand. In vielen indigenen Kulturen wurde über Mythen, Rituale und Tabus versucht, Änderungen der Lebensumwelt und der Ökosysteme gering zu halten. Wir können alle dazu beitragen, unser Ökosystem zum Wohl zukünftiger Generationen lebenswert zu erhalten. Es ist wichtig, sich bewusst zu machen, was zu einem nachhaltigen Lebensstil gehört. Neben ökologischen Faktoren wie die Reduktion des CO2-Ausstoßes, die Energieeinsparung und der Erhalt natürlicher Ressourcen sind auch die sozialen Aspekte wie die Einhaltung sozialer Standards in der Produktion und der faire Handel wichtig. Auch ökonomische Faktoren gilt es zu beachten. Dazu zählen Effizienz, Zweckmäßigkeit, Lebenszyklus und Regionalität eines Produktes. Nachhaltig leben im Alltag Täglich können wir uns aufs Neue für einen nachhaltigen Lebensstil entscheiden. Jeder von uns kann durch sein eigenes Handeln einen Beitrag leisten. Einkauf - Verpackungsarme Produkte wählen - Langlebige Artikel kaufen 24 - Wiederverwendbare Taschen aus Stoff oder Papier statt Plastiksackerln - Einkauf von gebrauchten Waren: z.B. in Second-Hand-Shops und bei Tauschbörsen - Bei Haushaltsgeräten immer die höchste Energieeffizienzklasse wählen - Entscheidung für Ökotextilien aus fairem Handel - Kauf von ökologischen Reinigungsmitteln - Verzicht auf unnötige Produkte wie WC-Beckensteine, Duftsprays oder aggressive Spezialreinigungsmittel Ernährung - Saisonale Produkte aus der Region wählen - Bioprodukten den Vorzug geben - Lebensmittel mit dem Fairtrade-Gütesiegel kaufen - Fleischlose Tage einführen Abfall und Entsorgung - Abfälle wo immer möglich vermeiden - Müll richtig trennen - Lebensmittel im Müll vermeiden durch bewusstes Einkaufen, richtige Lagerung und gute Planung - Reste zu schmackhaften, kreativen Gerichten verkochen - Mehrweg statt Einweg reduziert das Abfallvolumen - Ökologische Getränke bevorzugen (Leitungswasser, biologische, regionale Obst- und Gemüsesäfte, Tees etc.) Energie - Energie sparen durch Wärmedämmung und Sanierung - Niedrige Waschtemperaturen bei Geschirrspüler und Waschmaschine wählen - Stromfresser identifizieren und abschalten - Stand-By-Betrieb vermeiden Mobilität - Kurze Wege zu Fuß oder mit dem Rad zurücklegen - Wenn möglich auf öffentliche Verkehrsmittel umsteigen - Fahrgemeinschaften bilden - Spritsparend Auto fahren - Autos mit geringem Treibstoffverbrauch oder alternativen Antrieben kaufen - Klimafreundlich in den Urlaub, d.h. Flugreisen weitgehend vermeiden Natur und Garten - Eigenkompostierung - Biologische Düngemittel verwenden - Keine Pestizide einsetzen - Je mehr natürlich belassene Pflanzen desto mehr Nützlinge Arbeitsplatz 25 - Laptops haben einen geringeren Stromverbrauch als Stand-PCs - Stand-By-Betrieb vermeiden - Papier sparen: Wenn überhaupt notwendig, dann doppelseitig ausdrucken - Recycling-Papier verwenden - Ausdrucke in Schwarz-Weiß anstatt in Farbe - Pflanzen im Büro erhöhen das Wohlbefinden und fördern die Konzentration Nachhaltig in die Zukunft Es ist die Herausforderung für die Zukunft, bestehende Einkaufs-, Konsum- und Produktionsmuster so zu verändern, dass auch für zukünftige Generationen ein menschenwürdiges Leben möglich ist und gleichzeitig unsere Lebensqualität und Lebensfreude steigt. Leben wir gemeinsam nachhaltig! Vir: https://www.wir-leben-nachhaltig.at/aktuell/detailansicht/nachhaltigkeit/ (pridobljeno: 4.11.2022) Wie kann ich für eine bessere Zukunft beitragen? z. B.: Ich werde Wiederverwendbare Taschen aus Stoff oder Papier statt Plastiksackerln benutzen. EINKAUF:__________________________________________________________________ ERNÄHRUNG:______________________________________________________________ ABFALL UND ENTSORGUNG: ________________________________________________ ENERGIE: __________________________________________________________________ MOBILITÄT: _______________________________________________________________ NATUR UND GARTEN: ______________________________________________________ ARBEITSPLATZ: ____________________________________________________________ 3 Zaključek Danes je znanje tujih jezikov pomembno na številnih področjih človekovega življenja, v šoli, pri študiju, v poslovnem svetu, na potovanjih in spoznavanju novih kultur, pri preživljanju prostega časa, v vsakdanjem življenju … Splošni jezik in jezik stroke sta povezana. Jezik stroke je nadgradnja splošnega jezika, zato je dobro znanje splošnega jezika osnova za učenje jezika stroke. Od diplomantov višjih strokovnih šol se pričakuje dobro znanje tujih jezikov. Podjetja sodelujejo s tujimi trgi in v poklicnem vsakdanu komunikacija poteka na različnih strokovnih ravneh. Jezik stroke študente pripravlja na resnično delovno okolje, kjer se bodo srečevali z 26 vsakdanjimi življenjskimi situacijami, situacijami poslovnega sveta, strokovnimi situacijami in strokovno literaturo. 4 Viri, literatura AGENDA 2030 (pridobljeno: 1.4.2023) Dostopno na spletnem naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=rnjcyrzZNRs. Definition Nachhaltigkeit (pridobljeno: 1.4.2023) Dostopno na spletnem naslovu: https://www.wir-leben-nachhaltig.at/aktuell/detailansicht/nachhaltigkeit/. Koncept trajnostnega razvoja (pridobljeno: 4.11.2022) Dostopno na spletnem naslovu: https://eucbeniki.sio.si/geo1/2558/index1.html. Ziele für Nachhaltige Entwicklung (pridobljeno: 4. 11. 2022) Dostopno na spletnem naslovu: https://unric.org/de/17ziele/. 27 ROBOTIKA IN UMETNA INTELIGENCA V VRTNARSTVU Rafael Hrustel Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje rafael.hrustel.@hvu.si Izvleček Število prebivalcev na svetu nenehno narašča. Potrebno bo pridelati več hrane. V pridelavi hrane pa se srečujemo s pomanjkanjem delovne sile. Pri nekaterih zelenjadnicah potrebujemo od setve do spravila kar 1000 ur ročnega dela na hektar. Vrtnarstvo je obremenjeno še s sezonskim značajem dela. Tako kot v industrijo imamo robote tudi v kmetijstvu. Najbolj znan je molzni robot. To je najbolj izkoriščen stroj v kmetijstvu, daj dela vse dni v letu, vsaka krava molznica pa ga obišče 2 do 3 x na dan (v času 24 ur). V zaprtih prostorih imamo tudi robote za presajanje sadik. Na prostem se srečujemo z roboti za škropljenje samo v vrsti, kjer ni možna mehanska obdelava tal. Prav tako imamo robote za pobiranje špargljev, robote za pobiranje jagod. Skupina proizvajalcev traktorjev CNH je že predstavila traktorje, ki se odpeljejo sami na njivo, opravijo delo in se sami vrnejo v garažo. V pomoč kmetijstvu pa so tudi brezpilotna letala – droni. Zelo dobro kontrolirajo pridelovalne površine, lahko pa opravijo tudi škropljenje. Srečujemo se tudi že z žetveno tehnologijo, ki ne potrebuje človeško roke do setve, pa do spravila pridelka. Ključne besede: delovne sile, tehnologija pridelave, robot, dron 1 Uvod Vrtnarstvo je panoga v kmetijstvu, ki jo v grobem razdelimo na zelenjadarstvo in okrasno rastlinstvo. Zelenjadarstvo je zelo pomembno, saj je v svetu vse več vegetarijancev in veganov. Rastlinska pridelava se v moderni dobi hitro spreminja. Naraščajoče svetovno prebivalstvo in sprememba trgovinskih politik vplivata na oblikovanje cen, dobavne verige in dostavo hrane. Medtem se potrošniške želje, zlasti v zahodnih državah, vedno bolj premikajo k ekološkim in trajnostno proizvedenim izdelkom in proizvodom, to pa od kmetov zahteva več znanja, pozornosti, podatkov in dela. Vrtnarstvo je zelo intenzivna panoga, saj zahteva veliko ročnega dela. Vrtnarji ali pa tudi vsi kmetje se srečujejo s pomanjkanjem delovne sile in z naraščajočimi stroški za delo. Mnogi pridelovalci se soočajo z dilemo med željo, da bi proizvedli več višje kakovosti pridelkov in med iskanjem delavcev za sajenje, vzdrževanje in spravilo pridelkov. Vendar pa to ni nič novega. Čez zgodovino je povečana kmetijska proizvodnja delovala ali z dodajanjem več delovne sile ali z iskanjem bolj učinkovitih orodij za opravljanje dela. V primeru pomanjkanja delovne sile se kmetje obračajo na tehnologijo, s pomočjo katerih bi kmetije postale učinkovitejše in avtomatizirale cikel proizvodnje pridelkov. Na Zemlji je več ljudi, kot v preteklosti in to število še vedno narašča. ZN napoveduje, da bomo do leta 2050 28 dosegli število 9,7 milijarde ljudi in prebivalstvo tega obsega prinaša veliko izzivov. Organizacija Združenih Narodov za prehrano in kmetijstvo napoveduje, da moramo v naslednjih nekaj desetletjih spodbujati proizvodnjo hrane v svetovnem merilu za 70 odstotkov, da bi lahko nahranili pričakovano prebivalstvo leta 2050. Pridelovanje hrane je najstarejša človeška dejavnost, vendar je bila vedno odprta za tehnološke spremembe. Industrijske revolucije 19. in 20. stoletja so zamenjale ročna orodja in konjske vprege z motorji z notranjim izgorevanjem, oziroma s traktorji in priključki, mineralnimi gnojili in fitofarmacevtskimi sredstvi. Vendar smo zdaj na začetku pričetka drugega temeljnega premika v kmetijstvu, oziroma na pričetku nove industrijske revolucije. 2 Roboti Global Agricultural Robots Market vsako leto, že od leta 2013 pripravlja poročila o uporabi robotov. Največ robotov uporabljajo pri pridelavi mleka. Pridelovalci mleka, ki na svetu že uporabljajo robotske roke predvsem pri molži in tudi pri čiščenju hlevov, ugotavljajo, da s tem stroške znižajo tudi do 35 odstotkov. Robotizacija je vse bolj navzoča tudi pri reji piščancev. Tako je podjetje AGCO Grain & Protein kot ponudnik kmetijske opreme predstavilo trgu robotski sistem Scout – gre za sistemskega robota, ki je nameščen na stropu in z različnimi senzorji nenehno spremlja počutje pitovnih kokoši. Njegov namen je, da pravočasno zazna morebitne zdravstvene težave in prepreči ali pravočasno zazna njihovo obolenje. V vsakoletnem poročilu o robotih v kmetijstvu, septembra letos je izšlo pod naslovom Global Agricultural Robots Market Report 2022, so obdelani podatki glede na vrsto robotov (na primer za zunanjo ali notranjo rabo pri pridelavi hrane), način kmetovanja, področje uporabe ter to, kakšne so globalne priložnosti na tem trgu z obeti za obdobje 2022–2030. 2.1 Dejavniki, ki vzpodbujajo in zavirajo robotizacijo Povsod v svetu, tudi v Evropi, naj bi zaradi pomanjkanja delavcev rešitve za opravila na kmetijah iskali tudi v najemanju robotov. Nakupi so za posamezne, razpršene in majhne kmetije še vedno velikokrat predragi. Tukaj je tudi za Slovenijo izziv možnost najemanja robotov z usposobljeno tehnično ekipo, morda v okviru zadrug, ki bi takšno storitev oddajale v najem posameznim kmetijam. V obdobju od leta 2022 do 2030 naj bi se delež robotov na svetu povečal za dobrih 19 odstotkov. V številkah je to lani pomenilo 4,81 milijarde ameriških dolarjev, do leta 2030 pa naj bi vrednost robotizacije v kmetijstvu dosegla 5,72 milijarde ameriških dolarjev. Kateri dejavniki naj bi najbolj spodbudili uporabo robotov v kmetijstvu? Kot prvo se omenja naraščanje števila prebivalcev na eni strani in pomanjkanje ustrezne delovne sile na drugi. Čeprav bo torej na svetu več ljudi, ki bodo potrebovali hrano, to hkrati pomeni, da bo vse manj ljudi, ki bodo še pripravljeni opravljati težaško in praviloma slabše plačano delo na kmetijah. V robotizaciji kmetovanja mnogi avtorji vidijo tudi priložnost za tako imenovano pomlajevanje kmetij, torej prenos na mlajše generacije, ki bodo kmetije prevzemale in jih razvijale z manj fizičnega in več umskega dela ob pomoči novih tehnologij. Na rast robotizacije v kmetijstvu naj bi vplivala tudi povečana dejavnost raziskav in razvoja na tem področju na svetovni ravni in pretok dognanj in znanja. Kot pomemben dejavnik se omenja tudi vse večja podpora vlad, ki so zainteresirane za večjo samooskrbo s hrano tudi v luči svetovnih dogajanj. Glavna ovira za razcvet uporabe robotov pri kmetovanju povsod po svetu je še vedno premalo tehničnega znanja na kmetijah, potreben pa bo tudi zasuk v miselnosti. Marsikje, ne le pri nas, je namreč eden od zadržkov pri uvajanju novih tehnologij, vključno z roboti, vprašanje, kdo vse bo uporabljal podatke neke kmetije in za kaj. Zaupanje in pridobivanje novih znanj gresta torej zagotovo z roko v roki tudi pri robotizaciji kmetijstva, pred katerim je seveda še veliko drugih izzivov. 29 2.2 Roboti na afriško-pacifiškem trgu Pri robotizaciji v kmetijstvu je v ospredju Severna Amerika, ki robote največ uporablja za delo v rastlinjakih, in to v povezavi s tehnologijo LIDAR (laserskimi čitalniki na svetlobni osnovi), ki razvršča pridelke po velikosti oziroma dozorelosti za prodajo na trgu. Na drugem mestu po prihodkih in uporabi robotov v kmetijstvu je bil v letu 2021 azijsko-pacifiški trg. Še posebej v Indiji v robotizaciji enoličnega in težaškega dela vidijo priložnost za revolucionarne spremembe v panogi, ki ima vse več izzivov, da prebivalstvu ponudi dovolj kakovostne hrane. Z robotizacijo v kmetijstvu se povsod v svetu poskušajo omiliti posledice staranja prebivalstva, ki deluje v tem sektorju. Po vladnih podatkih je tako v Južni Koreji 40 odstotkov kmetov v mlekarstvu starejših od 60 let in pri kmetovanju kar 42 odstotkov svojega časa porabijo za molžo krav. Zato se je v tej državi avgusta lani spodbujanja robotizacije za molžo lotila tudi korejska vlada, ki je v svoj program kmetijstva zapisala, da želi med drugim z avtomatično molžo mleka zmanjšati izgorelost kmetov pri tem opravilu. 2.3 Roboti na prostem V zadnjem času naj bi se povečalo število robotov, ki se v kmetijstvu uporabljajo na prostem, v primerjavi s številom robotov za notranje prostore, kot so rastlinjaki. Na prva tri mesta so se uvrstili predvsem samovozeči traktorji, roboti za žetev ter robotski obiralniki sadja. Poznavalci prav tako ugotavljajo, da so roboti, ki opravljajo delo na poljih in njivah, vse bolj izpopolnjeni po zaslugi uporabe novih tehnologij in znanj s področij mehatronike in nanotehnologije. Še vedno pa je eden od največjih izzivov, kako »težko« robotsko roko naučiti, da pri obiranju ne bo uničila »mehkega« sadeža. Na podlagi vrste pridelkov se roboti v nadaljevanju delijo na robote za poljščine, sadje, zelenjavo. Pred letom dni so na svetu zaznali veliko rast uporabe robotov pri pridelavi različnih poljščin. Pri tem se v kombinaciji robotov in novih tehnologij od umetne inteligence, obogatene in navidezne resničnosti do avtomatiziranih robotskih procesov, analize velikih podatkov in verižnih tehnologij vse pogosteje uporabljajo različni senzorji. Ti so v pomoč pri preciznem kmetovanju, še posebej pri ciljnem škropljenju plevela. 2.3.1 Samovozeči traktor Ena od standardnih tehnologij – traktor – se konstantno tehnološko izboljšuje. Proizvajalci, vključno z John Deere, CNH Industrial in AGCO, razvijajo avtonomne traktorje. Tehnika je v tem času dosegla visoko raven, kamere, senzorji in klasični ter laserski radarji znajo okolico vozila natančno spremljati, predvideti nevarnosti in s temi informacijami upravljati. Novi stroji bodo satelitsko vodeni, ki se bodo z GPS pozicioniranjem izognili oviram in odločali o zasaditvi, oziroma delali po programu, katerega jih bo določil kmet. V nepredvidljivih kmetijskih okoljih je avtonomna navigacija lahko izziv. Pri kmetovanju na prostem se samostojna vozila opirajo na načrtovanje in nadzor zaprtega kroga ter tehnologije vida, ki robotom pomagajo pri odzivanju na okoljske dražljaje. Mobilni roboti morajo biti priključeni na centralni nadzorni sistem, od koder prejemajo navodila in poročajo o stanju. Brezžični traktorji spreminjajo vlogo kmeta od voznika do upravljavca voznega parka – analitik, ki nadzoruje robote. Novi sistemi lahko delajo 24 ur na dan brez napora ali zaustavljanja, kar poveča učinkovitost. Skupina proizvajalcev CNH sta pri svojih zanamkah traktorjev New Holland in Case IH na kmetijskem sejmu v Boonu v ameriški državi Iowa sta znamki razkrili futuristična koncepta, ki se znata sama zapeljati po vnaprej nastavljeni poti, opraviti delo na polju in se po opravljenem delu vrniti v garažo. Celoten proces pa opravita hitreje in natančneje kot bi ju vodila človeška roka. Ustavijo ju ovire, takrat pa je potrebna pomoč človeka. 30 Slika 1: Samovozeči trakor Vir: https://www.gorenc.si/robotizacija-kmetijstva-znanstvena-fantastika-ali-ze-sedanjost/ 2.3.2 Robot za medvrstno obdelavo Profesor Jurij Rakun s katedre za biositemsko inženirstvo na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je na sejmu Agra predstavil razvoj in uporabo robotike v kmetijstvu. Robotika in digitalizacija sta v kmetijstvu že močno prisotni. Kot je poudaril Jurij Rakun, je uvajanje robotike v kmetijstvu potrebno obravnavati na več ravneh. Veliko elementov robotike z digitalizacijo ima vgrajenih že določena mehanizacija. Sicer pa robotika – bolje opravljanje določenega dela z roboti ni novost. Naslednji korak v razvoju robotov, ki mu sledi stroka, je iskanje rešitev za nadomeščanje delavcev v sadjarstvu in zelenjadarstvu. Vse razvitejše države se srečujejo s problemom pomanjkanja delovne sile pri delovno intenzivnih in sezonskih panogah. Robot za obiranje sadja je že v testni fazi, zaključek razvoja in uporabo prototipa za obiranje jagod pa naj bi dobili leta 2023. Mariborska fakulteta se ukvarja z razvojem poljskih robotov. Pri razvoju teh je v evropskem vrhu, kar skupina študentov s profesorji, ki sodeluje pri razvoju poljskih robotov. Pilotni robot, ki ga nadgrajujejo strojno in programsko uporabljajo za analize na njivah. V perspektivi pa bi razvoj tovrstnih robotov postopoma lahko nadomestil velik del »kemije« v poljedelstvu, saj je primeren za zaznavanje in odstranjevanje plevelov – predvsem pri rastlinah, ki so medvrstno sejane. Raziskovalna skupina mariborske univerze je sodelovala na pobudo italijanskega partnerja pri razvoju robota, ki je že na njivi. Gre za pozitivno zgodbo, ki lahko spremeni logiko pridelave hrane od »kemične k fizični«. So pa problem razvojna sredstva. Na sistemski ravni bi morali najti ustrezne vire za razvoj in proizvodnjo uporabnih poljskih robotov. Po znanju in razvoju smo sodeč po mariborskih rezultatih primerljivi z razvitimi državami EU. Zgodi se nam pa lahko, da bodo našim kmetom ponujala uporabne robote spet tuja podjetja. Slika 2: Robot s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru Vir: Zauneker 31 2.3.3 Robot za pobiranje špargljev Tudi Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani se je lotila zanimivega projekta. Izdelali in usposabljali so robot za pobiranje špargljev. Avtor je Sebastjan Šlajpah, iz Laboratorija za robotiko, skupaj s sodelavci. Slika 3: Robot za pobiranje špargljev Vir: Matjaž Mihelj 2.4 Roboti v zaprtih prostorih 2.4.1 Molzni roboti Molzni robot je najbolj izkoriščen stroj na kmetiji. Dela vse dni v letu, podnevi in ponoči. Tako pravi Franci Pavlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj. Nadaljuje pa, da je »prijazen« do krav, saj lahko gredo v molzišče, kadar jih »tišči« mleko ali si zaželijo krmil, ki jih dobijo ob molži. Kmetije, ki imajo 60 do 70 molznic se pogosto odločajo za nakup robota. K temu je prispevala tudi vse bolj sprejemljiva cena, ki se za robota giblje od 110 do 140 tisoč evrov in je približno za dve petini višja od cene za klasično molzišče. Franci Pavlin predstavlja tudi prednosti in slabost može z robotom. Krave pogosteje prihajajo na molžo, kar se pozna tudi pri količini mleka, ki je lahko do desetine večja kot pri klasični molži. Pogostejša molža ugodno vpliva na vime, zato so tudi manjše možnost za bolezni. Manj je fizičnega dela, molzne enote na seske namesto molznika natika robot; še vedno pa je potrebna redna navzočnost v hlevu oz. nadzor. Robot zbere med molžo veliko podatkov, ki jih rejec lahko koristno uporabi pri prireji mleka oz. pri gospodarjenju s čredo. Tako robot opozori rejca na prevelika odstopanja od predvidene količine mleka, na povečano število somatskih celic, na to, katere krave v predvidenem času niso prišle na molžo … In kaj naj bi bile slabosti robotske molže? V primeru, da odpove tehnika, računalnik, potem je potrebno hitro popravilo, da krave ne čakajo. Okvaro je potrebno odpraviti najkasneje v štirih urah. Slika 4: Molzni robot Vir: https://www.google.com/search?q=molzni+roboti&sxsrf 32 2.4.2 Roboti v rastlinjakih Danes se veliko uporabljajo roboti v rastlinjakih. Tehnologija se sama pritrdi in odstrani, medtem ko zbira podatke, ki jih pridelovalcu lahko analizira in pregleda. Poleg izboljšanja učinkovitosti lahko avtomatizirana tehnologija deluje neprestano, izboljša rezultate in premaga pomanjkanje veščin ali delovne sile. Večje povpraševanje po hrani, pomeni za pridelovalce ogromen pritisk, če upoštevamo, da bi postopki postali bolj zeleni, torej da bi zmanjšali porabo vode, mineralnih gnojil in pesticidov. To pomeni, da se mora kmetijstvo osredotočiti na trajnostno proizvodnjo visoko kakovostne hrane. Uporaba robotov je eden od načinov, ki kmetom omogoča doseganje rezultatov na ekonomičen način. Slika 5: Robot za presajanje Vir: https://www.gorenc.si/robotizacija-kmetijstva-znanstvena-fantastika-ali-ze-sedanjost/ 2.4.2.1 Roboti za samostojno pobiranje paradižnika Robot za pobiranje paradižnika ima veliko kamer in različnih senzorjev, kar mu omogoča avtonomno pobiranje (prepoznavanje) paradižnika z dvema UR 5 rokama. Trenutno je robot od človeškega konkurenta pri pobiranju paradižnika počasnejši za cca 20 sec. Skupna masa tega robota je približno 400 kg. Večina teže predstavljajo svinčeno-kislinske baterije, ki pa jih imajo namen v bližnji prihodnosti nadomestiti z litij-ionskimi. Prvi prototip robotskega pobiralca paradižnika nameravajo tudi volumensko zmanjšati. Ta robot razvija Japonsko podjetje v sodelovanju s Danskim podjetjem. Slika 6: Robot za pobiranje paradižnika Vir: https://germsek.com/roboti-v-kmetijstvu/ 33 3 Droni Letala ali zračna plovila brez posadke, omogočajo kmetom fotografiranje in pregledovanje poljščin, živine in zemlje. Druga pogosta metoda za dosego tega je satelitsko slikanje, običajno v 14 dnevnih intervalih. Droni omogočajo možnost pregledovanja poljščin kadarkoli, kar je lahko razlika med izgubo in prihrankom celotnega pridelka pri napadu škodljivcev. Ko je težava ugotovljena, lahko letala opravljajo škropilne dejavnosti. Kmetje lahko uporabljajo infrardeče brezpilotne letalce, ki spremljajo zdravje pridelkov, tako da se lahko voda namenjena pridelkom ustrezno prilagodi, kar pripomore k najboljši uporabi zalog vode. V kombinaciji s talnimi senzorji se izmeri voda in hranila, ki nato po potrebi sprožijo uporabo gnojil in namakanja. Vključitev vrste senzorjev poleg tehnologije umetne inteligence lahko kmetom omogoči široko avtomatizacijo nalog, kot recimo odstranjevanje plevela, škropljenja, sajenja, itd. Droni so posebej zanimivi za kmetovalce tudi iz vidika pogozdovanja, saj lahko droni po vnaprej določenih trasah “bombardirajo” površino z zaščitenimi semeni, s čimer se poveča tako hitrost kot tudi površina pogozdovanja, prihrani pa ogromno časa. Slika 7: Dron pri škropljenju Vir: https://www.gorenc.si/robotizacija-kmetijstva-znanstvena-fantastika-ali-ze-sedanjost/ 4 Žetvena tehnologija Eno področje, ki ga je težko avtomatizirati, je spravilo pridelka – sveže sadje in zelenjava sta občutljiva, kar pomeni, da lahko roboti poškodujejo pridelek. Industrijski roboti, ki se uporabljajo za premikanje bolj robustnih predmetov, morajo zato zelo modificirati, da bodo primerni za mehkejše izdelke. Eden pomembnih mejnikov v tej industriji se je zgodil septembra 2017, ko je projekt Hands Free Hectare – sodelovanje med Univerzo Harper Adams in Precision Decisions – izdelal prvo popolnoma avtomatizirano letino. V okviru študije je bila poljščina posajena, oskrbovana in požanjena brez pomoči človeka. Vlačilec in kombajn so modificirana in jima vgradili kamere, laserje in GPS, droni so bili zadolženi za pregledovanje polja, medtem ko je robotski raziskovalec ocenjeval in spremljal tla. V Hannover Messeju je bilo prikazano, kako lahko bodoča kmetija vključuje floto robotov, ki delajo skupaj. Projekt mobilnih robotov robov (MARS) je pokazal, kako se lahko manjši roboti izognejo zbijanju tal in zagotavljajo neprekinjeno delovanje. Na Japonskem je bila zložena avtomatizirana tovarna zelenjadnic, ki je delovala neodvisno od padavin ali podnebja, hkrati pa zmanjšala prostor, potreben za proizvodnjo hrane. Tehnološki razvoj je še vedno potreben za doseganje te stopnje avtomatizacije z bolj občutljivimi pridelki, vendar je že jasno, da robotika v kmetijski industriji lahko pomaga pri premagovanju pomanjkanja usposobljenosti ter delovne sile in izboljšanju spremljanja in učinkovitosti. 34 Slika 8: Žetvena tehnologija Vir: https://www.gorenc.si/robotizacija-kmetijstva-znanstvena-fantastika-ali-ze-sedanjost/ Skupek senzorjev in programov kmetom omogoči, da vodijo natančnejše podatke o kakovostnem pridelovanju preko raznih aplikacij tudi na telefonu. Slika 9: Povezava drona, telefona, računalnika, različnih senzorjev, … Vir: https://www.gorenc.si/robotizacija-kmetijstva-znanstvena-fantastika-ali-ze-sedanjost/ 5 Zaključek Če so napovedi točne, bo čez 20 let na Zemlji za tretjino več prebivalstva kot danes. Potrebno bo zagotoviti dovolj hrane. Ljudje pa se zelo izogibamo ročnega dela oziroma fizičnih naporov. Medtem ko verjamemo, da bo tehnologija v kmetijstvo zagotovo napredovala tudi v avtomatizacijo, pri tem ne vidimo potencialno izgubo delovnih mest, bo pa kmetijstvo najbrž zopet bolj popularno zaradi vpeljave vseh teh novodobnih izumov. kot so roboti in droni. Le te bodo zanimive predvsem mlajši populaciji, je pa dejstvo, da bodo do take tehnologije na začetku imeli dostop predvsem premožnejše kmetije, bo z leti tehnologija vedno bolj dostopna tudi ostalim. Sama ideja za robotizacijo in avtomatizacijo kmetijstva je predvsem v tem, da je možno narediti več z istim številom delovne sile, žal pa bo to tudi pomenilo, da bodo male kmetije še manj konkurenčne na tržišču. Še vedno pa veliko govorimo o ekološki pridelavi, mogoče bo pritegnilo male pridelovalce in bo tako pridelana hrana imela višjo ceno. 35 6 Viri, literatura Germšek, Blaž. Novice kmetijstva in biosistemskega inženirstva, Maribor, 23.12.2015. Dosegljivo na spletnem naslovu: https://germsek.com/roboti-v-kmetijstvu/. Roboti so boljši kot ljudje. Delo in dom, Svet kapitala, Delo d.o.o, Ljubljana 2023. Dosegljivo na spletne naslovu: https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/ali-so-roboti-res-boljsi-kmetje-kot-ljudje/. Robotika v kmetijstvu – prihodnost je zdaj. Častnik Finance d.o.o. Ljubljana, projekt Agrobiznis, 12.10.2022. Dosegljivo na spletnem naslovu: https://agrobiznis.finance.si/9004783/Robotika-v-kmetijstvu-prihodnost-je-zdaj. Robotika v kmetijstvu terja red industrijskega okolja. Častnik Finance d.o.o. Ljubljana, projekt Agrobiznis, 11.08.2022. Dosegljivo na spletnem naslovu: https://agrobiznis.finance.si/9002848/Robotika-v-kmetijstvu-terja-red-industrijskega-okolja. Robotizacija; znanstvena fantastika ali sedanjost. Gorenc Stare d.o.o.. Dosegljivo na spletnem naslovu: https://www.gorenc.si/robotizacija-kmetijstva-znanstvena-fantastika-ali-ze-sedanjost/ Vister, Andreja. Izzivi agroživilstva kot priložnost za inovacije in razvoj. Regijska razvojna agencija ROD Ajdovščina, 24.08.2022. Dosegljivo na spletnem naslovu: https://rra-rod.si/izzivi-agrozivilstva-kot-priloznost-za-inovacije-in-razvoj. Voteh, Janko. Robotika v kmetijstvu: Med najbolj izpopolnjenimi robot za molžo. Vestnik, Murska Sobota, 28.08.2018. Dosegljivo na spletnem naslovu: https://vestnik.si/clanek/aktualno/robotika-v-kmetijstvu-med-nabolj-izpopolnjenimi-robot-za-molzonbspnbsp-720160. Zaplotnik, Cveto. Molzni robot najbolj izkoriščen stroj na kmetiji. Gorenjski glas, spletni časopisni arhiv, 16.1.2012. Dosegljivo na spletnem naslovu: https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20120116/C/301169983/molzni-robot-najbolj-izkoriscen-stroj-na-kmetiji. 36 PREDELAVA ZELIŠČ KOT POSLOVNA PRILOŽNOST NA KMETIJI Bogdana Kapitler Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje bogdana.kapitler@hvu.si Izvleček Pomembna cilja skupne kmetijke politike sta zagotavljanje dohodka na kmetiji ter izboljšanje konkurenčnost kmetijstva. Ena izmed dejavnosti, ki to omogoča, je predelava kmetijskih pridelkov, saj na tak način dvignemo vrednost pridelkom predstavlja dodano vrednost na kmetiji. Predelavo zelišč lahko na kmetiji izvajamo na različne načine; najpogosteje kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, lahko pa registriramo različne oblike podjetja. Moramo pa upoštevati zakonodajo, ki je na področju živilstva in kozmetike zelo stroga. Pred odločitvijo za predelavo, je priporočljivo, da naredimo raziskavo trga ter izdelamo poslovni načrt. Ključne besede: zelišče, živilo, zakonodaja, dopolnilna dejavnost na kmetiji, podjetje, poslovna priložnost, 1 Pridelava in predelava zelišč na kmetiji V Sloveniji v zadnjih letih pridelovanje zelišč močno narašča. Leta 2000 se je s pridelovanjem zelišč, dišavnic in zdravilnih rastlin ukvarjalo samo 64 kmetijskih gospodarstev na dobrih 13 ha površine. Do leta 2019 so se te številke močno povečale, saj je pridelava zelišč, dišavnic in zdravilnih rastlin potekala na 150 ha, z njo pa se je ukvarjalo kar 363 kmetijskih gospodarstev. Kljub hitremu naraščanju pa predstavljajo površine namenjene zeliščarstvu zelo majhen delež kmetijskih površin. Strokovnjaki ugotavljajo, da razvoj zeliščarstva poteka prepočasi, da so razmere na trgu in evidence neurejene. K spodbujanju razvoja zeliščarstva je namenjen tudi projekt Možnosti razvoja zeliščarstva v Sloveniji, ki poteka v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prav tako je pomembno spodbujanje predelave zelišč, ki predstavlja precejšno dodano vrednost na kmetiji, saj s predelavo primarnih pridelkov dosežemo višjo ceno izdelkov, povečamo prodajo, omogočimo prodajo skozi celotno leto. Zato je kar nekaj ukrepov skupne kmetijske politike namenjeno predelavi kmetijskih pridelkov. Cilj teh ukrepov je spodbuditi kmetijska gospodarstva pri uvajanju teh dejavnosti. Pri predelavi zelišča imamo dve možnosti; zelišča lahko predelamo v kozmetične izdelke ali v živilo. Lahko izdelujemo tudi okrasne predmete, dišave, suhe šopke, vendar je povpraševanje po teh izdelkih veliko manjše. 37 Pri predelavi v živila in kozmetične izdelke moramo upoštevati strogo zakonodajo, ki jo določa Evropska unija. Cilj te zakonodaje je predvsem zagotavljanje kakovostnih in varnih izdelkov. Zelo zahtevna je predvsem zakonodaja, ki določa predelavo zelišč v kozmetične izdelke. Pravila določa Uredba EU o kozmetičnih izdelkih, kjer je natančno določen potek analize in registracije kozmetičnega izdelka. Predpisuje tudi obveznosti proizvajalca in distributerja kozmetičnih izdelkov. Natančno določa vse informacije, ki so lahko in ki morajo biti navedene na kozmetičnih izdelkih. Preden začnemo izdelovati in prodajati kozmetični izdelek je potrebno izdelati poročilo o varnosti ter vsak izdelek priglasiti. To vzame precej časa in denarja, kar je za majhne proizvajalce lahko velika ovira. Tako se bomo v članku posvetili predvsem predelavi zelišč v živilske izdelke. Tudi na tem področju velja precej zahtevna zakonodaja, ki je v bistvenih točkah skupna na področju celotne EU. 2 Dopolnilna dejavnost na kmetiji V okviru kmetijskega gospodarstva lahko poteka samo pridelava zelišč in osnovna priprava zelišč za prodajo, kamor sodijo: sušenje, rezanje, smukanje, luščenje, prodaja. Če želimo zelišča predelati v živilske izdelke, je potrebno registrirati živilski obrat. Pri tem ima kmetija več možnosti. Lahko prijavijo dopolnilno dejavnost na kmetiji ali pa registrirajo podjetje. Pri oblikah podjetja sta seveda najpogostejši in najbolj enostavni samostojni podjetnik in družba z omejeno odgovornostjo. Pri odločanju o obliki organizacije morajo dobro pregledati zakonodajo ter preučiti prednosti in slabosti posamezne oblike. Pomembno je poznati pravice in obveznosti, ki jih prinašajo posamezni načini, omejitve pri posamezni obliki, višino prispevkov in davkov, ki se plačujejo pri posamezni obliki. Izbira je odvisna predvsem od vrste, obsega, trajanja dejavnosti in načrtovanega dohodka Zakon o kmetijstvu opredeljuje dopolnilno dejavnost na kmetiji kot s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezano dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov. Z možnostjo uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji, želi država poenostaviti registracijo dodatnih dejavnosti na kmetiji. Predpisa, ki urejata dopolnilno dejavnost na kmetiji sta Zakon o kmetijstvu ter Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Potrebno pa je upoštevati tudi predpise davčne zakonodaje (Zakon o davku na dodano vrednost, Zakon o dohodnini), za posamezne vrste dejavnosti pa še zakonodajo s posameznega področja. Ena izmed dejavnosti, ki jih lahko registriramo kot dopolnilno dejavnost je tudi predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč, ki pa jo lahko kombiniramo z nekaterimi drugimi dopolnilnimi dejavnostmi, kot so: - prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij, - turizem na kmetiji, - dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki, - svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo, - socialno-varstvene storitve. 38 Nosilec dopolnilne dejavnosti je lahko nosilec kmetije ali vsak polnoletni član kmetije, vendar je v drugem primeru potrebno soglasje nosilca kmetije. Nosilec dopolnilne dejavnosti ne sme biti že registriran za istovrstno dejavnost kot samostojni podjetnik oziroma ne sme biti večinski lastnik v gospodarski družbi z istovrstno dejavnostjo. Če kmetija prijavi več dopolnilnih dejavnosti, so lahko nosilci različni. Za posamezno dopolnilno dejavnost pa je lahko določen samo en nosilec. Poleg nosilca lahko dopolnilno dejavnost izvajajo tudi drugi člani kmetije, zaposleni, posamezniki na podlagi pogodbe, upokojenci na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela ter dijaki in študentje preko občasnega ali začasnega dela dijakov in študentov. Uredba o dopolnilnih dejavnostih določa splošne pogoje, ki jih mora izpolnjevati kmetija, ki se odloči za dopolnilno dejavnost, poleg tega pa določa posebne pogoje, ki jih je potrebno izpolnjevati za določeno dejavnost. Kmetija, ki izvaja dejavnost predelave zelišč in proizvodnjo eteričnih olj, mora imeti najmanj 1ha primerljivih kmetijskih površin, od tega pa mora biti 0,02 ha površin posajenih z zelišči. Pri dejavnosti predelava kmetijskih pridelkov praviloma velja, da morajo na kmetiji zagotoviti 50 odstotkov svojih surovin, ostale surovine pa lahko odkupijo od drugih kmetij oziroma na lokalnem trgu. To dokazuje nosilec s prejetimi računi o nakupu oziroma z evidencami o lastnih pridelkih, ki jih je potrebno hraniti deset let od poslovnega dogodka. Dopolnilna dejavnost na kmetiji se opravlja za nedoločen čas. Možno je prijaviti tudi opravljanje sezonske dopolnilne dejavnosti, ki se lahko opravlja največ šest mesecev neprekinjeno. Pred začetkom opravljanja dejavnosti mora nosilec dejavnosti oddati vlogo na upravno enoto. V vlogi je potrebno navesti: - ime in priimek, rojstni datum, naslov nosilca dejavnosti, - soglasje nosilca kmetije, če je nosilec dopolnilne dejavnosti član kmetije, - naslov kmetije oziroma lokacija, na kateri se bo opravljala dopolnilna dejavnost, - identifikacijsko številko KMG-MID kmetije, - vrsto ali vrste dopolnilnih dejavnosti – vključno s šifro SKD, - časovno obdobje opravljanja dejavnosti (v mesecih) v primeru sezonskega opravljanja dopolnilne dejavnosti, - seznam istovrstnih skupin kmetijskih pridelkov v primeru dejavnosti prodaja, - potrdilo o zahtevani izobrazbi pri dejavnostih, kjer je ta predpisana. Upravna enota podatke o izdanem dovoljenju vpiše v register kmetijskih gospodarstev. V dovoljenju je zapisan nosilec dopolnilne dejavnosti, seznam dejavnosti ter pogoji, ki jih mora kmetija izpolnjevati za vsako dejavnost. V primeru sezonskega opravljanja dejavnosti pa tudi čas opravljanja posamezne dopolnilne dejavnosti (v mesecih). Upravna enota vsako leto preverja, če so pogoji izpolnjeni. Upravna enota o izdanem dovoljenju obvesti Finančno upravo Republike Slovenije in Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ki nosilca dopolnilne dejavnosti vpiše v poslovni register Nosilec dejavnosti mora voditi za dopolnilno dejavnost ločeno evidenco prihodkov. Vsako leto je potrebno do 30. junija na upravno enoto sporočiti višino letnih dohodkov za preteklo leto. To je potrebno opraviti tudi, če ni bilo nobenega dohodka. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da upravna enota razveljavi dovoljenje in moramo potem znova vložiti vlogo. 39 Zakonodaja določa tudi omejitev glede višine dohodka od dopolnilne dejavnosti. Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Sloveniji v preteklem letu. Če je dohodek večji, se je potrebno odločiti za kakšno drugo obliko organiziranosti. Na podlagi davčne zakonodaje se obračunava davek od dopolnilne dejavnosti na kmetiji kot dohodnina. Člani kmetije določijo zavezanca za plačilo dohodnine, ki je lahko katerikoli član kmetije, ni nujno, da je to nosilec ali nosilec dopolnilne dejavnost. Finančni upravi RS mora kmetija vsako leto do 31. marca predložiti davčni obračun za preteklo koledarsko leto. Davčna osnova se določa na podlagi dejanskih prihodkov, kar se tiče stroškov pa se lahko upošteva normirane stroške, ki predstavljajo 80 odstotkov prihodkov ali dejanske stroške. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora poznati in upoštevati tudi zakon o davku na dodano vrednost. Če obdavčljiv prihodek na kmetiji oziroma dopolnilni dejavnosti na kmetiji preseže 25.000 € postane kmetija zavezanec za DDV, kar pomeni, da mora prodajni ceni izdelkov in storitev dodati DDV. Res pa je, da dobi v tem primeru vrnjen vstopni DDV in zato vsa potrebna sredstva nabavlja ceneje; po ceni brez DDV. Če je prihodek dopolnilne dejavnosti manjši od 25.000 €, se lahko sami odločijo, ali bodo zavezanci za DDV ali ne. 3 Registracija živilskega obrata Zakonodaja s področja živilstva določa, da je potrebno vsak obrat, ki predeluje, skladišči, streže ali prodaja živila, vpisati v register živilskih obratov, ki ga vodi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Zato moramo, ne glede na obliko organizacije, pred začetkom dejavnosti oddati vlogo za registracijo živilskega obrata. Prav tako je potrebno pri teh dejavnostih izpolnjevati vse pogoje, ki jih predpisujeta slovenska in evropska »živilska« zakonodaja. Najpomembnejši predpisi na tem področju so: - Uredba EU o higieni živil. - Uredba EU o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. - Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. - Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov na področju živil. Vsako novo živilo, ki se še ne uporablja v EU in njegove lastnosti niso poznane, je potrebno odobriti na ravni EU. V ta namen je potrebno oddati elektronsko vlogo na Evropsko komisijo. Za ostala živila priglasitev ni potrebna, je pa proizvajalec odgovoren za varnost in kvaliteto živila, ki ga da na trg. Uredba o zagotavljanju informacij potrošnikom določa, katere so obvezne informacije o živilu. Tako morajo biti na embalaži zapisani naslednji podatki o živilu: - Ime in teža živila. - Sestavine, pri čemer morajo biti posebej poudarjene alergene snovi. - Datum uporabe ali datum minimalne trajnosti, - Pogoji shranjevanja in uporabe. - Ime, naslov, kontakt podjetja. - Država, kraj porekla, kadar je to določeno z drugimi predpisi oziroma je pomemben podatek za potrošnika. - Navodilo za uporabo, kadar je to za uporabo živila potrebno. - % alkohola, če ga je v živilu več kot 1,2 %. - Označba hranilne vrednosti. - Serija oziroma LOT živila. 40 Uredba določa tudi pravila prostovoljnega označevanja. Za te informacije je predpisano, da so objektivne, da temeljijo na znanstvenih ugotovitvah, da niso dvoumne, da ne zavajajo potrošnika, da niso diskriminatorne do drugih proizvajalcev. Predvsem pa je pomembno, da potrošniku olajšajo uporabo živila. Za obvezne in prostovoljne informacije velja, da morajo biti resnične, jasne, razumljive, dobro vidne, čitljive, napisane v slovenskem jeziku. Pri promociji živil moramo biti zelo pozorni na prehranske in zdravstvene trditve, ki jih lahko pripišemo posameznim živilom. Te trditve so določene z Uredbo o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Prehranske trditve so trditve, ki navajajo, da ima živilo posebno ugodne prehranske lastnosti. Uredba točno določa dovoljene prehranske trditve in pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da jih zapišemo. Zdravstvena trditev je trditev, ki navaja, domneva ali namiguje na povezavo med živilom in zdravjem. Uredba določa natančen seznam dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih. Proizvajalec, ki te zdravstvene trditve objavi na svojih živilih, mora o tem obvestiti Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki vodi seznam živil z zdravstvenimi trditvami. Če ne upoštevamo seznama in navajamo druge zdravilne učinke živila, moramo živilo registrirati kot zdravilo. Za zdravila pa veljajo spet drugačna, še bolj zahtevna pravila. V Sloveniji je v letu 2023 registriranih 5219 nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, od tega se jih 64 ukvarja s proizvodnjo začimb in dišav in 34 s proizvodnjo čaja. Seveda pa sodi predelava zelišč tudi v nekatere druge skupine dejavnosti. Vsekakor je predelava kmetijskih pridelkov skupaj z nekaterimi drugimi dejavnostmi primerna dejavnost za dopolnitev osnovne kmetijske dejavnosti. Ne glede na to ali jo izvajajo v obliki dopolnilne dejavnosti ali kot podjetje, morajo člani kmetije dobro poznati in upoštevati zakonodajo. Prav tako je pomembno, da se pozanimajo, kateri ukrepi kmetijske politike bi jim lahko bili pri tem v pomoč, pa naj gre za izobraževanje, svetovanje ali za denarno pomoč. 4 Viri, literatura CRP V4-2207 Možnosti razvoja zeliščarstva v Sloveniji (pridobljeno 2. april 2023) Dostopno na spletnem naslovu: https://www.ihps.si/zdravilne-in-aromaticne-rastline/crp-v4-2207-moznosti-razvoja-zeliscarstva-v-sloveniji/. Dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti (pridobljeno: 2. april 2023 2017) Dostopno na spletnem naslovu: https://www.fu.gov.si/poslovni_dogodki_podjetja/dohodek_iz_kmetijske_in_gozdarske_dejav nosti/. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji (pridobljeno: 2. april 2023) Dostopno na spletnem naslovu: https://www.gov.si/teme/dopolnilne-dejavnosti-na-kmetijah. Poslovni register Slovenije – ePRS (pridobljeno: 3. april 2023) Dostopno na spletnem naslovu: https://www.ajpes.si/prs/. 41 Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15, 36/18, 151/22) – neuradno prečiščeno besedilo št. 2 (pridobljeno: 1. april 2023) Dostopno na spletnem naslovu: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6925. Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2 in 18/23) neuradno prečiščeno besedilo št. 11 (pridobljeno: 31. marec 2023) Dostopno na spletnem naslovu: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4716. 42 »Z ROKO V ROKI Z ZELIŠČI« - PRIMER DOBRE PRAKSE Lidija Oblak Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje lidija.oblak@hvu.si Izvleček V okviru projekta Erasmus+, Green line of life, so Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje obiskali dijaki in njihovi mentorji iz petih evropskih držav. Na inovativen in zanimiv način smo spoznavali zelišča in zdravilne rastline ter si ogledali primere dobrih praks. V članku je predstavljena uporaba strokovne terminologije v nemškem jeziku na področju zeliščarstva in zdravilnih rastlin. Prikazane so vaje, s pomočjo katerih lahko dijaki in študenti višješolskih študijskih programov razširijo svoje strokovno besedišče v nemškem jeziku na področju omenjene tematike. Ključne besede: Erasmus+, »Z roko v roki z zelišči«, »Hand in Hand mit Kräutern«, primer dobre prakse, zeliščarstvo 1 Erasmus+ Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje že več let uspešno sodeluje v mednarodnih projektih. V tednu med 20. 6. 2022 in 24. 6. 2022 so nas obiskali dijaki in njihovi mentorji iz petih evropskih držav: Poljske, Italije, Francije, Nemčije in Češke. Obisk je potekal v okviru projekta Erasmus+, Green line of life. V partnerstvu smo želeli poudariti varstvo narave. Naša aktivnost je nosila naslov »Z roko v roki z zelišči«. Na inovativen in zanimiv način smo spoznavali zelišča in zdravilne rastline ter si ogledali primere dobrih praks (npr. Zeliščni vrt Majnika v Žičah, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Žalec). V prispevku je predstavljena uporaba strokovne terminologije v nemškem jeziku na področju zeliščarstva in zdravilnih rastlin. Prikazane so vaje, s pomočjo katerih lahko dijaki in študenti višješolskih študijskih programov razširijo svoje strokovno besedišče v nemškem jeziku na področju omenjene tematike. 2 Vaje za usvojitev nemškega jezika stroke na področju zelišč 2.1 Zelišča/Kräuter Zelišča so rastline, ki se uporabljajo v prehrani, farmaciji in kozmetični industriji. Od drugih rastlin jih ločijo različne učinkovine, kot so eterična olja, grenčične in mineralne snovi. 43 Aromatična zelišča običajno uporabljamo v kulinariki kot začimbe. Zelišča, ki vsebujejo različne zdravilne učinkovine, se uporabljajo v farmaciji za izdelavo zdravil in drugih zdravilnih pripravkov. Zelišča, ki vsebujejo veliko eteričnih olj, se uporabljajo v kozmetični industriji za izdelavo dišav, deodorantov, šamponov, krem … V okviru projekta smo obiskali Zeliščni vrt Majnika, kjer nam je lastnica predstavila podjetniško zgodbo od profesionalne športnice do aktivne pridelovalke in predelovalke zelišč. Na njenem vrtu v raste preko 160 različnih rastlin, ki jih pridelujejo ekološko in biodinamično. Kmetujejo brez umetnih gnojil in škropiv, brez hibridov, brez plastičnih folij in težkih strojev. V osmerosmerki poiščite 11 različnih zelišč in jih prevedite v slovenščino. Kräuter sind Pflanzen, die Aromastoffe enthalten und in der Lebensmittel-, Pharma- und Kosmetikindustrie verwendet werden. Sie unterscheiden sich von anderen Pflanzen durch verschiedene Wirkstoffe, wie ätherische Öle, Bitter- und Mineralstoffe. Aromatische Kräuter werden in der Regel als Gewürze in der Küche verwendet. Kräuter mit verschiedenen Wirkstoffen werden in der Pharmazie zur Herstellung von Arzneimitteln und anderen medizinischen Präparaten verwendet. Kräuter, die viele ätherische Öle enthalten, werden in der Kosmetikindustrie zur Herstellung von Duftmitteln, Deodorants, Shampoos, Cremen … verwendet. Im Rahmen des Projektes besuchten wir den Majnika-Kräutergarten, wo uns die Eigentümerin ihre Geschichte vom Profisportler zum aktiven Züchter und Verarbeiter von Kräutern präsentierte. In ihrem Garten wachsen über 160 verschiedene Pflanzen, die biologisch und biodynamisch angebaut werden. Sie wirtschaften ohne Kunstdünger und Spritzmittel, ohne Hybride, ohne Plastikfolien und schwere Maschinen. Finden Sie 11 verschiedene Kräuter im Suchrätsel und übersetzen Sie sie ins Slowenische. Slowenisch 1 Petersilie 2 Salbei 3 Rosmarin 4 Basilikum 5 Lorbeer 6 Thymian 7 Pfefferminze 8 Dill 9 Schnittlauch 10 Oregano 11 Majoran 44 Slika 1: Kräuter Suchrätsel Vir: http://learningapps.org/watch?v=pp47f0bfj01 (26.3.2023) 2.2 Razmnoževanje zelišč/ Vermehrung von Kräutern Najpogostejše oblike razmnoževanja zelišč: - s semeni, - z delitvijo, - s potaknjenci. V prvi vaji ste spoznali različna zelišča. V drugi vaji poiščite slike oz. fotografije zelišč, jih botanično poimenujte in določite, kako jih razmnožujemo. Kräuter kann man auf verschiedene Arten vermehren: - durch Samen, - durch Teilung, - durch Stecklinge. In der ersten Übung haben Sie verschiedene Kräuter kennengelernt. Suchen Sie in der zweiten Übung Bilder bzw. Fotos von Kräutern, benennen Sie sie mit botanischen Namen und bestimmen Sie, wie sie vermehrt werden. Bild/Foto Botanischer Name Vermehrungsart 1 Petersilie 45 Bild/Foto Botanischer Name Vermehrungsart 2 Salbei 3 Rosmarin 4 Basilikum 5 Lorbeer 6 Thymian 7 Pfefferminze 46 Bild/Foto Botanischer Name Vermehrungsart 8 Dill 9 Schnittlauch 10 Oregano 11 Majoran 2.3 Drobnjak/Schnittlauch Drobnjak je trajnica, ki se kot zelišče uporablja v številnih gospodinjstvih. Lahko je gojen na vrtovih ali pa kupljen v trgovinah. V kulinarične namene ga lahko v nasekljani obliki uporabljamo za začinjanje številnih jedi. Naslednja vaja je namenjena bralnemu razumevanju in spoznavanju drobnjaka. Preberite besedilo in odgovorite na vprašanja. Schnittlauch ist eine mehrjährige Pflanze, die in vielen Haushalten als Gewürz verwendet wird. Er kann in Gärten angebaut oder in Geschäften gekauft werden. Kulinarisch kann er in gehackter Form zum Würzen vieler Gerichte verwendet werden. Die nächste Übung zielt auf das Leseverständnis ab. Lesen Sie den Text über Schnittlauch und beantworten Sie die Fragen. 47 Schnittlauch Als Gewürz kennt jeder den Schnittlauch, aber dass er auch eine Heilpflanze ist, ist nicht so bekannt. In der Zeit, wenn er im Frühling aus der Erde sprießt, brauchen wir ihn am allernötigsten, denn er vertreibt die Frühjahrsmüdigkeit, reinigt das Blut und liefert uns Vitamin C. Anwendung Der Schnittlauch wird am besten in der Küche angewandt, denn seine stärkste Heilwirkung entfaltet er, wenn er frisch gegessen wird. Heutzutage kann man Schnittlauch in den meisten Lebensmittelläden preisgünstig im Topf kaufen und dann auf der Fensterbank weiterwachsen lassen. Ein paar Schnipsel davon auf Brot oder in die Suppe gestreut, schmeckt nicht nur gut, sondern dient auch der Gesundheit. Besonders wertvoll ist auch ein Kräuterquark mit frischem Schnittlauch. Man kann übrigens auch die Blüten essen, beispielsweise im Salat. Pflanzenbeschreibung Schnittlauch ist eine mehrjährige Pflanze. Im Frühling treiben innerhalb kurzer Zeit aus dem Wurzelstock rundliche, hohle Stengel, das Schnittlauch. Diese Stengel werden bis zu 30 cm hoch. Nur wenige Monate später, meistens im Mai, wachsen einige Stengel, die deutlich härter sind als die anderen. An diesen Stengeln entfalten sich dann die rosavioletten Blüten. Die Blüten sind kugelförmig. Nach der Blütezeit wachsen wieder normale Stengel, bis sich der Schnittlauch Anfang Winter in die Erde zurückzieht. (povzeto po https://heilkraeuter.de/lexikon/schnittlauch.htm, online 26.3.2023) 1. Welche Krankheiten vertreibt Schnittlauch? __________________________________________________________________________ 2. Wie soll Schnittlauch gegessen werden? ___________________________________________________________________________ 3. Kann man auch Schnittlauchblüten genießen? __________________________________________________________________________ 4. Gehört Schnittlauch zu einjährigen Pflanzen? ___________________________________________________________________________ 48 5. Wie hoch werden die Stengel vom Schnittlauch? __________________________________________________________________________ 6. Beschreiben Sie die Blüten vom Schnittlauch. ___________________________________________________________________________ 7. Wann zieht sich der Schnittlauch in die Erde zurück? ___________________________________________________________________________ 2.4 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije/Das Ökomuseum des Hopfenanbaus und des Brauwesens Sloweniens Savinjska dolina je znana po hmelju – zelenem zlatu. Zgodovino hmelja smo spoznali v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer nam je bila predstavljena tehnologija pridelave, njegova zdravilna vrednost ter uporaba. V neposredni bližini muzeja smo se sprehodili smo tudi po Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec ter si ogledali fontano piva v centru Žalca. Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je za obiskovalce odprl svoja vrata novembra 2009. Je pomembna turistična pridobitev za Spodnjo Savinjsko dolino, saj tradicija hmeljarstva in pivovarstva v teh krajih živi že od leta 1876. Osrednji muzej, ki se nahaja v prostorih nekdanje sušilnice hmelja, je urejen v štirih nadstropjih. Obiskovalec v njem spoznava prehrano, oblačila, običaje, številne hmeljarske izdelke ter orodja za pridelavo in obdelavo hmelja. Preberite spodnje besedilo in ga dopolnite z naslednjimi besedami: besichtigt, Brauchtum, Darre, 1867, Souvenir, Hopfenweg, Weise, Umwelt. Das Untere Savinja-Tal ist berühmt für Hopfen, das man auch grünes Gold nennt. Die Geschichte des Hopfens haben wir im Ökomuseum für Hopfen und Brauwesen Sloweniens kennengelernt, wo uns die Produktionstechnologie, ihr medizinischer Wert und ihre Verwendung vorgestellt wurden. In unmittelbarer Nähe des Museums spazierten wir auch durch den Garten der Heil- und Aromapflanzen im Institut für Hopfen und Brauwesen in Žalec und sahen uns den Bierbrunnen im Zentrum von Žalec an. Das Slowenische Hopfen- und Brauerei-Ökomuseum öffnete im November 2009 seine Türen. Es ist ein wichtiger touristischer Wert für das Untere Savinja-Tal, da die Tradition des Hopfens und des Brauens in diesen Gebieten seit 1876 lebendig ist. Das zentrale Museum, das sich in den Räumlichkeiten der ehemaligen Hopfentrocknungsanlage befindet, ist über vier Etagen angeordnet. Darin lernt der Besucher Lebensmittel, Kleidung, Bräuche, zahlreiche Hopfenprodukte und Werkzeuge für den Hopfenanbau und die Hopfenverarbeitung kennen. Lesen Sie den Text und ergänzen Sie folgende Wörter: besichtigt, Brauchtum, Darre, 1867, Souvenir, Hopfenweg, Weise, Umwelt. 49 Das Ökomuseum des Hopfenanbaus und des Brauwesens Sloweniens Ein interessantes Museumserlebnis, das Sie mit dem Wissen über Hopfen und Hopfenanbau sowie Brauwesen bereichert. Das Ökomuseum des Hopfenanbaus und des Brauwesens Sloweniens, dass seine Türen im November 2009 geöffnet hat, ist ein wichtiger Gewinn für das gesamte Untere Savinja-Tal, denn die Tradition des Hopfenanbaus und Brauwesens in dieser Ortschaft lebt schon seit ___________________. Das zentrale Museum in den Räumlichkeiten der ehemaligen _________________, befindet sich in vier Etagen. Der Besucher besichtigt hier Nahrung, Kleidung, Bräuche, zahlreiche Hopfenprodukte und Geräte zum Hopfenanbau und zur Hopfenverarbeitung. Die Sammlung entstand mit Hilfe von Familien, deren Hopfen die Erwerbsquelle darstellt, und der von ihnen zu Verfügung gestellten Dokumentation, Fotos und Erinnerungen. Der Name Ökomuseum bezieht sich auf die Verbindung mit der __________________ und deren Einwohner. Das Angebot des zentralen Ökomuseums ergänzen die Einstiegs-Info-Points in allen Gemeinden des Unteren Savinja-Tals: Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko und Žalec. Hier wird jeder Punkt auf seine eigene Art und _____________vorgestellt und bietet eine ganzheitliche Information über das Ökomuseum. An die Tradition des Hopfenanbaus sind etliche Ereignisse gebunden, die auf eine oder andere Weise mit dem Hopfen, Tradition und __________________ verbunden sind: Aufstellen der Hopfenstangen, Tag der Hopfenbauer, küren eines Hopfenveterans und der Hopfenprinzessin, Beginn der Hopfenernte, Wanderung entlang dem _____________________ und Hopfenbauerfest. Das Ökomuseum kann individuell oder unter Führung _________________ werden, im Museumsgeschäft können Sie ein ____________________ auswählen, nach der Besichtigung in der Weinprobierstube ein erholsames Glas des Hausbiers Kukec von Savinja Tal verkosten oder sich mit einer echten Erntejause stärken. (povzeto po https://www.turizem-zalec.si/de/katalog/335/okomuseum-des-hopfenanbaus-und-brauwesens-sloweniens, online 26.3.2023) 2.5 Zelišča v kuhinji/Kräuter in der Küche Kuhanja brez uporabe začimb in zelišč si danes skorajda ne znamo predstavljati. Z njimi jedem izboljšujemo in spreminjamo vonj, okus ter barvo. Začimbe so kot nekakšna pika na i, ki jedem doda pravi okus, hkrati pa poskrbijo tudi za prijeten vonj v kuhinji. Pesto iz bazilike se tradicionalno uživa s testeninami in prinese italijanski pridih na krožnik. V vaji se boste naučili, kako pripraviti pesto iz bazilike. Preberite recept za pripravo pesta in stavke iz navodil za pripravo preoblikujte v trpnik. Heutzutage ist das Kochen ohne die Verwendung von Gewürzen und Kräutern kaum noch vorstellbar. Sie verbessern und verändern Geruch, Geschmack und Farbe von Lebensmitteln. Gewürze sind wie ein Punkt auf i, der Gerichten den richtigen Geschmack verleiht und gleichzeitig für einen angenehmen Duft in der Küche sorgt. 50 Ein Basilikum-Pesto wird klassisch mit Nudeln verzehrt und bringt italienisches Flair auf den Teller. In dieser Übung lernen Sie, wie man Basilikum-Pesto zubereitet. Lesen Sie das Rezept und wandeln Sie die Sätze aus der Zubereitungsanleitung in Passivsätze um. Vir: https://umwelt.hessen.de/sites/umwelt.hessen.de/files/2021-07/we_bs_06_kraeuter_gewuerze_11_0.pdf, online 26.3.2023 51 Schreiben Sie die Sätze aus der Zubereitung in Passivsätze um. _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ 3 Zaključek Splošni cilj programa Erasmus+ je z vseživljenjskim učenjem podpirati izobraževalni, poklicni in osebni razvoj ljudi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v Evropi in po svetu ter s tem prispevati k trajnostni rasti, kakovostnim delovnim mestom, socialni koheziji, spodbujanju inovacij ter krepitvi evropske identitete in aktivnega državljanstva. (povzeto po: https://erasmus-plus.ec.europa.eu/sl/programme-guide/part-a/priorities-of-the-erasmus-programme/objectives-features; dostop: 1.4.2023) Na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti se že več let aktivno vključujemo v projekte Erasmus+ in tako sledimo splošnim in posebnim ciljem programa. Sodelujemo z različnimi šolami s podobnimi izobraževalnimi programi širom po Evropi in tako izmenjujemo svoje kompetence, veščine, znanja in izkušnje na strokovnem in splošnem področju, spoznavamo nove kulture in običaje, se izpopolnjujemo v znanju tujih jezikov … Znanje tujih jezikov je v današnjem svetu pomembno na številnih področjih: opravljanju poklica, stalnem strokovnem izpopolnjevanju, študiju, krepitvi medosebnih in medkulturnih vezi ter narodne identitete, potovanjih, preživljanju prostega časa … Jezik stroke je nadgradnja splošnega jezika. Dijake in študente pripravlja na resnično delovno okolje, kjer se bodo srečevali z vsakdanjimi življenjskimi situacijami, situacijami poslovnega sveta, strokovnimi situacijami in strokovno literaturo. V članku so predstavljene vaje, s pomočjo katerih lahko dijaki in študenti razširijo svoje strokovno besedišče v nemškem jeziku na področju zdravilnih zelišč. 4 Viri, literatura Brezplačni spletni slovarji PONS (pridobljeno: 26.3.2023) Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.pons.com/prevod. Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (pridobljeno 26.3.2023) Dostopno na spletnem naslovu: https://www.turizem-zalec.si/de/katalog/335/okomuseum-des-hopfenanbaus-und-brauwesens-sloweniens. 52 ERASMUS+ (pridobljeno 1.4.2023) Dostopno na spletnem naslovu: https://erasmus-plus.ec.europa.eu/sl/programme-guide/part-a/priorities-of-the-erasmus-programme/objectives-features. Kräuter – Suchsel (pridobljeno 26.3.2023) Dostopno na spletnem naslovu: http://learningapps.org/watch?v=pp47f0bfj01. Ökomuseum des Hopfenanbaus und des Brauwesens Sloweniens (pridobljeno 26.3.2023) Dostopno na spletnem naslovu: https://www.turizem-zalec.si/sl/imenik/31/ekomuzej- hmeljarstva-in-pivovarstva-slovenije. Rezepte (pridobljeno 26.3.2023) Dostopno na spletnem naslovu: https://umwelt.hessen.de/sites/umwelt.hessen.de/files/2021- 07/we_bs_06_kraeuter_gewuerze_11_0.pdf. Schnittlauch (pridobljeno: 26.3.2023) Dostopno na spletnem naslovu: https://heilkraeuter.de/lexikon/schnittlauch.htm. Zelišča (pridobljeno 26.3.2023) Dostopno na spletnem naslovu: https://www.vrtnarava.si/zelenjavni-vrt/zeliscni-vrt/zelisca. 53 POMEN LIŠAJEV KOT BIOINDIKATORJEV ČISTOSTI ZRAKA Andreja Gerčer Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje andreja.gercer@hvu.si Izvleček Članek govori o lišajih kot o bioindikatorskih vrstah. Lišaji so bioindikatorji, ki s svojo prisotnostjo pokažejo, če je zrak čist, oziroma s svojo odsotnostjo naznanjajo, da je zrak bolj ali manj onesnažen. Najbolj odporni na onesnažen zrak so skorjasti lišaji, ker imajo majhno steljko, ki sprejme najmanj strupenih snovi. Bolj občutljivi so listasti in najbolj občutljivi grmičasti lišaji. V okviru laboratorijskih vaj pri modulu Trajnostni razvoj z izbranimi poglavji iz biologije pogosto izvajamo vaje na terenu oziroma dajemo velik pomen izkustvenemu učenju. Na terenu opravljamo vajo, kjer s pomočjo lišajev določamo onesnaženost zraka oziroma določamo lišajski pas. Pri vajah zasledimo le skorjaste in listaste lišaje. Na podlagi tega dejstva določamo lišajski pas. V Celju in okolici določimo lišajski pas C2, kar pomani, da je zrak v glavnem čist. Pojavljajo se občasna obdobja z višjimi koncentracijami škodljivih snovi. Ker listasti lišaji gosto preraščajo debla dreves, izberemo lišajski pas C2. Ključne besede: lišaji, bioindikatorji, lišajski pas, onesnaženost zraka 1 Uvod Kakovost zraka v Sloveniji se je načeloma v zadnjem času precej izboljšala, vendar je koncentracija nekaterih onesnažil še vedno previsoka. Lišaji so primerni kot bioindikatorji predvsem zaradi njihove preproste zgradbe, saj so organizmi, kjer žive v simbiozi alge in glive. Večino potrebnih snovi dobijo iz zraka, s površino pa vsrkavajo vodo in hranilne snovi. Med onesnaževalce zraka se uvrščajo snovi, ki škodljivo vplivajo na človekovo zdravje ali na okolje. Sem spadajo plini: dušikovi in žveplovi oksidi, hlapni ogljikovodiki, amoniak in prizemni ozon. Med onesnaževala zraka spadajo tudi delci, ki lebdijo v zraku in so različne velikosti ter sestave. Med delci so najbolj pogosti delci PM 10, ki so problematični predvsem pozimi. V poletnem času pa je problematičen pritlehni ozon, ki nastaja ob fotokemičnih reakcijah iz plinov, ki izhajajo iz prometa. Sicer so meritve koncentracij različnih snovi v zraku najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zraka na določenem območju. Meritve na različnih merilnih mestih po Sloveniji izvaja ARSO (Agencija R Slovenije za okolje) v okviru državne mreže. Izvajajo se sledeče: 54 meritve žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter delcev PM10 in PM2,5. Lišaji pa spadajo med bioindikatorje ali bioindikatorske vrste.To so vrste po katerih sodimo o določenih lastnostih okolja. Lišaji so bioindikatorji, ki s svojo prisotnostjo pokažejo, če je zrak čist, oziroma s svojo odsotnostjo naznanjajo, da je zrak bolj ali manj onesnažen. Lišaji so primerni kot bioindikatorji predvsem zaradi njihove preproste zgradbe, saj so organizmi, kjer žive v simbiozi alge in glive. Večino potrebnih snovi dobijo iz zraka, z površino pa vsrkavajo vodo in hranilne snovi. Onesnažen zrak poškoduje algo v lišaju in simbioza propade. Pomembno je tudi dejstvo, da so aktivni vse leto. Najbolj odporni na onesnažen zrak so skorjasti lišaji, ker imajo majhno steljko, ki sprejme najmanj strupenih snovi. Bolj občutljivi so listasti in najbolj občutljivi grmičasti lišaji. 2 Terensko delo – določanje čistosti zraka - lišajskega pasu V okviru laboratorijskih vaj pri modulu Trajnostni razvoj z izbranimi poglavji iz biologije pogosto izvajamo vaje na terenu oziroma dajemo velik pomen izkustvenemu učenju. Tako na terenu opravljamo vajo, kjer s pomočjo lišajev določamo onesnaženost zraka oziroma določamo lišajski pas. Postopek vaje na terenu opravljamo po korakih. Najprej v predavalnici razložimo pomen lišajev kot bioindikatorskih vrst ter vso potrebno teoretično znanje. Za tem si izberemo več lokaciji v Celju in v neposredni bližini višje strokovne šole. Na vsaki lokaciji poiščemo drevesa in opazujemo prisotnost lišajev. Določimo vrsto lišaja ali pa skupino lišajev ter lego na drevesnem deblu. Glede na prisotnost določene vrste ali skupine lišajev nato določimo lišajski pas, ki določa čistost zraka. Večinoma pri vaji na terenu opazujemo in evidentiramo predstavnike iz skupin skorjastih in listastih lišajev, medtem, ko grmičastih lišajev, na žalost, ne zasledimo. 2.1 Različne skupine lišajev Skorjaste lišaje določamo po naslednjih znakih: - tesno prileganje steljke k podlagi ali celo vraslost vanjo, - počasna rast, - spodnja skorjica ni oblikovana, - so najmanj občutljivi na onesnažen zrak. Listaste lišaje določamo po naslednjih znakih: - prilegla steljka, - imajo krpice-podobne lističem, - spodnja povrhnjica že oblikovana in navidezne lističe lahko ločimo od podlage, - jasno razvita zgornja in spodnja skorjica. 55 Slika 1: Primer listastih lišajev Vir: Gerčer A. Grmičaste lišaje določamo po naslednjih znakih: - s posebnimi ploščami so pritrjeni na podlago, - steljke so razvejane v obliki grmičev-razvejkov, - največji del rastline v stiku z zrakom, - so najbolj občutljivi na onesnažen zrak. Ko je že omenjeno, pri vajah zasledimo ponavadi le skorjaste in listaste lišaje. Na podlagi tega dejstva določamo lišajski pas. V Celju in okolici določimo lišajski pas C2, kar pomani, da je zrak v glavnem čist. Pojavljajo se občasna obdobja z višjimi koncentracijami škodljivih snovi. Ker listasti lišaji gosto preraščajo debla dreves, izberemo lišajski pas C2. Na drevesnih deblih pogosto zasledimo listasti lišaj navadni rumenček (Xanthoria parietina), ki ga ravno rumena barva steljke loči od ostalih listastih lišajev. Slika 2: Primer listastega lišaja navadni rumenček (Xanthoria parietina) Vir: Gerčer A. Na večjem številu dreves evidentiramo listasti lišaj napihnjena hipogimnija (Hypogymnia physodes), kar priča o dokaj čistem zrak v Celju in okolici. 56 Slika 3: Primer listastega lišaja napihnjena hipogimnija ( Hypogymnia physodes) Vir: Gerčer, A. 3 Zaključek Veseli nas dejstvo, da se je kakovost zraka v Sloveniji v zadnjem času precej izboljšala, vendar je na žalost koncentracija nekaterih onesnažil še vedno previsoka. Zavedamo se dejstva, da so meritve koncentracij različnih snovi v zraku, ki jih izvaja ARSO, najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zraka na določenem območju. Za potrebe terenskega dela pri modulu Trajnostni razvoj z izbranimi poglavji iz biologije, pa se poslužujemo metode opazovanja lišajev kot bioindikatorjev čistosti zraka in določanja lišajskih pasov. Lišaji so primerni pokazatelji, saj večino potrebnih snovi dobijo iz zraka, s površino pa vsrkavajo vodo in hranilne snovi. Samo terensko delo pa pomembno prispeva k izkustvenemu učenju. V Celju in okolici tako določimo lišajski pas C2, kar pomani, da je zrak v glavnem čist. Pojavljajo se občasna obdobja z višjimi koncentracijami škodljivih snovi. 4 Viri, literatura Gerčer, A. Interno gradivo-Bioindikatorji. (2008) Kakovost zraka. (14.3.2023). Dostopno na spletnem naslovu: https://www.gov.si/teme/kakovost-zraka/ . Sterže, J.. Varstvo okolja, 2013. Celje: Fit media (Zbirka Zelena Slovenija) 57 NAVADNO VOLČJE JABOLKO (A lkekengi officinarum Moench.) - RASTLINA PRIHODNOSTI Katja Funtek Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje katja.funtek@hvu.si Izvleček Navadno volčje jabolko z novim strokovnim imenom Alkekengi officinarum Moench. je v Sloveniji avtohtona rastlina, andsko jabolko (Physalis peruviana L.) pa je k nam prinešena. Obe vrsti sta iz družine razhudnikovk (Solanaceae). Pri nas jo poznamo predvsem kot okrasno rastlino s starim imenom Physalis alkekengi in številnimi slovenskimi imeni. V jeseni krasi vrtove z oranžnimi lampijončki, preko zime pa mrežasti lampijončki v sredini razkrijejo rdečo užitno jagodo. Manj poznani so njeni terapevtski učinki in lastnosti vsebovanih snovi za širšo uporabo. Pri nas in po svetu potekajo številne študije navadnega volčjega jabolka, katerih cilj je gojenje zdravilnih rastlin za raziskave učinkovin uporabnih v medicini, raziskave na področju učinkovin za prehranska dopolnila ljudi in živali. Pridelovanje navadnega volčjega jabolka ni zahtevno, pri nas daje primerne pridelke, oranžno rdeče jagode so uporabne v prehrambne in zdravilne namene, lampijončki pa v različnih dekoracijah. Ključne besede: navadno volčje jabolko, Alkekengi officinarum, Physalis alkekengi. 1 Uvod Navadno volčje jabolko je v Evropi avtohtona zelnata trajnica iz družine razhudnikovk (Solanaceae). V polni zrelosti ima užiten plod, vsi ostali deli rastline pa so strupeni, strupen je tudi nedozorel plod. Ker je pri nas in po svetu veliko pozornosti posvečene užitnim rastlinam iz narave, se je posledično povečala tudi raziskovalna dejavnost v zvezi z njihovimi učinkovinami in uporabnostjo. Številne znanstvene raziskave pri nas in po svetu so pripeljale do presenetljivih odkritij in sprememb tudi pri navadnem volčjem jabolku. Spremenila se je taksonomija in klasifikacija, v rastlini so odkrili številne industrijsko zanimive učinkovine, potekajo številne raziskave izolacije teh snovi iz rastline in možnosti širše uporabe v medicini ali kot prehranski dodatki. Ker je zanimanje za to rastlino vse večje, je v članku predstavljeno strokovno in slovensko poimenovanje navadnega volčjega jabolka s sopomenkami. Ker pogosto prihaja do zamenjav s perujskim volčjim jabolkom zaradi enakih in v preteklosti podobnih imen so predstavljene nekatere razlike med rastlinama, predstavljeno je tudi pridelovanje in možna uporaba navadnega volčjega jabolka. 58 2 Navadno volčje jabolko ( Alkekengi officinarum Moench.) 2.1 Podobnost in razlike med navadnim in perujskim volčjim jabolkom Navadno volčje jabolko iz družine razhudnikovk (Solanaceae) je pri nas poznano pod številnimi drugimi imeni: deča punčica, bimbek, divja češnja, judovska češnja, mešičje, moničnica, mošničnjik, pokalin, scalnik, strojničica, volčja jagoda, fizalis, kapska kosmulja, Physalis, kitajska laterna, perujsko ali navadno volčje jabolko ali zemeljska češnja. (Volčje jabolko, online, 2008) Slovenskih različnih imen je res mnogo in so lahko zavajajoča, imena poimenujejo navadno in nekatera tudi perujsko volčje jabolko ( Physalis peruviana, andsko jabolko), ki je prav tako iz družine razhudnikovk, vendar po novi kvalifikaciji v drugem rodu. Gre za dve različni vrsti, ki sta si na videz zelo podobni (slika 1). Plodovi in povečane čaše se na pogled razlikujejo le po barvi, ki je pri navadnem volčjem jabolku v polni zrelosti oranžna, pri perujskem pa rumena oz. svetlo oranžna. Rastlini se razlikujeta tudi po filogenskem izvoru, morfologiji, okusu in vsebnosti zdravilnih učinkovin. Viri navajajo, da je andsko volčje jabolko slajše, vsebuje pa manj zdravilnih učinkovin od navadnega volčjega jabolka, navadno volčje jabolko izvira iz Evrope in Azije, perujsko pa iz Čila in Peruja. Navadno volčje jabolko je trajnica in ima nevpadljive bele cvetove s svetlo zeleno sredico, perujsko volčje jabolko je v zmernih legah enoletnica, v tropskih krajih pa trajnica, cvetovi perujskega volčjega jabolka so bledorumeni s temno sredino (slika 2). Slika 1: Navadno volčje jabolko na levi strani in perujsko volčje jabolko na desni. Vir https://www.cvetlicna.si/zbirka-nasvetov/uzitni-lampijoncki/ in https://zelenisvet.com/andska-jagoda/ Slika 2: Cvetovi navadnega (levo) in perujskega (desno) volčjega jabolka so različni. Vir: https://stock.adobe.com/at/images/physalis-alkekengi/240187960 in https://www.floralencounters.com/Seeds/seed_detail.jsp?grow=plants&productid=1114 59 V naši literaturi in v strokovnih krogih navadno volčje jabolko še poznamo pod starim strokovnim imenom Physalis alkekengi L.. Različne filogenske raziskave v 20. in v začetku 21. stoletja so privedle do predloga, da se Physalis alkekengi L. preimenuje v Alkekengi officinarum Moench. in določi kot vrsta novega rodu in ne tipska vrsta v rodu Physalis. (wikipedia /Physalis, online). Alkekengi officinarum Moench. se lahko v virih pojavlja tudi pod različnimi sinonimi: Alkekengi officinarum var. franchetii (Mast.) R.J.Wang Boberella alkekengi (L.) E.H.L.Krause Physalis alkekengi L. Physalis alkekengi Lour. Physalis alkekengi var. alkekengi Physalis bunyardii hort. ex Makino Physalis ciliata Siebold & Zucc. Physalis franchetii Mast. Physalis glabripes Pojark. Physalis kansuensis Pojark. Physalis praetermissa Pojark. Physalis szechuanica Pojark. (WFO plantlist, online) 2.2 Razširjenost in morfološke značilnosti Vrsta navadnega volčjega jabolka je avtohtona v južni Evropi, južni in severovzhodni Aziji in je odporna na temperature pod -20 oC. (wikipedia/Alkekengi, online), razširjena je od nižin do montanskega pasu v hrastovih gozdovih, med vlažnim grmičevjem, v sestojih robinije, najdemo jo tudi v vinogradih in na obdelanih tleh, kjer jo pogosto gojijo kot okrasno rastlino (Poler, 2007). Na zemljevidu portala iFlora (Informacije o rastlinah v Nemčiji in Evropi) je navadno volčje jabolko razširjeno kot domorodna ali naturalizirana vrsta skoraj po celi Evropi, razen na Portugalskem, v Belgiji, na Irskem, v Estoniji, Latviji in Litvi (slika 3) (povz. po iFlora, online). Legenda: Domorodni pojavi Naturalizirani pojavi Gojene rastline, redko v naravi Neznan ali negotov status Slika 3: Razširjenost navadnega volčjega jabolka v Evropi Vir: Suche nach Arten - Wilde Blasenkirsche (Physalis alkekengi L. (i-flora.com) 60 Za navadno volčje jabolko je v polni zrelosti značilna mehurjasto napihnjena oranžna čaša, ki obdaja sočen okrogel plod (jagodo) z veliko semeni (slika 4). To je trajna zelnata rastlina s plazečo koreniko, višine od 40 do 60 cm s spiralno razporejenimi listi, ki so dolgi od 6 do 12 cm in široki od 4 do 9 cm. Cvetovi imajo bel petkrpasti venec premera 10 do15 mm in čašo, ki dozori v napihnjeno papirnato oranžno plodno ovojnico, ki je 4 do 5 cm dolga in široka. (Alkekengi, online) Vrsta je hermafrodit (ima moške in ženske organe) in jo oprašujejo čebele (Plants for a future, online). Navadno volčje jabolko cveti od maja do avgusta, plodovi pa dozorijo septembra in oktobra. (povz. po Fleischhauer, 2015, 109) Slika 4: Physalis alkekengi L. je po novi klasifikaciji preimenovan v Alkekengi officinarum Moench. Vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Illustration_Physalis_alkekengi0_clean.jpg 2.3 Pridelava Navadno volčje jabolko pridelujemo v zmerno hranilnih dobro odcednih, rahlo kislih do slabo alkalnih tleh na sončni legi, uspeva pa tudi v polsenci. Da bo rastlina dobro obrodila potrebuje zmerno enakomerno preskrbo z vodo, po potrebi pletje, dognojevanje in okopavanje. (povz. po Hicks-Hamblin, 2021) Da preprečimo izhlapevanje vode iz tal lahko tla zastremo z nekaj cm debelo rahlo zastirko kot je npr. narezana slama ali miskantus. V poskusnih pridelavah navadnega volčjega jabolka so ugotovili, da pridelava na foliji z rednim kapljičnim namakanjem pozitivno vpliva na pridelek, pridelek na foliji je nekajkrat višji od pridelka na golih tleh, na pridelek in vsebnost karotenoidov pa vpliva tudi varieteta. Ker je navadno volčje jabolko trajnica, je prvo leto pridelek manjši kot v naslednjih letih, je pa odvisen tudi od vremenskih razmer, primerne oskrbe in tehnologije pridelovanja. V nasadu se poleg osnovne oskrbe vrši tudi redno odstranjevanje pregosto razraslih rastlin. Pridelek navadnega volčjega jabolka v poskusni pridelavi leta 2012 v Celju je bil 19 kg na 100 m2 , v naslednjem sušnem letu pa 10 kg na 100 m2. (povz. po Ferant in sod., online, 2011, 2016) Navadno volčje jabolko se lahko razmnožuje generativno in vegetativno. 61 2.3.1 Generativno razmnoževanje Generativno razmnoževanje je podobno razmnoževanju paradižnika oz. razmnoževanju toplotno zahtevnih enoletnic. Setev se opravi marca v zavarovan prostor, temperatura v prostoru naj bo okrog 20 oC. Seje se plitko, ker potrebuje seme za kalitev svetlobo. Po vzniku naj bo temperatura za približno 5 oC nižja od kalitvene, da bodo sadike čvrste. Sejance (slika 5) je potrebno šest do osem tednov redno oskrbovati (uravnavanje temperature, vlage, hranil, svetlobe, prezračenosti prostora) in jih en teden pred presajanjem na prosto začeti utrjevati. Sadike se presajajo na prosto ko mine nevarnost pozebe. Izbere se sončna lega, odcedna tla, razdalja sajenja je približno 40 cm v vrsti in 40 cm med vrstami. (povzeto po Hicks-Hamblin, 2021) Slika 5: Sejanci navadnega volčjega jabolka Vir: https://gardenerspath.com/plants/flowers/grow-chinese-lantern/ 2.3.2 Vegetativno razmnoževanje Vegetativno razmnoževanje navadnega volčjega jabolka je enostavno. Vegetativno se razmnožuje na več načinov: z deljenjem, s koreninskimi potaknjenci in tudi meristemsko. Najpogostejši in najenostavnejši način vegetativnega razmnoževanja navadnega volčjega jabolka je deljenje. Najboljši čas za deljenje je pomlad, ko so rastline že odgnale nadzemna stebla, istočasno se razredči pregost nasad ali omeji razrast v širino. Z ravno lopato se odseka podzemni rizom z nadzemnim poganjkom in se presadi v lonec ali v za saditev pripravljeno gredo na razdaljo približno 40 cm v vrsti in 40 cm med vrstami (povz. po Hicks-Hamblin,online, 2021). Rezanje koreninskih potaknjencev je nekoliko zahtevnejše, vendar je prav tako uspešno (slika 6). 'Korenine' so biološko podzemna stebla z zalogo hranilnih snovi in spečimi brsti. Razmnoževanje s koreninskimi potaknjenci se opravi v času mirovanja rastline. Močna in zdrava rastlina se izkoplje iz zemlje, strese ali spere se prst s korenin in izberejo se mlade, čim bolj mesnate korenine. Mlade korenine se odrežejo blizu zgornjega dela (slika 6). Koreninski potaknjenec debeline svinčnika in dolžine približno 7 do 10 cm ima dovolj hranil za nadaljnji razvoj. Potaknjenec odrežemo zgoraj (bliže steblu) ravno, na spodnjem delu (na koncu korenine) pa poševno. Na zgornjem delu poženejo nadzemni deli in na spodnjem korenine. Potaknjence potaknemo navpično z ravno rezjo navzgor v lonce s substratom za potaknjence, ki naj bo vsaj še za polovico potaknjenca globlji, kot je sam potaknjenec. Zgornji del potaknjenca je tik pod površino. Na vrh se natrese še plast peska. Pred potikanjem se s korenine odrežejo vse tanke koreninice. Potaknjence iz tanjših korenin se položi vodoravno na vlažen, 62 rahlo potlačen substrat, pokrije s substratom in rahlo potlači. Ko se razvijejo mladi poganjki, in so se potaknjenci ukoreninili, se lahko sadike presadijo posamično v običajno prst. Pri nas je najmanj pogosto meristemsko razmnoževanje, ker so za tak način razmnoževanja potrebni posebni pogoji. V poskusih meristemskega razmnoževanja navadnega volčjega jabolka so ugotovili, da kaže navadno volčje jabolko visoko in vitro sposobnost regeneracije in kar 100 odstotni uspeh preživetja pri presajanju v rastlinjak (povz. po Xinli in sod., online, 2019). Slika 6: Rezanje potaknjencev navadnega volčjega jabolka. Vir: https://www.landscapejuice.com/2009/03/taking-root-cuttings-of-physalis-alkekengi.html 2.4 Uporaba Volčje jabolko je priljubljena okrasna rastlina, užiten in zdravilen je le popolnoma zrel plod, ostali deli rastline so strupeni. Zrele jagode navadnega volčjega jabolka vsebujejo več kot 150 mg vitamina C/100 g (Grlić, 1980, 245), citronsko kislino, jabolčno kislino, karotenoide, ogljikove hidrate, sledi alkaloidov (Fleischhauer, 2015, 109). Povečane čaše pa vsebujejo predvsem veliko karotenoidov in kar 46 različnih fizalinov, ki jim pripisujejo antibakterijske, antiglivične, antitumorske, protivnetne, antimalarijske in tudi kontracepcijske lastnosti. Vsebnost karotenoidov in ogljikovih hidratov v jagodah in čašah volčjega jabolka je prikazana v tabeli 1. Za človeka strupene čaše vsebujejo več karotenoidov in manj ogljikovih hidratov, jagode pa več ogljikovih hidratov in manj sladkorjev. (povz. po Plant for future, online in Brulc, 2015, 11,105,107). V Sloveniji so bile opravljene raziskave, v katerih so ugotovili, da imajo čaše in plodovi navadnega volčjega jabolka ustrezno sestavo ksantofilov zeaksantina in β- kriptoksantina (tabela 1), da bi iz njih izdelali prehransko dopolnilo, vendar je potrebno opraviti dodatne raziskave o prisotnosti ostalih spojin (alkaloidi in fizalini), ki bi lahko imele negativne vplive na zdravje ljudi. Z dodatkom suhih čaš in jagod krmni mešanici za kokoši nesnice so ugotovili, da se je v jajcih povečala vsebnost zeaksantina in β-kriptoksantina, ki sodelujeta pri nastanku vitamina A. Uživanje takih jajc bi lahko zmanjšalo tveganje za pojav različnih zdravstvenih težav, predvsem z očmi, vendar je za potrditev funcionalne vrednosti potrebno narediti še različne klinične študije.(povz. po Brulc, online) 63 Tabela 1: Vsebnost karotenoidov in ogljikovih hidratov v jagodah in čašah navadnega volčjega jabolka. Karotenoidi Ogljikovi hidrati v mg/100g v g/100g Zeaksantin β-kriptoksantina Glukoza Fruktoza Saharoza Jagoda 79 13 3,47 3,07 0,62 Čaša 571 127 0,37 0,76 2,82 Vsota 650 140 3,84 3,83 3,44 Vir: Brulc, 2015 2.4.1 Uporaba v zdravstvene namene Navadno volčje jabolko je rastlina z dolgo zgodovino uporabe in zanimivo kemijsko sestavo, vendar se redko uporablja v sodobni praksi. V kitajski medicini se volčje jabolko uporablja za zdravljenje gnojnih okužb, proti zvišani telesni temperaturi, vnetem grlu in kašlju. (https://en.wikipedia.org/wiki/Alkekengi) Plodovi pospešujejo izločanje vode, zdravijo mehur, ledvice in revmatična obolenja (Poler, 2007, 212). Jagode imajo odvajalni učinek, pozitivno vplivajo na raztapljanje kamnov v ledvicah in mehurju, priporočajo se pri vročini, motnjah presnove sečne kisline in protinu. Viri navajajo, da preveliko uživanje lahko sproži splav in prezgodnji porod. Iz plodov se lahko pripravi homeopatsko zdravilo, uporablja se pri zdravljenju bolezni ledvic in mehurja. Za zdravljenje uporabljajo tudi liste in stebla, čeprav vsebujejo strupene snovi. (povz. po Plant for future, online) Fizalini v navadnem volčjem jabolku so pokazali stimulativne učinke na rast probiotičnih bakterij in zaviralne učinke na rast patogenih bakterij. (Xinli at all, online, 2012) V zadnjih desetletjih je bilo opravljenih veliko raziskav, ki so se osredotočale predvsem na kemične sestavine, tradicionalno uporabo, toksikologijo in farmakološke dejavnosti, ni pa poročil o strukturni analizi, nadzoru kakovosti in farmakokinetiki (povz. po Jing Yang in sod. Online, 2022) Slika 7: Užitni so samo zreli plodovi, vsi ostali deli rastline so strupeni. Vir: https://oblizniprste.si/slastni-nasveti/volcje-jabolko-divja-zakladnica-zdravja/ 64 2.4.2 Uporaba v kulinariki Zreli plodovi navadnega volčjega jabolka se skrivajo v prelepem rdečem balonu in so na voljo septembra in oktobra. Pri uporabi je potrebna pazljivost, ker lahko večja količina povzroči slabost, predvsem morajo na to paziti nosečnice in otroci. (povz. po Plants for a future, online) V kulinariki se uporabljajo sveži, predelani, sušeni ali zamrznjeni plodovi brez čaš. Uporabljajo se za krašenje sladic, za kompote in peciva. Za sokove in marmelade se navadno mešajo z drugim sadjem, ker je potrebna večja količina plodov. Plodovi se lahko vlagajo v žganje, liker, vino. (povz. po Fleischhauer, 2015, 109). Slika 8: Popolnoma zreli plodovi se uporabljajo sveži, predelani, posušeni ali zamrznjeni. Vir: https://www.naturalmentefatto.it/piante-da-giardino/alchechengio-proprieta-frutto/ 2.4.3 Uporaba v dekoracijah Navadno volčje jabolko ne imenujejo zaman kitajska lučka ali kitajska lanterna, saj se njeni lampijoni svetijo od konca avgusta do pozne jeseni po urbanih in kmečkih vrtovih ali posajeni v posodah na balkonih in terasah, pozimi pa posušeni v različnih aranžmajih poživljajo naše bivalne prostore in tudi naše razpoloženje. Dekorativni so tudi mrežasti lampijoni, ki v sredini nosijo oranžno jagodo, ko oranžna lupina čašnih listov preperi (slika 9). Slika 9: Rastlina zavije vsak sadež v dekorativno 'papirnato vrečko', da ga zaščiti pred škodljivci in vremenskimi vplivi. Vir: https://www.pinterest.com/pin/836121487088057422/ 65 Za izdelavo poživljajoče jesenske dekoracije iz navadnega volčjega jabolka ni potrebno imeti posebnih cvetličarskih spretnosti, žarijo že sami lampijoni. Potrebno je izbrati samo lepo razvito vejico s sijočimi plodnimi čašami in jo postaviti v primerno posodo. Na sliki 10 sta vejici navadnega volčjega jabolka postavljeni v temno dekorativno steklenico in že se spremeni razpoloženje v prostoru. Slika 10: Enostavna dekoracija z lampijončki Vir: https://www.pinterest.com/pin/362680576250235533/ Več ročnih spretnosti in florističnega znanja je potrebno imeti pri izdelavi venčka. Na sliki 11 je prikazan venček, kjer se kombinirajo različni odtenki plodov navadnega volčjega jabolka s posušenimi makovimi glavicami in hmeljnimi storžki. Slika 11:Venček Vir: https://www.pinterest.com/pin/490822059395059142/ 3 Zaključek Navadno volčje jabolko z novim strokovnim imenom Alkekengi officinarum Moench. in starim Physalis alkekengi je v Sloveniji avtohtona trajnica iz družine razhudnikovk (Solanaceae). Pri 66 nas je poznano predvsem kot okrasna rastlina v vrtu in dekoracijah, manj je poznana uporaba užitne jagode v kulinariki in v tradicionalnem zdravilstvu za bolezni sečil, proti vročini in protinu. Pogosto se navadno volčje jabolko zamenjuje s perujskim volčjim jabolkom ( Physalis peruviana), ki izhaja iz Peruja in Čila in je pri nas enoletna rastlina in ima manj zdravilnih učinkovin, je pa okusnejše. Rastline navadnega volčjega jabolka so dale v poskusni pridelavi v Celju zadovoljive pridelke od 10 kg do 19 kg na 100 m2 z ustrezno sestavo ksantofilov zeaksantina in β-kriptoksantina za izdelavo prehranskih dopolnil. Ker navadno volčje jabolko vsebuje številne zdravilne učinkovine, pričakujemo, da se bo po opravljenih farmakokinetskih in kliničnih raziskavah, povpraševanje po navadnem volčjem jabolku za industrijsko predelavo povečalo. Pridelovanje navadnega volčjega jabolka ni zahtevno. Rastline uspevajo v vseh vrstah tal s slabo kislo do rahlo bazično reakcijo na sončni do polsenčni legi. Za večje in kakovostne pridelke je potrebno rastlinam zagotoviti zadostno količino vode in izbrati dobro varieteto. 4 Viri, literatura Alkekengi. Wikipedia. (Online) Pridobljeno 13. 3. 2023. Dostopno na spletnem naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Alkekengi. Brulc, L.; Zeaksantina, β-kriptoksantina in ostali ksantofili v jajčnih rumenjakih. (oline). 2015. Pridobljeno 31. 3. 2023. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/zivilstvo/dd_brulc_lucka.pdf Ferant, N., in sod., Volčje jabolko (Physalis alkekengi L. var. franchetii (Mast.) Makino) kot potencialna nova rastlina za gojenje pri nas. (online) Pridobljeno: 31. 3. 2023. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.ihps.si/wp-content/uploads/2016/08/Vol%C4%8Dje- jabolko.pdf Ferant, N., in sod., Poskusna pridelava volčjega jabolka (Physalis alkekengi L.) v Savinjski dolini. (online). 2013. Pridobljeno: 31. 3. 2023. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.bc-naklo.si/fileadmin/visja_sola/2013/2sekcijaRazvojKmetijstvazaIzzive/30-Ferant-Ceh-Simonovska-Z.pdf. Fleischhauer S.G. in sod., Užitna rastline iz narave. 1.izdaja. Ljubljana. Mladinska knjiga. 2015. Grlić, L., Užitne divje rastline. Ljubljana. Cankarjeva založba. 1980. Hicks-Hamblin, K. How to grow and care for chinese lantern (Alkekengi officinarum). Gardener's path. 2021. (Online). Pridobljeno 20.3.2023. Dostopno na spletnem naslovu: https://gardenerspath.com/plants/flowers/grow-chinese-lantern/. Jing Yang in sod. Natural Products from Physalis alkekengi L. var. franchetii (Mast.) Makino: A Review on Their Structural Analysis, Quality Control, Pharmacology, and Pharmacokinetics. Online. 21. januarja 2022. Pridobljeno: 31.3.2023. Dostopno na spletnem naslovu: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35163960/. Kashanchi, M., Pourfakhraie, E., Parsa, M., Zeinali, A. (2022). The effect of different concentrations of cytokinin and auxin on in vitro culture of Physalis alkekengi (L.) using leaf and stem explants. Journal of Plant Environmental Physiology, 68(4): 109-122. Pridobljeno 31. 3. 2023. 67 Physalis alkekengi. Plants for a future. (Online). Pridobljeno 27.3.2023. Dostopno na spletnem naslovu: https://pfaf.org/user/Plant.aspx?LatinName=Physalis+alkekengi. Physalis. Wikipedia. (Online) Pridobljeno 13. 3. 2023. Dostopno na spletnem naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Physalis. Poler, A., Nabiramo zdravilne rastline 2. Ljubljana. Kmečki glas. 2007. ISBN 978-961-203-330-9 Rezanejad, F. in Hosseini, A.S. The effect of growth factors on direct micropropagation of Physalis alkekengi L. (Solanaceae) through buds and stems explants to transfer to the greenhouse and flowering phase. (online). Pridobljeno: 31.3.2023. Dostopno na spletnem naslovu: https://biot.modares.ac.ir/article-22-16223-en.html Volčje jabolko (Physalis alkekengi L.) (online) Pridobljeno 13.3. 2023. Dostopno na spletnem naslovu: http://zdravplanet.blogspot.com/2008/11/volje-jabolko-physalis-alkekengi-l.html Xinli, L., in sod., In vitro effects on intestinal bacterium of physalins from Physalis alkekengi var. Francheti. ScienceDirect. 2012. (online) Pridobljeno 31.3.2023. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0367326X12002341. WFO plantlist. (online). Pridobljeno 13.3.2023. Dostopno na spletnem naslovu:https://wfoplantlist.org/plant-list/taxon/wfo-0001019236-2022-12. Wikipedia. Potaknjenec. (online). 3. oktober 2022. Pridobljeno: 31.3.2023. Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Potaknjenec 68 URBANI IZZIVI PRI PRILAGAJANJU NA PODNEBNE SPREMEMBE – SODOBNE VRTNE GRADNJE ZELENIH MEST Barbara Pajk Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje barbara.pajk@hvu.si Izvleček Trajnostna zasnova grajenega okolja opazno prispeva k upočasnitvi podnebnih sprememb in povečuje odpornost na njihove posledice. Urbani razvoj, zunanji prostor in načrtovanje gradenj morajo delovati v duhu sinergije, da omogočimo in dosežemo merila za zagotavljanje zdravja in ugodja, ki vodijo do povišane življenjske kakovosti in storilnosti. Priložnosti se kažejo pri urejanju in vzpostavitvi novih življenjskih območij z aktualnimi arhitekturnimi elementi, kot so zelene strehe, zelene fasade, deževni vrtovi, prometna območja, revitalizirana degradirana območja, rekonstrukcije parkov, tematski vrtovi ter prenove z vključitvijo sodobnih elementov in gradbenih materialov, ki v mestih skupaj z rastlinskim pokrovom predvsem znižujejo poletno temperaturo, zmanjšujejo količino CO2 in vplivajo na boljše upravljanje z vodo. Ključne besede: podnebne spremembe, trajnostna gradnja, arhitekturni elementi, vrtne gradnje 1 Uvod Ob ugotovitvi, da predstavljajo podnebne spremembe in degradacija okolja vir strukturnih sprememb, ki vplivajo na gospodarsko aktivnost in s tem posredno na finančni sistem, je celo Evropska centralna banka konec novembra 2020 opredelila podnebna in okoljska tveganja. Metodologije ocen tveganj, ki se nanašajo na ekstremne vremenske dogodke in kronične vremenske vzorce ter posledično na okoljska tveganja pomanjkanja vode in virov, onesnaženosti in izginevanje biotske raznovrstnosti, se hitro razvijajo, a ugotavljajo, da so mogoče velike škode, ki prizadenejo obsežna območja ter imajo negotov in dolgotrajen učinek. Slovenija si je leta 2021 z Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 zastavila cilj neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost in sledi krovni podnebni zakonodaji EU ter drugim politikam Evropske unije. Velik poudarek je na podnebno-energetski politiki, ciljih in strategijah ukrepanja. V urbanem okolju čisto na praktični ravni pomeni, da npr. izboljšamo energetsko učinkovitost stavb, pri rekonstrukcijah in novogradnjah uporabljamo novejše gradbene materiale s čim manjšim ogljičnim odtisom in s sodobnim načinom gradenj pripravimo (nadomestna) rastišča za ohranjanje zelenih mest ali povečanje zelenih površin 69 intenzivno pozidanih urbanih središč, s ciljem povečanja ponora CO2 kot nadomestek zmanjšanja funkcije gozda zaradi ujm in njihovih posledic ter upravljanja z vodami. 2 Bivanjska kultura in trajnostna gradnja Bivanjska kultura temelji na dojemanju okolja. Okolje dojemamo s čutili. Gradnje danes se od gradenj v preteklosti razlikujejo, ciljno usmerjeni prilagoditveni ukrepi pa pomembno prispevajo h krepitvi zdravja, počutja in telesne celovitosti ljudi in živali ter hkrati vitalnosti rastlin, predvsem dreves, najpomembnejših gradnikov urbanih zelenih površin. Novi oz. premišljeno in ciljno uporabljeni gradbeni materiali s sodobnimi tehnološkimi postopki torej niso namenjeni samo zgradbam, ampak tudi zunanji zasnovi nepremičnin, vključno z rastlinstvom in živalstvom. Iz te interakcije se razvijejo raznoliki potenciali za prilagajanje podnebju s funkcionalnostjo, kakovostjo in estetiko. Trajnostni pristopi pri načrtovanju in izvedbi gradenj so nuja in hkrati velika priložnost. Temeljni principi trajnostne gradnje se nanašajo na: - ekološko kakovost z varovanjem naravnih virov in ekosistema, - družbeno-kulturološko kakovost z zagotavljanjem funkcionalnosti, kakovosti oblikovanja in varstva zdravja, varnosti in ugodja, - ekonomsko kakovost z optimizacijo stroškov in ohranjanjem vrednosti stavb ter podaljšanjem življenjske dobe, - kakovost postopka načrtovanja, izvedbe gradnje, lokacijske značilnosti in tehnične lastnosti, vključno s stabilnostjo, čim manjšo porabo energije in virov, odpornostjo pred vplivi okolja, vzdrževanjem ter možnostjo razgradnje. 3 Aktualni arhitekturni elementi v mestu Zgradbe, njihovi in drugi arhitekturni elementi, ki jih načrtujemo in gradimo danes, morajo delovati več desetletij in čim bolje prenesti bodoče vremenske ekstreme. Popolne strukturne zaščite ne moremo pričakovati, zato je smiselno identificirati posebej ogrožene in ranljive lokacije in dele stavb. Urbani razvoj, zunanji prostor in načrtovanje gradenj morajo delovati v duhu sinergije. Prilagoditev le ene lokacije ali stavbe ni dovolj. Zadrževalni ukrepi, na primer, razbremenijo javno kanalizacijo med izjemno močnimi padavinami, zelene strehe zmanjšujejo učinke toplotnih otokov v mestih, zelene fasade zmanjšujejo onesnaženje, hrup in prav tako učinke pregrevanja. Zanimiv primer je mesto Dunaj v Avstriji, ki ima natančno razdelane katastre grajenih in zelenih elementov (dostopno vsem na https://www.wien.gv.at/umweltgut/public/) in na podlagi teh predpisuje različne vrste ozelenitev arhitekturnih elementov. Identificirana so posebej ogrožena območja in lokacije (npr. glede potencialnih poplav ob velikih nalivih na sliki 1), že ozelenjeni arhitekturni elementi (npr. zelene fasade zgradb na sliki 2) ter priložnosti ozelenitev (npr. izdelan kataster potencialnih zelenih streh na sliki 3). Aktualni predpisi se nanašajo predvsem na novogradnje, pri ozelenitvi fasad pa tudi na obstoječe zgradbe nad 7,5 m višine ob upoštevanju požarno varstvenih zahtev ob vsaki novi določitvi oz. spremembi prostorskega in ureditvenega načrta, z izvzemom samostojnih hiš in vrtnih naselij, saj te že imajo zelo visok delež zelenih površin. Seveda mesto ponuja nasvete in informacije o različnih vrstah ozelenitev, možnih finančnih podporah in o informacijskih središčih, kjer lahko pritegnejo tudi manjše investitorje s predstavitvijo manj zahtevnih in cenejših gradenj ali nadzidav, kjer bodo prav tako opazni učinki pri blažitvi podnebnih sprememb. 70 Slika 2: Potencialno ogrožena območja ob velikih nalivih v mestu Dunaj Vir: https://www.wien.gv.at/umweltgut/public/ Slika 3: Izdelane fasade zgradb na Dunaju Vir: https://www.wien.gv.at/umweltgut/public/ Slika 4: Kataster potencialov zelenih streh na Dunaju Vir: https://www.wien.gv.at/umweltgut/public/grafik.aspx?bookmark=wSxFRk9tMkZ-aLjRGwuqzRTnCXpQMNAAM2O2p0dkdm9wQCw-b-b 71 Pri sodobnih zelenih mestih smo lahko pozorni na naslednje prostore in arhitekturne elemente: - prenove trgov z gradnjo deževnih vrtov in umestitvijo elementov z zelenim pridihom, kjer je to možno, - rekonstrukcije obstoječih parkov, izgradnja tematskih parkov z vključitvijo elementov posebne rabe in trajnostno urejena igrišča za odrasle in otroke, - arhitekturni elementi na ulicah z urbano opremo (sodobno vodoprepustno tlakovanje z uporabo vodoprepustnih tlakovcev, ozelenjenimi fugami talnih površin in zidov s prostorom za alge, lišaje in mahove, korita z rastlinami za ozelenitev npr. sten, klopi v obliki gabionov z vključenimi rastlinami, koši za smeti z zelenim ovojem ali zeleno streho, ipd.), - strešni vrtovi in zelene strehe stavb ter alternativnih lokacij, kot so npr. na avtobusnih postajališčih, - zelene fasade in vertikalni vrtovi, pergole in arkade z zelenjem, - prometne površine in - revitalizirana degradirana mestna območja. Deževni vrtovi so ozelenjene površine za zbiranje padavinske vode. Gre za zasajene depresije, npr. na večjih trgih ali širših ulicah, namenjenih pešcem, v obcestnem prostoru med stavbami, na strnjenih zelenicah, vrtovih, strehah ali drugje v mestih. Imajo funkcijo zbiranja in zadrževanja padavinske vode, ki priteče iz okoliških neprepustnih površin (ceste, parkirišča, strehe), še posebno ob močnejših nalivih, filtriranja padavinske vode, absorpcijo onesnažil, so pomemben habitat ter vplivajo na ugodnejše bivanje z ohlajanjem zraka zaradi evapotranspiracije. Po izgledu ne izstopa od drugih ureditev z zelenjem (slika 4), bistvo pa je v tem, da zastajanje vode zaradi rastlin ni daljše od 24 ur. Voda se nato infiltrira v tla ali preusmeri drugam. V osnovi gre za zasajen suhi zadrževalnik. Hkrati z določitvijo lokacije se določi tudi maksimalna kapaciteta sprejete vode in naklon terena, prepustnost, drenaža in namen. Iz neprepustnih se voda odvede po drenažnih ceveh. Na zadrževanje oz. prepustnost tal vpliva vrsta tal in vegetacija. V glinenih tleh je infiltracija vode prepočasna, zato se ne priporoča. Po namenu so lahko več-funkcionalni: služijo lahko sprostitvi, igri, rekreaciji, predstavljajo habitat za ptice, čebele, metulje, lahko služijo izobraževanju. V Avstriji deževne vrtove imenujejo večfunkcionalni podnebno odzivni ulični vrtovi. Slika 5: Primer deževnega vrta Vir: https://www.e-landscapellc.com/reducing-runoff-through-rain-gardening/ 72 Infiltracijski trakovi imajo enako vlogo, gre pa za večinoma linijske depresije ob cestah in parkiriščih, npr. v Celju na parkirišču pri dvorani Zlatorog. Globje linijske depresije so z vegetacijo zasajeni jarki. Prometne površine zajemajo ureditve/zasaditve obcestnega prostora, zelenih pasov med cestami (infiltracijski trak na sliki 5), kolesarskimi stezami in pločniki, ureditve krožišč in ob križiščih ter parkirišča (slika 6). Prepustne pohodne in vozne površine omogočajo vodi, da se shrani v spodnji plasti, v gramozu in se lahko infiltrira v tla ali odteče na druga območja. Pohodni material ali fuge med njim se lahko zamašijo s sedimenti ali rastlinskimi ostanki, zato zahtevajo preventivno vzdrževanje. Slika 6: Primer infiltracijskega traka Vir: https://www.urbangreenup.eu/solutionsnn/water-interventions/rain-gardens.kl Slika 7: Prepustne betonske plošče z zelenjem Vir: https://www.urbangreenup.eu/solutionsnn/water-interventions/green-pavements--green-parking-pavements.kl Mestna degradirana območja so nad 0,2 ha velika zapuščena in zanemarjena območja zaradi neprimerne ali opuščene rabe. Kriterij velikosti v odprtem prostoru zajema velikost nad 0,5 ha. Po definiciji iz Zakona o varstvu okolja gre za okoljsko obremenjena, onesnažena območja, po Zakonu o urejanju prostora pa za razvrednotena območja z več vidiki degradiranosti, npr. območja, kjer je degradacijo povzročila industrija, vojaška dejavnost, transport, infrastrukturne dejavnosti in rudarstvo. Dopolnilni kriterij funkcionalno degradiranih območij zajema fizično, socialno in okoljsko degradacijo. Revitalizacija lahko poteka v več smereh, kar je odvisno tudi 73 od predhodne rabe. Pri reurbanizaciji industrijskih ali obrtnih con se upošteva obstoječe prostorske kakovosti, ki se jih upošteva v novi zasnovi območja (na podlagi analize in vrednotenja stanja). Pri tem mora biti delež zelenih površin vsaj 15 % oz. na območju režima zelenega sistema mest vsaj 30 %, kjer pa so obvezne tudi zelene strehe in mora biti minimalno 200-500 m2 sklenjene zelene površine. Pri ureditvah je pomembno, da ni ogrožanja zdravja in varnosti zaradi starih okoljskih bremen. Zelene strehe so tip zelenih površin, ki so običajno del stavbe in so nadomestilo talnim zelenim površinam v intenzivno pozidanih mestih. V primerjavi s strešnimi vrtovi je naravna ekstenzivna ozelenitev streh cenovno zelo ugodna oblika ozelenitve, ki je primerna za strehe z malim naklonom in tudi za preureditve starejših objektov. Zahteva razmeroma tanke sloje in majhne obremenitve strehe. Teža tovrstne obremenitve strehe je 80-120 kg/m2. Vzdrževanje je prav tako majhno in namakanje običajno ni potrebno, ker se uporabljajo vrste rastlin, ki so zelo odporne na sušo. Vendar pa se namakalni sistemi vse pogosteje uporabljajo za izboljšanje mestne klime v poletnih mesecih. Mnogo težje in zahtevnejše za vzdrževanje so debeloslojne, intenzivne in ekstenzivne strehe z debelejšim slojem substrata in rastlinja, ki lahko presežejo težo 350 kg/m2 ob polni zasičenosti z vodo. Manj znane oz. opazne so zelene strehe prenekaterih zaklonišč, kjer nosilnost ni vprašljiva zaradi debeline betona, ki nosi zeleno streho. Alternativnih ozelenitev streh (na pesjakih in pasjih utah, avtobusnih postajališčih na ulicah, čebelnjakih itd.) se lotevajo domiselni ljubitelji in so navadno manjšega obsega. Seveda se razlikujejo zelene strehe po tipologiji, funkciji (npr. strešni park, strešni vrt, strešno igrišče), dostopnosti, opremljenosti, tehnološki rabi, rastlinstvu itd., vsem pa so skupne koristi, najpomembnejše glede vezave praha, zadrževanja padavinske vode, hlajenja poleti in zadrževanja toplote stavb pozimi. Priporočila za prilagajanje podnebnim spremembam v mestih zajemajo tudi gradnje vertikalnih vrtov in ozelenitve sten, ki dopolnjujejo sodobne fasadne gradbene materiale s toplotnoizolacijskim kompozitnim sistemom in prav tako vplivajo na vodno in energijsko bilanco v dobrobit mest. Neozelenjene stene so iz trdnih komponent (beton in opeka) in imajo visoko zmogljivost shranjevanja toplote, kar poleti slabo vpliva na notranje bivanje. Zaradi vzpenjavih rastlin ob stenah je okrog 8 % nižja poletna temperatura v stavbi, pri rastlinskem ovoju, ki ima v steni substrat, pa je odstotek lahko višji (38-40 %), kar je odvisno od debeline, prezračevanja in predhodne izolacije stavbe. Pozimi se toplota v stavbi z zelenimi stenami bolj zadrži. Najenostavnejši in najcenejši način vertikalnega ozelenjevanja je s sajenjem pokončnih rastlin, predvsem popenjavih s pomočjo podporne konstrukcije, v talni prostor pri stavbi. Ker pa je v mestih ob stavbah popločenje ali asfalt, moramo takim rastlinam zagotoviti rastni prostor s postavitvijo posod ob zidove (slika 7), rastlinsko rast pa voditi tik ob stenah. Omejitev je višinska rast rastlin, ki je navadno do 8 m in potreben čas za rast rastlin, da prekrijejo celotno pročelje. Zahtevnejše in dražje je zagotoviti rastni prostor v steni zaradi materialov, ustrezne konstrukcijske namestitve, večjega števila rastlin in njihove oskrbe ter vzdrževanja. Vgrajen namakalni sistem zahteva ustrezno nameščen zalogovnik vode, saj je dnevna poraba lahko ob vročih dneh preko 3,5 litrov/m2, mesečna raven pa preko 100 litrov/m2 pri modularni zasnovi. Sicer se vertikalni sistemi ozelenjevanja nenehno razvijajo, postajajo preprostejši za namestitev in vzdrževanje ter cenovno sprejemljivejši. Vsekakor pa prednosti pretehtajo slabosti. 74 Slika 8: Primer hitre in cenovno ugodne ozelenitve fasade s postavitvijo posod z rastlinami Vir: https://berta-modul.at/ Sodobne vrtne gradnje zelenih mest zajemajo še mnogo domiselnih detajlov (sliki 8, 9) na prenekaterih obstoječih gradnjah: vrtnih, stanovanjskih, industrijskih, turističnih, zgodovinskih in drugih. Prepletanje grajenih in zelenih elementov služi vsem funkcijam zelenih mest (ekološki, socialni, morfološki in ekonomski vidik), predvsem pa nove ureditve težijo k prilagajanju podnebnim spremembam. Določeni detajli lahko ustrezajo več tipom zelenih površin po funkciji, pojavnosti in dostopnosti. Slika 9: Mah v fugah med stenskimi zidaki Vir: https://www.pinterest.com/pin/via-sooothe-source-flickr-foreversalongtime-- 94364554664909384/ 75 Slika 10: Vodoprepusten oz. drenažni beton Vir: file:///C:/Users/Barbara/Downloads/Drena%C5%BEni%20beton%20- %20alternativni%20na%C4%8Din%20ureditve%20parkiri%C5%A1%C4%8D%20in%20poh odnih%20betonskih%20povr%C5%A1in%20(3).pdf 4 Zaključek Prostor je omejena dobrina. Dobro oblikovan prostor opredeljuje bivalno kulturo nekega območja in ljudi ter zagotavlja boljšo kakovost življenja. Izboljšane tradicionalne oblike gradenj z dobrimi trajnostnimi materiali in zgledi dobrih praks bi lahko pripomogli k boljšemu prilagajanju na ekstremne dejavnike neizbežnih podnebnih sprememb tudi pri nas. Odpirajo se nove priložnosti za sodobne gradnje, rekonstrukcije različnih gradenj in vrtne zasaditve, kar bi s hitrim prilagajanjem pri kombinaciji ukrepov morali izkoristiti tudi v hortikulturi. Kljub visoki stopnji funkcionalnosti pa ne smemo pozabiti na igrivost v oblikovanju in na veselje pri uporabi. 5 Viri, literatura Fallast, Marie-Therese …[et al.]. Sistematična preureditev mestnih ulic: prilagajanje podnebnim spremembam z večfunkcionalnimi podnebno odzivnimi uličnimi vrtovi. Urbani izziv, 2021, letnik 32, št. 1. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.urbaniizziv.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2021/urbani-izziv-2021-32-01-04.pdf. Filipič, Polona …[et al.]. 2014. Igriva arhitektura, Priročnik za izobraževanje o grajenem prostoru. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.zrss.si/pdf/igriva-arhitektura.pdf. Hunt, William F. …[et. Al.]. 2015. Plant Selection for Bioretention Systems and Stormwater Treatment Practices. Dostopno na spletnem naslovu: https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/978-981-287-245-6.pdf. Karba, dr. Renata, Sonnenschein, dr. Jonas, Gnezda, Andrej, Kvac, Barbara. Politično-zakonodajno ozadje blaženja podnebnih sprememb, Akcija C1.3 Povečanje ozaveščenosti o podnebnih spremembah in njihovih posledicah za Slovenijo ter promocija dobrih praks zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), Akcija C1.3 P. 2022. Umanotera. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2022/08/Umanotera-2022-Politicno-ozadje-PS.pdf. Kolman, Saša in Schmitzer, Valentina. 2020. Oblikovalski in ekološki potencial ozelenjevanja sten v naših podnebnih razmerah. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10. Dostopno na 76 spletni strani: https://urbaniizziv.uirs.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2020/uizziv-31-20201-strokovna_03.pdf. Köhler, Manfred in Rares Nistor, Cristan. 2018. Wandgebundene Begrünungen – Quantifizierungen einer neuen Bauweise in der Klima-Architektur. Fraunhofer IRB Verlag, Stuttgart. ISBN 978-3-7388-0059-3. Krupka, Bernd W., 2022. Neue Stadtökologie im Klimawandel. Stutgart, Verlag Eugen Ulmer KG. ISBN 978-3-8186-1441-6. Leistner, Philip …[et al.]. Klimaangepasste Gebäude und Liegenschaften, Empfehlungen für Planende, Architektinnen und Architekten sowie Eigentümerinnen und Eigentümer. 2022. Bonn, Nemčija. Dostopno na sletnem naslovu: https://www.bbsr.bund.de/BBSR/DE/veroeffentlichungen/zukunft-bauen-fp/2022/band-30-dl.pdf?__blob=publicationFile&v=2. Poljanec, Aleš, Grah, Andrej, Skudnik, Mitja. Ali je slovenski gozd še vedno ponor ogljika? Rezultati zadnje inventure gozdov. Gozd in les: Gozd in podnebne spremembe, Povzetki referatov znanstvenega srečanja. 2019. Silva Slovenica, 163. GIS, Založba Silva Slovenica, Ljubljana 2019. Dostopno na spletnem naslovu: https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=12546&lang=slv. Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS0). 2021. UR RS, št. 119/2021, stran 7386. Dostopno na spletni strani: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/skupna-kmetijska-politika-po-letu-2020/. Setničar, Anja in Schmitzer Valentina. 2023. Deževni vrt kot sonaravni pristop k upravljanju padavinske vode v mestih. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2023, št. 16. Dostopno na spletni strani: https://urbani-izziv.uirs.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2023/uizziv-20231-S_02.pdf. Šuklje Erjavec, Ina … [et. Al.]. 2020. Zeleni sistem v mestih in naseljih: Usmerjanje razvoja zelenih površin: priročnik. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditve in stanovanja. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Prostorski-red/zeleni-sistem.pdf. Vodnik o podnebnih in okoljskih tveganjih, Nadzorniška pričakovanja o upravljanju tveganj in razkritjih. 2020. Evropska centralna banka. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.bankingsupervision.europa.eu/ecb/pub/pdf/ssm.202011finalguideonclimate-relatedandenvironmentalrisks~58213f6564.sl.pdf. Zakon o urejanju prostora, Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O. 77 SODOBNI NAČINI TLAKOVANJA ZA BOLJŠO KLIMO IN UPRAVLJANJE S PADAVINSKO VODO V MESTIH Barbara Pajk Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje barbara.pajk@hvu.si Izvleček Urbano prilagajanje posledicam podnebnih sprememb gre v smeri povečanja zelenih površin z več senčnimi območji, z montažo zelenih in hladnih streh, zelenih sten in vgradnjo hladnih ter prepustnih tlakov, saj predstavljajo v mestih pohodne in vozne površine velik odstotek. Segrevanje in večji nalivi predstavljajo posebno v mestih velik problem že sedaj. Kjer ni mogoče vzpostaviti zelene površine, lahko pohodne in vozne površine prevzamejo del vode, ki ne bi odtekla po površini, ampak bi se infiltrirala v material in/ali stekla skozenj v podtalje, kjer bi prispevala k podzemnim zalogam vode in talni vlagi, koristni za rastline v bližini, saj bi tudi pri njih tako blažili vodni stres. Padavinsko vodo je možno odvesti, zadržati, infiltrirati ali perkolirati v podtalje na več načinov. Vsak med njimi ima za podnebje in bivanjske pogoje dobre strani in nekaj manj tehnično ugodnih plati, ki se nanašajo predvsem na vzdrževanje in s tem povezane stroške. Pomembno vlogo predvsem na zelenih površinah imajo posebni tlakovci, drugačni od klasičnih po obliki ali po zgradbi, saj zmorejo vodo prepuščati ali absorbirati, sintetična veziva v različnih drugih tlakih (sintetične smole, polimeri) pa nadomeščajo klasična veziva (cement in bitumen). Tako postanejo tlaki odpornejši na podnebne spremembe, jih prav tako blažijo in naše okolje postane prijetnejše za bivanje. Ključne besede: podnebne spremembe, padavinska voda, tlakovanje, tlaki 1 Uvod Podnebne spremembe z ekstremnimi vremenskimi pojavi vplivajo tudi na bivalno kakovost v urbanih naseljih. Sodobne strategije načrtovanja in upravljanja s prostorom vključujejo vgradnjo trajnostnih materialov in nove ali izboljšane tehnologije gradenj hkrati z zagotavljanjem večjega deleža zelenih površin. Aktivna uporaba prostora je za prebivalce mest zanimiva in stimulativna ob hkratni urejenosti ulic tako z rastlinami kot z grajenimi prvinami, predvsem s pohodnimi površinami. Telesna aktivnost prebivalcev se lahko spodbuja s hojo po tlakovanih površinah, posebno če je manj hrupa, primerna zračna vlaga, nižja temperatura poleti itd., na kar pa ne vplivajo le rastline, ampak lahko tudi sodobni materiali za tlakovanje, ki s svojimi lastnostmi posredno koristijo tudi rastlinam. 78 2 Upravljanje s padavinsko vodo v mestih V urbanem okolju je zaradi intenzivne pozidave prostora veliko neprepustnih površin (predvsem strehe stavb, asfaltne ceste in ulice), po katerih padavinska voda odteče po površini, ob čedalje pogostejših večjih nalivih zaradi podnebnih sprememb obremenjuje kanalizacijske odtoke, ki jih hitro napolni, prepolni vodotoki pa pretijo zaradi poplav. Potrebno se je prilagoditi na pogostost in intenziteto padavin, ki jih napovedujejo klimatologi, saj se v mestih zgolj okrog 10 % vode infiltrira v podtalje. Sedanje stanje prikazuje slika 1. Slika 11: Učinek urbanizacije: tok padavin v gozdu (levo), na poseljenem območju (v sredini) in v urbanem okolju (desno) Vir: https://www.lafarge.si/inovacije-in-gradnja/hydromedia/ucinek-urbanizacije/ Zelene površine zadržijo del vode zaradi potreb rastlin in zaradi počasnejšega prehajanja vode skozi tla in tako se vodotoki počasneje in zmerno napolnijo. Kjer ni mogoče vzpostaviti zelene površine, bi lahko pohodne in vozne površine prevzele del vode, ki ne bi odtekla po površini, ampak bi se infiltrirala v material in/ali stekla skozenj v podtalje, kjer bi prispevala k podzemnim zalogam vode in talni vlagi, koristni za rastline v bližini, saj bi tudi pri njih tako blažili vodni stres. Enako kot pri zelenih površinah bi del vode izparel in v poletni vročini ohlajal ozračje. Zaradi urbanih toplotnih otokov so zdaj temperature v mestih vsaj okrog 5°C višje od okolice. Sodobno upravljanje s padavinsko vodo v mestih predvideva vzpostavitve zelenih streh, zelenih sten, pretočnih, ponikovalnih in zadrževalnih deževnih zabojnikov, različnih zasajenih depresij in prepustno tlakovanje. 3 Sodobno tlakovanje in tehnična izvedba tlakovanja Padavinsko vodo je možno na pohodnih in voznih površinah ulic in cest odvesti v tla in podtalje na več načinov: - s prepustnim betonom, - s prepustnim asfaltom, - s prepustnim tlakom, ki ima izključno sintetično brezbarvno vezivo, - s posipanjem peska, proda, drobljenega kamna, kjer so obremenitve manjše in prehodi redkejši, - s prehajanjem vode skozi betonske travne plošče, plastične travne rešetke ali skozi širše fuge, ki jih omogočajo posebno oblikovani in izdelani tlakovci, - s prepustnimi tlakovci. Prednost vseh omenjenih načinov je zmanjšanje površinskega odtoka padavinske vode in manjši vpliv onesnaževanja, saj se voda naravno očisti preko talnih plasti, okoliškim rastlinam 79 pa je voda bolj dostopna. Med tokom preko cest in pešpoti so meteorne vode zlahka onesnažene z bencinom, dizlom, težkimi kovinami, čistili in z ostalimi škodljivimi snovmi. Prepustni beton (slika 2) v svoji sestavi vsebuje 15 – 35 % praznin, sposobnost ponikanja je 150 – 1000 litrov/min/m2, v povprečju okrog 200 litrov/min/m2, zato voda ne zastaja na površini. Svetlejša barva betona je ugodna tudi z vidika varčevanja z energijo. Ker je beton odseven, je potreba po nočni osvetlitvi manjša. Z vidika hoje je prepusten beton varnejši, ker ne drsi. Slika 2: Prepustni beton Vir: https://www.perviouspavement.org/ Poznan je tudi klimabeton (švicarski patent), saj je, odvisno od recepture, CO2 nevtralen ali celo CO2 negativen (trajno se nevtralizira več kot 200 kg CO2/m3 betona). Za trajnostno gospodarjenje je to pomembno, saj gradbeništvo prispeva okrog 40 % emisij. Klimabeton je sestavljen iz neobdelanih ostankov lesa, ki se v posebej razvitem procesu pirolize pretvorijo v visoko kakovostno biooglje, kjer je CO2 trajno nevtraliziran in se nato dodaja v natančno izračunanem razmerju k ostalim klasičnim sestavinam betona. Tehnična izvedba gradnje je kot pri standardnem betonu. Enostavno ga je reciklirati brez sproščanja ujetega CO2. Zaenkrat (še) ni razvit prepusten. Neprepustni so lahko tudi tlakovci s podobnim imenom (nemški patent z imenom Geoprime® FCN- Klimabeton) in sestavo, s to razliko, da vezivo ni cement, ampak posebno mineralno vezivo – geopolimer, ki se pridobiva iz mešanja alkalnega aktivatorja z uprašeno plavžno žlindro. Pri proizvodnji tovrstnih tlakovcev je prav tako nizek ogljični odtis, nižji kot pri proizvodnji cementa. Prepustni ali drenažni asfalt z označbami DA 8s, DA 8ks, DA 11s, DA 11ks in DA 16k (slednja dva tudi na poteh zelenih površin) se zagotavlja z dovolj enako zrnato sestavo kamnite zmesi, kar pomeni zmanjšanje stikov med zrni tega agregata, najbolje pa je uporabiti kakovosten kamniti material z veliko silikatnimi zrni z veliko trdnostjo in polimerne bitumne za doseganje boljše zlepljenosti z zrni kamnite zmesi. Pri vožnji povzroča tak asfalt manj hrupa. Vsebnost praznin (votlin) je 16 – 27 % pri proizvedeni in vsaj 15 – 19 % pri vgrajeni asfaltni zmesi, ki je povaljana. Sposobnost ponikanja vode je zelo različna in odvisna od več dejavnikov. Liti asfalt je brez por in vodotesen, asfalt beton prepušča nekaj vode, nadomestki bitumna oz. spremenjen bitumen s polimerom lahko prepušča več vode. Poroznost betona, asfalta in prepustnih tlakovcev se sčasoma zmanjšuje (kljub vsemu je življenjska doba 20 – 40 let), saj se pore zapolnijo s sedimenti. Vzdrževanje naj bi bilo pri poroznem asfaltu in betonu stroškovno neučinkovito. Posebni sesalci za čiščenje in pogostost čiščenja so lahko veliko finančno breme. Osnovno čiščenje je s pihanjem ali pometanjem odpadlega listja in večjih smeti. Standardne prakse temeljitega detajlnega čiščenja morajo vključevati pranje pod pritiskom, močno pihanje in vakuumsko pometanje. Vsako leto suho 80 sesanje površine s sesalnikom lahko pomaga premakniti in odstraniti skrito umazanijo in ostanke. Vendar je potrebno tudi v klasičnih sistemih za odvodnjavanje onesnaževala (sedimenti, manjši predmeti, ostanki vegetacije, umazanija, težke kovine iz zavornih oblog in ogljikovodiki kot je npr. nafta), ki se zadržujejo v jaških, vzdrževati in redno prazniti. Trajnostni visokotehnološki asfalt ima za razliko od klasičnega zmožnost razgradnje dušikovih oksidov (NO in NO2) in zaradi teksture lastnost zmanjševanja hrupa. Sestavljen je iz umetno zdrobljenega agregata (AirClean® Granulat, slika 3) iz visoko zmogljivega betona, ki vsebuje titanov dioksid. Granulat, ki ima fotokatalitične lastnosti, se enakomerno posuje in povalja neposredno na novo asfaltno površino. Trajnost je odvisna od mehanske obremenitve in obrabe asfaltne plasti. Slika 12: AirClean® Granulat Vir: https://www.baulinks.de/webplugin/2017/0623.php4 Tlaki s sintetičnim brezbarvnim vezivom (slika 4) kot popolni nadomestek bitumna pri asfaltu so najbolj primerni v območjih z veliko sončnega sevanja in v vročih poletjih, saj se zaradi svetle barve agregata (peska) ne segrevajo tako močno kot klasični asfalt (Španski projekt Life Heatland, tudi s sodelovanjem Slovenskega gradbenega grozda). Razlika na površini tlakovanja je znašala tudi 15°C v mestu Murcia na šestih ulicah, na 24.000 m2. S tem se je znižala tudi temperatura okolice za 2°C. Hrup se je znižal za 3 dB. Nov gradbeni material ima večjo odbojnost sončnih žarkov, omogoča boljšo nočno vidljivost in s tem manjšo potrebo po osvetlitvi ulic, s tem prihranek pri energiji, prav tako pa prihranek zaradi manjših potreb po delovanju hladilnih in klima naprav v mestu. Slika 13: Hladen tlak s sintetičnim vezivom in klasičen asfalt z bitumenskim vezivom Vir: https://www.heatlandlife.eu Okolju prijazno tlakovanje z betonskimi travnimi ploščami, gumijastimi travnimi ploščami, travnimi rešetkami in tlakovci posebnih oblik (slika 5) omogoča zaradi večjih odprtin in/ali širših fug med tlakovci hitrejše in boljše prehajanje vode v podtalje. Odprtine so lahko različne oblike in velikosti. Širina fug med tlakovci je odvisna od oblike tlakovcev (običajno 1,5 do 5 cm), prav tako so lahko fuge različnih oblik, saj so lahko tlakovci okrogli, pravokotni, 81 pravokotni z distančnikom itd. gumijaste travne plošče so za razliko od ostalih, primerne za športne in rekreacijske površine in ne za vozne ali pohodne z veliko obremenitvijo. Sposobnost ponikanja je pri travnih ploščah, rešetkah ali tlakovcih odvisna od napolnjenosti odprtin omenjenih elementov oz. fug in je največja, če uporabimo gramoz in pesek, manj pa humus z rastlinjem (navadno je trava). Vrednosti ponikanja lahko dosežejo preko 5000 litrov/min/m2, seveda pod pogojem, da so tudi spodnje plasti dovolj prepustne. Sami betonski, gumijasti ali plastični elementi so neprepustni. Slika 14: Betonske in gumijaste travne plošče, travne rešetke, tlakovci z distančnikom s 3 cm fugo Viri: https://www.oblak.si, https://www.jurles.si, https://www.hauraton.si Podobno kot granulat trajnostnega visokotehnološkega asfalta imajo tudi čistilni tlakovci AirClean® (slika 6) lastnost zmanjševanja količin dušikovih oksidov, ki nastajajo največ na z vozili obremenjenih prometnih površinah. Vgrajen titanov dioksid (TiO2) v betonu deluje kot katalizator, ki s svetlobo razgrajuje dušikove okside v neškodljive nitrate. Posebna modifikacija TiO2 (kristalna oblika anataz) v fotokatalizi razgradi NOx na NO3, O2 in OH. Nitrat spreva ostane na površini, dokler sen e raztopi in odplavi z deževnico po kanalizacijskem sistemu v čistilno napravo, kjer s postopkom čiščenja postane neškodljiv in ne more povzročiti dodatnega onesnaženja podtalnice. Če so površine pravilno negovane in čiste, se fotokatalitska učinkovitost ohranja, saj se TiO2 kot katalizator v kemijski reakciji ne porabi, samo pospeši kemično reakcijo in ostane nespremenjen. V brezvetrju so stopnje zmanjšanja NO2 dosegle do 70 %, v spreminjajočem vetru pa 18 % pri NO2 in 29 % pri NO. Letne stopnje zmanjšanja NOx se gibljejo pri okrog 25 %, merjeno na 3 m višine. Slika 15: Tlakovec s površinsko nanesenim fotokatalizatorjem TiO2 (levo), tlakovec s trajno integriranim TiO2 v betonsko matrico (obrnjena betonska plast) (na sredini) in tlakovec s TiO2 kot premaz in hkrati trajno integriran v beton (desno) Vir: http://docplayer.org/ 82 Tako kot prepustni beton so lahko izdelani prepustni tlakovci s 15 – 25 % poroznosti, kjer je agregat enake velikosti in brez manjših delcev ali praha. Lahko so izdelani tako, da je vrhnja plast bolj ali pa manj prepustna, spodnja pa dobesedno kot goba srka vodo (sliki 7) in v toplejših dneh površino tlakovanja in zraka ohlaja ter ohranja vlažnost prostora. Za doseganje visoke trdnosti in odpornosti proti mrazu ter odpornosti na kisline je lahko vrhnja plast iz klinkerja. Ko se poroznost zmanjša, se poveča tlačna trdnost; poroznost se zmanjša tudi s starostjo. Slika 16: Tlakovec, ki vodo lahko tudi od spodaj infiltrira Vir: B. Pajk Sodobni tlakovci omogočajo infiltracijo (voda se zadrži v porah tlakovcev) in influacijo (sinonim perkolacija: voda odteka skozi pore tlakovcev) padavinske vode. Ne glede na izbiro vodoprepustnih pohodnih in voznih materialov je pomembno, da so vse plasti pod njimi prav tako prepustne, ne glede na debelino ali vrsto materiala. V primeru neprepustnosti katerega od materialov pod njimi je potrebno vodo z drenažo odvesti drugam, v zbiralnike ali v podtalje. Zakonodaja in smernice investitorjem nalagajo, da se predvidijo in izvajajo ukrepi za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode v mestih, ki se odvaja v javno kanalizacijo, ker so s tem obremenjene čistilne naprave. Prakse izvedb tlakovanj so različne in odvisne od namena uporabe (pohodna, vozna ali kombinirana površina; za upravljanje s padavinsko vodo, za manjšo onesnaženost itd.), pogostosti uporabe in obremenitev ter uporabljenih vrhnjih funkcijskih materialov. Pod vrhnjim materialom je lahko sistem s popolno infiltracijo vode (pod tlakovanjem je prepusten agregat in prepustna prst), delno infiltracijo (vsebuje še drenažni sistem) ali popolnim zadrževanjem vode, kjer je na prsti neprepustna membrana in na njej agregat z drenažo. Trdna podlaga z neprepustnim betonom ali asfaltom je primerna za obremenjene vozne poti, kjer padavinska voda odteče po površini. Slednja dva neprepustna sistema tampona sta primerna tam, kjer je podtalje neprepustno ali kjer je zaželena reciklaža vode in bi voda lahko bila onesnažena. 4 Zaključek Pri prenovi objektov in območij je potrebno spodbujati kakovost, revitalizacijo in varovanje kulturne identitete, kar se lahko doseže tudi s primernim urejanjem pohodnih površin. Usmeritev k trajnostno pridobljenim sodobnim materialom in novim tehnikam gradenj lahko prispeva pozitivno k blažitvi podnebnih sprememb oz. k prilagajanju ekstremnim vremenskim pojavom in izboljšani bivanjski kulturi. Na splošno so začetni stroški prepustnih pohodnih materialov višji, skupni stroški namestitve in življenjskega cikla pa nižji od klasičnih tlakov. 83 5 Viri, literatura Aktives Betonpflaster und Abstreusplitt für Asphaltschichten. FCN Betonelemente. 2023. Dostopno na spletni strani. http://docplayer.org/212373660-Photokatalyse-verkehr-funktion-umwelt-airclean-aktives-betonpflaster-und-abstreusplitt-fuer-asphaltschichten-no-2.html. Halim, N H Abd … [et. al]. 2017. Permeability and Strength of Porous Concrete Paving Blocks at Different Sizes Coarse Aggregate. International PostGraduate Conference on Applied Science & Physics 2017. IOP Conf. Series: Journal of Physics: Conf. Series 1049 (2018) 012028. dostopno na spletni strani: https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1742- 6596/1049/1/012028/pdf. How Pervious Concret Work, ConcreteNetwork.com. 2023. Dostopno na spletni strani: https://www.concretenetwork.com/pervious/how_it_works.html. Klark – Der Klimabeton. 2023. Dostopno na spletni strani: https://www.klark.swiss/. Layman report, LIFE Heatland Project, LIFE16CCA/ES/000077. 2.10.2017 – 31.12.2021. Dostopno na spletni strani: www.heatlandlife.eu in mailbox:///C:/Users/Barbara/AppData/Roaming/Thunderbird/Profiles/f6hk3oww.default/Mail /pop3.arnes.si/Inbox?number=1970815801&part=1.2&filename=scan0599.pdf&type=applica tion/pdf. Mlakar, Aleš… [et. al.]. 2016. Kultura prostora in graditve zdaj!: cilji in predlogi sistemskih rešitev za trajnostno graditev in vzdržno ravnanje s prostorom. Ljubljana: Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije : Inženirska zbornica Slovenije. ISBN 978-961-92885-5-9 Pervious Concrete Care and Maintenance. Davis Concrete, Masonry & Landscaping. 2023. Dostopno na spletni strani: https://www.davisconcreteinc.com/. Pervious Concrete Pavement. Pervious Pavement. 2023. Dostopno na spletni strani: https://www.perviouspavement.org/ in https://www.perviouspavement.org/resources.html. Setničar, Anja in Schmitzer Valentina. 2023. Deževni vrt kot sonaravni pristop k upravljanju padavinske vode v mestih. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2023, št. 16. Dostopno na spletni strani: https://urbani-izziv.uirs.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2023/uizziv-20231-S_02.pdf. Tehnični odbor za pripravo tehničnih spcifikacij za javne ceste TO 06. 2003. Vezane asfaltne obrabne plasti, drenažni asfalti, TSC 06.413: 2003. Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste. Dostopno na spletni strani: https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/DRSI/Dokumenti-DRSI/Tehnicne-specifikacije/Ukinjene- TSC/TSC_06_413_Vezane_asfaltne_obrabne_plasti_drenazni_asfalti.pdf. Tlakovci FCN – Klimabeton, ein grosser Schritt. Dostopno na spletni strani: https://www.nuedling.de/betonelemente/fileadmin/user_upload/Betonelemente/Downloads/Br oschueren/FCN_Klimabeton_2023.02.21_150dpi.pdf in https://www.fcn-betonelemente.de. Učinek urbanizacije. 2023. Lafarge. Dostopno na spletni strani: www.lafarge.si in https://www.lafarge.si/inovacije-in-gradnja/hydromedia/ucinek-urbanizacije/. 84 URBANI IZZIVI PRI PRILAGAJANJU NA PODNEBNE SPREMEMBE – RASTLINE NOVIH EKOLOŠKIH OBMOČIJ Barbara Pajk Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje barbara.pajk@hvu.si Izvleček Sodobni izzivi pri prilagajanju na podnebne spremembe v urbanem okolju zahtevajo inovativnost in trajnostne rešitve v duhu sinergije, kjer je uravnotežena gospodarska konkurenčnost z varstvom okolja in družbeno blaginjo. Urbano klimo lahko izboljša zelena infrastruktura, ki omogoča podporo biotski raznovrstnosti. Odpornost mest in njihovih zelenih območij lahko dosežemo s premišljenim izborom rastlin, ki predstavljajo trajnostne rešitve za različna življenjska okolja, kot so npr. zelene strehe, zelene stene, deževni vrtovi, degradirane površine, parki, vrtovi, povezovalni zeleni pasovi, obrežja, obcestni prostori … Rastline urbanih zelenih površin lahko izbiramo glede blaženja podnebnih sprememb in ekstremnih vremenskih pojavov, lokacij in značilnosti rastišč, čiščenja oz. izboljševanja kakovosti zraka, tal in vode, oskrbe s hrano in udobnega bivanja ter potreb živali. Ključne besede: zelena infrastruktura, biotska raznovrstnost, urbana klima, ekološka območja, rastline 1 Uvod Prilagoditve na podnebne spremembe so nujne v smislu sinergije med političnimi odločitvami glede podnebno–energetskih ciljev, strategij in načrtov, tehnološkimi raziskavami, inovacijami ter tehnologijami z razvojem novih sodobnih izdelkov s čim manjšim ogljičnim odtisom, upoštevanim tekom celotne življenjske dobe izdelkov, tržnimi mehanizmi, kmetijsko in okoljsko politiko, predvsem s prostorskim načrtovanjem in rabo zemljišč, izobraževanjem, ozaveščanjem in sodelovanjem vseh ljudi globalno in lokalno, da ohranimo primerne razmere za bivanje. Programi in strategije celovitega urbanističnega in regionalnega načrtovanja bi morali vključevati zeleno infrastrukturo kot priložnost za načrtovanje in spodbujanje trajnostnega in odpornega urbanega razvoja. 2 Izboljšanje urbane klime Mesta imajo že sedaj lastno klimo, ki se od okoliških predelov razlikuje, posebno tista mesta, ki imajo malo zelenih površin. S segrevanjem planeta se razmere povsod spreminjajo, še bolj ekstremni pogoji v mestih pa prinašajo za prebivalce otežene pogoje bivanja. Podnebni izzivi, 85 na katere se je potrebno pripravljati in kjer med ostalimi lahko pomaga zelena infrastruktura, se nanašajo na dosedanje fizikalne meritve klimatoloških dejavnikov in izdelanih podnebnih scenarijev. Globalno segrevanje kot posledica naraščajočih vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju vpliva na celoten planet, čeprav je sproščanje toplogrednih plinov pretežno vezano na urbana območja (okrog 10 % prispeva kmetijstvo, okrog 30 % promet in ravnanje z odpadki, okrog 60 % pa proizvodnja električne energije, toplote, industrija in gradbeništvo). Najbolj naraščajo vsebnosti CO2 v ozračju, manj pa dušikovi oksidi, metan, fluorirani toplogredni plini, ozon in vodna para, narašča prav tako količina prašnih delcev. Z dolgoročnih sproščanjem CO2 naraščajo temperature ozračja. Zelena infrastruktura mest je lahko zaradi fotosinteze dober vir ponora CO2 na mestu sproščanja in s tem vpliva na nižanje temperature, z adsorbiranjem in absorbiranjem vpliva na čistejši zrak, saj nase do neke mere veže tako pline kot prašne delce. Če so temperature nižje, je izhlapevanja vode manj, kar se nanaša na padavinske vzorce. S podnebnimi spremembami se povečujeta pogostost in intenzivnost nekaterih izjemnih vremenskih pojavov – vročinskih valov, obilnih nalivov in suš, zelena infrastruktura pa jih blaži. Pri čedalje več pozidanih površinah je potrebno zelene površine nadomestiti čim bližje, da omilimo lastnosti mestnih toplotnih otokov, ki posebno poleti ob vročinskih valovih s temperaturami nad 30°C podnevi in tropskimi nočmi s temperaturami nad 20°C otežujejo življenje prebivalcev, ogrožajo zdravje in povečujejo število smrti. 3 Zelena infrastruktura in izzivi za ohranitev biotske raznovrstnosti v urbanem okolju Povečane potrebe po mestnih zelenih površinah niso samo zaradi vsakodnevnega zagotavljanja udobnega življenja prebivalcev, porabe energije ali blažitve težav pri oskrbi z vodo, ampak predstavljajo tudi priložnost ohranjanja in povečevanja biotske pestrosti ter povezanosti z okolico, kljub temu, da so podnebne spremembe med najpomembnejšimi vzroki za izgubo biotske raznovrstnosti. Problem je hitrost, s katero se spreminja podnebje in v tako kratkem času se rastline in živali niso zmožne pravočasno prilagoditi. Zdravje ekosistemov dodatno ogrožajo pogostejše in močnejše motnje kot so npr. suše, močni vetrovi, izbruhi škodljivcev, izumrtja opraševalcev rastlin, požari v naravi, itd. Zelena infrastruktura urbanih okolij predstavlja tako večje (parki, zelenice, pokopališča, obcestni prostor ...) kot zelo majhne zelene mestne površine (vrtički, balkoni in terase z rastlinami …) ali v primeru vodnih ekosistemov modre površine, za katere skrbijo ljudje in vključuje javne, poljavne in zasebne zelene površine. Med večjimi zelenimi površinami so pomembni zeleni koridorji, ki jih povezujejo in vodijo tudi do predmestij in podeželja, da zelene površine v mestih niso izoliran habitat niti za živali. K razvoju zelene infrastrukture prispeva prostorsko načrtovanje s preprečevanjem nadaljnje razdrobljenosti habitatov. Poseben izziv so kreativni trajnostni regeneracijski projekti urbanih zelenih površin in vzpostavitve novih zelenih območij s sodelovanjem strokovnjakov in lokalnih prebivalcev (z namenom živeti, delati in se tam rekreirati), ki se zavedajo koristi zelene infrastrukture, želijo izboljšati kakovost življenja, se zavedajo pomena biotske pestrosti in sprejemajo vse značilnosti narave v mestu, tudi morda manj prijetne (npr. prisotnost žuželk). Ljudje bi se morali bolj prilagajati naravi, v resnici pa se zaenkrat okolje bolj prilagaja našemu življenju. Kompromise z okoljem iščemo z ohranjanjem biotske raznovrstnosti tudi na nenavadnih območjih z vzpostavljanjem zelenih površin, npr. na strehah lokalnih avtobusnih postajališč, na strehah 86 pasjih ut ali v starih čevljih. Zasajanje čim večjega števila različnih rastlinskih vrst pomeni večjo biodiverziteto tako rastlin kot živali, ne glede, kje jih imamo. 4 Rastline izbranih rastišč Z naraščanjem temperature zraka se bodo v prihodnosti spremenile tudi razmere za rast rastlin. Ogreval se bo površinski sloj tal in podaljševala se bo dolžina rastne dobe, spomladi se bo začela prej in jeseni se bo kasneje zaključila. Možno bo uvajanje nekaterih toplotno zahtevnejših rastlin, ostaja pa tveganje ob ohladitvah in pozebah, kar povečuje potrebo po zaščiti. Skrb pa vzbuja širjenje rastlinskih bolezni in toploljubnih škodljivcev, ki jih malo poznamo, in širjenje tujih invazivnih rastlin, zlasti plevelov. Povečale se bodo potrebe po namakanju zaradi suše površinskega dela tal. Vse našteto je potrebno upoštevati pri iskanju trajnostnih rešitev za zasaditve rastlin v urbanem prostoru in ustvarjanje dobre mikroklime. Na vseh urbanih zelenih površinah dajemo prednost samoniklim rastlinam iz lokalnega okolja in tistim s široko ekološko amplitudo, z izjemo tujerodnim invazivnim rastlinam. Rastlinam omogočamo semenitev zaradi samoobnovitvenih sposobnosti, le-te zahtevajo malo vzdrževanja in so prilagojene na ekstremne rastiščne razmere v mestih. Rastline urbanih zelenih površin lahko izbiramo glede: - blaženja podnebnih sprememb in ekstremnih vremenskih pojavov, - lokacij in značilnosti rastišč ter potreb rastlin, - čiščenja oz. izboljševanja kakovosti zraka, tal in vode, - oskrbe s hrano in udobnega bivanja, - potreb živali. 4.1 Rastline za blaženje podnebnih sprememb in ekstremnih vremenskih pojavov Rastline za nižanje poletne temperature zraka Mestna središča so v povprečju za 5–7 ˚C toplejša od ruralnih območij. Najprej izberemo rastline, ki prenašajo višje poletne temperature. Podnebne spremembe bodo najbolj prizadele smreko, jelko in druge iglavce. Predvideva se povečanje deleža nekaterih toploljubnih listavcev in tujerodnih vrst kot so Robinia, Ailanthus in Pseudotsuga. Z zasenčevanjem objektov in pohodnih ter voznih površin so temperature tal in prizemne plasti zraka bolj znosne, najbolje pa je izbrati drevesa zaradi velikosti, gostih krošenj ali večje, dobro razrasle vzpenjavke. Rastline razen senčenja z oddajanjem vlage hladijo okolico. Nizka vegetacija varuje tla pred izhlapevanjem. Zasenčeni prostori lahko imajo poletno temperaturo za vsaj 10°C nižjo, evapotranspiracija pa prispeva 1-5°C nižje temperature. Zelene strehe pripomorejo k znižanju zunanje temperature zraka za 2-4°C, površinsko temperaturo streh in sten pri zelenih fasadah pa zmanjšajo z 10-60°C na 5-30°C, seveda odvisno od lokalnih razmer. Za klimatske naprave se porablja manj energije (za vsako °C manj se porabi do 5% manj energije), boljša je kakovost zraka, manjše so emisije toplogrednih plinov, izboljšano je upravljanje padavinske vode, izboljša se kakovost življenja in zmanjšajo stroški. Najučinkovitejši so listavci z velikimi krošnjami in širokimi listi (lipe, javorji, platane, divji kostanj) ter divja trta. V nekaterih katalogih drevnine so posebej zbrani seznami primernih rastlin, dva izmed boljših sta Von Ehren Kompendium – Gehölze für die Zukunft in Brunsov katalog. 87 Rastline za zadrževanje padavinske vode in vlaženje zraka Padavinska voda s klasičnih streh, s pločnikov in cestišč, ki niso zasenčeni z rastlinami, lahko doseže v poletnem času vodotok z okoli 4°C višjo temperaturo kot doseže vodotok padavinska voda iz okolice mesta, kar pomeni, da takšen segret vodotok lahko poslabša življenjske razmere v njem, predvsem metabolizem in reprodukcijske sposobnosti vodnih živali. Postrv npr. doživi topotni šok in stres, če se v 24 urah temperatura spremeni za 1-2°C. Zato je koristno, da se tok padavinske vode do vodotoka upočasni in ohladi, pri čemer lahko koristijo rastline na strehah (zelene in ozelenjene strehe – rastni prostor ni na strehi, streho prekrijejo predvsem vzpenjavke) ter rastline na drugih zelenih površinah. Količina padavin, ki jih zadrži zelena streha, je odvisna od debeline substrata in od vrste oz . gostote rastlin ter količine in pogostosti zapadlega dežja. Znaša 40-80% volumna celotne letne količine padavin. Ob neurju zadržijo do 50% padavin. Rastišče je polno osvetljeno, pri intenzivnih in debeloslojnih zelenih strehah z namakalnim sistemom, a hkrati z veliko sposobnostjo zadrževanja vode v substratu ter z izborom večjih, tudi lesnatih rastlin, ki lahko na listih, vejah in deblu zadržijo del padavin. Posebnost je močvirna zelena streha, ki jo je potrebno ob suši dodatno oskrbeti z vodo, v njej pa za razliko od ostalih zelenih streh, kjer rastejo rastline, ki jih imamo tudi na skalnjakih in niso tako zahtevne glede vode, rastejo močvirske rastline, kot so: Caltha palustris, Iris pseudoacorus, Iris sibirica, Carex, Typha angustifolia, Lythrum salicaria, Myosothis palustris, Mentha aquatica, Butomus umbellatus, … Drevesni jarki (večino časa so jarki brez vode, v njih so posajena drevesa) so ponovno odkritje mest, prav tako urejene depresije sredi trgov ali širših ulic (deževni vrtovi), ki so zasajene z raznolikimi rastlinami, tolerantnimi na sušo in hkrati na občasne poplave oz. na nihanje vode. Sicer pa so ogrožene vse stoječe vode v sušnih poletjih, ker se niža njihova gladina in voda segreva. Rastline za usmerjanje in zadrževanje vetra V ta namen morajo biti izbrane rastline višji grmi in drevesa, ki so tolerantni na veter, npr. Acer campestre, Amelanchier, Crataegus, Eleagnus, Hippophäe, Ulmus, Juniperus, Larix, … in so premišljeno sajeni na območjih, kjer želimo moč vetra omiliti ali mu spremeniti smer, da kakšno (mikro)lokacijo ohlajamo ali obvarujemo pred hladnim vetrom, ki lahko nosi prah in pline. Mesta imajo tudi lasten sistem vetrov, ki je posledica segrevanja obsijanih ulic, hladen zrak zasenčenih ulic pa izpodriva toplega, zato so nekatere ulice ves čas prepišne. Rastline za varovanje tal pred izsušitvijo in erozijo Učinkovitost strategij in tehnik zoper izsušitev tal je zelo omejena. To je jasno pokazala dolgotrajna suša zadnjih let, povezana tudi z vetrovi. Najhitreje se posušijo peščena tla. Ilovnata in s humusom bogata tla dlje časa zadržujejo vlago. Namakanje za preprečevanje škode zaradi suše je možno v omejenem obsegu, že zaradi stroškov in nevarnosti pomanjkanja pitne vode v podtalju. Gredice z zelnatimi rastlinami in lesnate s plitvimi koreninami ter komaj posajena drevesa moramo občasno zaliti, tudi če imamo vrste, odporne na sušo. To je najbolje narediti ponoči in zgodaj zjutraj, ko je izhlapevanje nizko in zaradi nižje temperature vode rastline ne bodo doživele prevelikega šoka, saj so v poletni vročini pregrete. Plasti organske zastirke so dobra zaščita pred izhlapevanjem, ne morejo pa preprečiti popolne dehidracije. Prod in sintetični materiali niso priporočljivi. Učinkovito je tudi mulčenje in sajenje pokrovnih rastlin. V urbanem okolju je sicer mnogo rastišč, kjer je pomanjkanje vode stalnica, npr. pri cestnem in 88 obcestnem prostoru, na parkiriščih ipd., najbolj pa trpijo drevesa. Izbor drevnine je smiselno poiskati v katerem od prodajnih katalogov, npr. v dokaj dostopnem Brunsovem katalogu. Poraščenost obrežij upočasnjuje vodni tok in preprečuje erozijo brežin, v kolikor vodotoki niso regulirani. Vrbe, topoli in jelše utrjujejo rečne bregove. 4.2 Rastline na različnih rastiščih Rastline za izpostavljena sončna in suha rastišča Izbor drevnine je smiselno poiskati v katerem od prodajnih katalogov, npr. v Brunsovem katalogu, izbor trajnic pa v Katalogu Trajnice Golob Klančič. Izbira rastlin je najboljša, če obravnavamo neko lokacijo celostno in razmislimo, kaj želimo in pričakujemo, npr. želimo imeti avtomobile na parkirišču pod drevesi zaradi sence, parkirišče je sicer zaradi asfalta razgreto in popolnoma osončeno, tla so zelo revna in odcedna, hkrati pa pričakujemo od dreves, da ne bodo imela težkih plodov, da listje ne bo mašilo odtokov in da bodo čim manj zanimiva za ptice zaradi iztrebkov. Rastline na različnih lokacijah Aktualna, nova rastišča v mestih postajajo v večjem obsegu zelene biotopske, ekstenzivne, polintenzivne, intenzivne in debeloslojne strehe, strešni vrtovi, zelene fasade, deževni vrtovi za zadrževanje vode ob nalivih, cestni in obcestni prostor, degradirane površine in ekscentrične lokacije kot so strehe ali notranjost odsluženih vozil, plavajoči vrtički ali ozelenjene pasje ute. Spreminja se življenje prebivalcev, dnevnih (delavci) ali občasnih obiskovalcev, zato se spreminjajo tudi ureditve znanih obstoječih zelenih površin (parki, igrišča, pokopališča, …), ko se pri obnovah vnašajo različne dopolnitve, predvsem za potrebe rekreacije in igre otrok ter tematske vsebine, npr. učni vrtički, čebelnjaki, … Rastline na različnih lokacijah izbiramo glede na lastnosti rastlin, želje, potrebe in značilnosti rastišč. 4.3 Rastline za čiščenje oz. izboljševanje kakovosti zraka, tal in vode Rastline pomagajo izboljševati kakovost zraka, tal in vode z odstranjevanjem onesnažil z razgradnjo in asimilacijo neposredno ali posredno preko mikroorganizmov, ki jim nudijo mesta pritrditve. Rastline za čiščenje zraka Znano je, da lahko rastline očistijo zrak rakotvornih spojin, kot sta formaldehid in benzen, pri nas pa je najpogostejše onesnaženje zraka s finimi prašnimi delci zaradi prometa in kurišč s trdimi gorivi ter s škodljivimi plini, kot so dušikovi oksidi, ozon, hlapljive organske snovi in SO2, ki pa ga je Slovenija že pred časom zmanjšala pod dopustno raven, ki jo določa EU. Na mestih izvora onesnažil sadimo rastline, ki prenašajo polutante v čim večji možni meri, sicer bi izgubljala vitalnost in bi s tem postala bolj dovzetna za bolezni in škodljivce. Najprimernejša so drevesa, vendar nimajo vse drevesne vrste enakega učinka, zato sadimo hkrati več različnih vrst, da zajamejo čim več različnih škodljivih snovi iz zraka. NOx in O3 najbolje prestrezajo listavci s širokimi listi. Organske snovi najbolje ulovijo iglavci z debelo voščeno kutikulo. Listavci z grobimi, poraščenimi in lepljivimi listi so dobri za prestrezanje prašnih delcev, ki jih dež nato odplakne v tla. Zavedati pa se je potrebno, da lahko nekatere rastline izločajo visoke ravni hlapnih organskih spojin, npr. platane, pa jih zaradi mnogih drugih koristi ne bomo izločili 89 iz mestnega nabora dreves. Sajenje platan bi omejili bolj zaradi pogostejšega pojava masarijskega odmiranja skorje in vej v čedalje bolj vročih in suhih poletjih. Rastline za izboljševanje tal in vode Kar je onesnažil v zraku, pridejo v tla in v vodo. Tla in voda pa sta lahko onesnažena tudi zaradi izpustov olj, kemikalij, gnojnice, klavnih odpadkov itd. Gre za izjemne dogodke, ki niso pogosti niti v mestih, niti drugje, zato je načrtno sajenje rastlin za te namene nesmiselno, škodi pa vsekakor ne. Hiperakumulatorji (rastline, ki lahko absorbirajo visoke koncentracije predvsem kovin in vsebujejo več kot 0,1% bakra, kadmija, kroma, svinca, niklja in kobalta ali nad 1% cinka in mangana v suhi masi) so primerni za sajenje na območjih z dediščino pretekle težke, 'umazane' industrije in rudarjenja. Od preko 450 hiperakumulatorjev jih kar ¾ hiperakumulira nikelj, okrog 15 vrst cink in 4 kadmij. Zn in Cd hkrati akumulirajo rastline iz družine Brassicaceae, posebno dober je rod Thlapsi – s slovenskimi imeni plešec, njivski mošnjak, poljska penica. Podnebne spremembe pa na tla vplivajo v smislu strukture tal, saj se vodno- zračni režim v tleh spreminja. Za dobro strukturo tal in za odganjanje škodljivcev skrbijo detelje, facelija itd., saj delujejo v simbiozi z dušičnimi bakterijami in rastline, ki imajo simbiozo z glivami ter različnimi drugimi mikroorganizmi, ki prav tako lahko zadržijo nekatere težke kovine in patogene, da ne pridejo v rastline, skrbijo pa za oskrbo rastlin z vodo. Da nahranimo mikroorganizme, je priporočljivo dodajanje organske snovi, to je humusa. Za izboljšanje stoječe vode se pojavlja ideja biofiltracije ne le v plavalnih bazenih, ampak tudi drugod, kjer rastline v simbiozi s koristnimi mikroorganizmi razgradijo ali prestrežejo dušikove in fosforjeve spojine. Uporabljajo se mešane zasaditve vodnih in obvodnih rastlin, saj imajo različne vrste različne vloge v kompleksnem nizu biokemičnih reakcij. 4.4 Rastline za prehrano in udobno bivanje Vrtnine in užitne okrasne ter sadne rastline Urbano vrtnarjenje ponuja razen rastlinskih pridelkov tudi koristno preživljanje časa zunaj, rekreacijo in druženje, predvsem na skupnostnih vrtičkih. Moderno postaja vrtnarjenje na strehah, balkonih in okenskih policah (v koritih zelišča in dišavnice zaradi dobrega okusa in vonja ponekod nadomeščajo cvetje), kjer je to možno. Vrtnine so večinoma splošno znane, nekatere potencialno dobre zaradi toplejšega ozračja kot. npr. okra, malo manj, skoraj nepoznane v smislu užitnosti pa so okrasne rastline, kot npr. cvetovi rodov Magnolia in Hemerocalis, plodovi rodov Akebia, Cornus, Sorbus, Mahonia, Arbutus, Rosa, Amelanchier, Hippophäe, Decaisnea ali semena ginka. Rastline, ki nudijo senco Za senco so najučinkovitejša večja drevesa z gostimi krošnjami, kjer pa prostor ne omogoča sajenja dreves, se napravijo opore z vzpenjavkami, ki v obliki visokih tunelov in pergol prav tako v poletju pod njimi poskrbijo za nižje, prijetnejše temperature, tudi za preko 10°C nižje. Rastline, ki zmanjšujejo hrup Zasaditev rastlinskih pasov, sestavljenih iz dreves in grmovnic, lahko zmanjša hrup za 5-10 dB na vsakih 30 m širine, posebno visoke tone, kar človeško uho zazna kot redukcijo okrog 50%. Priporočljivo je saditi že od tal gost splet grmov in dreves z gostimi, širokimi listi (najbolje 90 vedno zelenimi) blizu vira hrupa in ne pri območju, ki ga želimo zaščititi. Glavni vir hrupa pri nas je promet. 4.5 Rastline za živali Rastline predstavljajo živalim življenjski prostor za gnezdenje in počitek ter kot vir hrane. Drevnina in trajnice so najboljša izbira, posebno vedno zelene rastline, ki tudi pozimi zagotavljajo življenjski prostor nekaterim živalim. Rastline za opraševalce V zasaditvah kombiniramo čim večje število različnih vrst rastlin, ki cvetijo v različnih obdobjih, saj tako zagotavljajo hrano opraševalcem tekom celega leta. Najbolj znana opraševalka je pri nas čebela kranjska sivka, za čebelji zarod seveda skrbijo čebelarji. Pomembnejši in vrstno številčnejši opraševalci so čmrlji, divje čebele, različne muhe, metulji in drugi naravni opraševalci, ki so mnogo bolj odvisni od rastlinske pestrosti. Opraševalci skrbijo za opraševanje rastlin in s tem za generativno razmnoževanje, korist od rastlin pa imajo z nabiranjem medičine, cvetnega praha in izločkov sesajočih listnih uši, kaparjev in škržatov, od čebeljih produktov domače čebele pa imamo korist tudi ljudje. Rastline z dobro medovitostjo nimajo nujno tudi obilice cvetnega praha, zato je izbor rastlin najbolje preveriti na spletnih straneh čebelarjev (npr. na spletni strani https://urbanicebelar.si/medovite-rastline). Za opraševalce primerne so medovite trajnice (glej Katalog Trajnice Golob Klančič, stran 31), nekatere enoletnice in dvoletnice (astre, cinije, kapucinke, tagetes, sončnice, boreč…), travniško cvetje in lesnate rastline ( Robinia, Tetradium, Tilia, Aesculus, Catalpa, Prunus, Sophora, Calluna, Fraxinus, Hedera, Berberis, Acer, Rubus, za mesta manj primerni Abies in Picea, ter mnogo druge drevnine). Lesnate rastline, ki so vetrocvetke, opraševalcev pravzaprav ne potrebujejo, so pa zanje zanimive zaradi prehrane s cvetnim prahom. Na okenske police lahko posadimo za opraševalce in hkrati za kuhinjsko uporabo zelišča in dišavnice, npr. timijan, origano, žajbelj, rožmarin, baziliko, drobnjak, kumino, poprovo meto, sivko. Tako za čebele kot za metulje niso primerne rastline z vrstnatimi cvetovi, saj se skozi številne cvetne lističe ne morejo zlahka prebiti. To uspe le nekaterim hroščem in čmrljem, ki se do medičine dobesedno pregrizejo. Rastline za metulje Če želimo občudovati pisane dnevne metulje ali privabiti v vrt nočne, manj pisane metulje, sadimo rastline, kot so: Buddleja, Aster, Calendula, Iberis, Coreopsis, Allium, Alcea, Helianthemum, Verbena, Lilium, Zinnia, Gaillardia, Monarda, Rudbeckia, Sedum, Solidago, Syringa, Trifolium, Lavandula, Hemerocallis, Echinacea, Hyssopus, Eupatorium, Nepeta, Phlox, Anetum, Foeniculum, Petroselinum, Tagetes, Tropaeolum, Lobularia, Borago, Cosmos, Lantana, Maththiola … Metulji sedajo na velike in ploske cvetove, obilje medičine, ki jo z rilčkom posrkajo, pa jih čaka v podolgovatih cvetovih, ki so čebelam nedosegljivi. Dnevni metulji raje letajo na rastline, obsijane s soncem, a v zavetni, nevetrovni legi, prenočujejo pa na višjih rastlinah, grmih in vzpenjavkah. Smiselno je vključiti veliko različnih rastlin, saj služijo za hrano razvojnemu stadiju gosenic. Za odlaganje jajčec in življenje gosenic metuljev je posebno primerna kopriva, pa tudi detelje, grašica, peteršilj, koper, vinska rutica, sladki komarček itd. Če ne želimo hraniti požrešnih gosenic kapusovega belina in ostati brez zelja, redkvic, ohrovta in drugih kapusnic, le-teh ne sadimo. 91 Rastline, ki nudijo življenjski prostor in hrano divjim živalim (pticam, žuželkam, netopirjem, vevericam, ježem …) Najraje izbiramo drevesa in grme, prilagojene na ekstremne rastiščne razmere v mestih, ki poleg življenjskega prostora za gnezdenje in skrivališče nudijo užitne plodove za hrano. Za pestrost živalstva je pomembna pestrost rastlin. Npr. za gnezdenje veveric mora biti višina dreves med 3 in 8 metrov, prehranjuje se s semeni smrek, borov, jelk, z oreški, gobami, sadjem, mladimi poganjki, žuželkami, ptičjimi jajci in občasno z drevesnim sokom. Netopirji pri nas se hranijo z žuželkami in členonožci, zatočišče pa poiščejo v drevesnih duplinah, podstrešjih, zvonikih ipd., posamič ali v kolonijah. Za vse prostoživeče živali je zaželeno, da se mestne zelene površine povezujejo z okoliškim gozdom, kar pa ne velja za nezaželene divje svinje in druge večje gozdne živali, ker lahko prihaja do konfliktnih situacij z ljudmi. Odpadna hrana mora biti nedostopna tudi podganam, ki so stalnica mestnega okolja. 5 Zaključek Prihodnje spremembe podnebja za Slovenijo prinašajo vrsto tveganj in priložnosti, med drugim spremenjene razmere za pridelavo hrane ter tveganje za zdravje ljudi. Zelena infrastruktura v urbanem okolju ponuja boljše, privlačne rešitve za okoljska, družbena in gospodarska vprašanja in je podpora biodiverziteti. Pozidane mestne zelene površine so izgubljene, z njihovim nadomeščanjem različnih oblik in lokacij pa premišljeno in z večjimi stroški lahko vzpostavimo bolj ali manj podobno zeleno infrastrukturo. Če tega ne storimo in ne izberemo ustreznih rastlin za določene zelene površine, imajo priložnost samonikle in tujerodne rastline, ki se hitro prilagajajo na nove razmere in nekatere med njimi postanejo invazivne, mnoge med njimi škodljive ljudem. Vzdrževanje novih življenjskih okolij prav tako prinaša izzive, izkušnje pa nas bodo naučile tisto, kar smo ali nismo v začetku dobro premislili in predvideli. 6 Viri, literatura Akbari, Hashem …[et. al.]. 2017. Reducing Urban Heat Islands: Compendium of Strategies, Urban Heat Island Basic. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.epa.gov/sites/default/files/2017- 05/documents/reducing_urban_heat_islands_ch_1.pdf. Bell, Ryan …[et. al.]. 2017. Reducing Urban Heat Islands: Compendium of Strategies, Trees and Vegetation. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.epa.gov/sites/default/files/2017-05/documents/reducing_urban_heat_islands_ch_2.pdf. Benec, Damjana. 2023. Privabite metulje v svoj vrt z okrasnimi rastlinami. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.bodieko.si/metulji-vrt-metuljnik. Bruns Pflanzen. 2022/23. Catalogue of trees and shrubs. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.bruns.de. Čufer, Tomaž ..[et. al.]. 2021. Ozelenitev streh in vertikalnih površin, Državni prostorski red, priporočila. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja. ISBN 978-961-6276-52-8. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MNVP/Dokumenti/Prostorski-red/Zelene_strehe.pdf 92 Dolinar, Mojca. 2019. Spremembe podnebja v Sloveniji. Gozd in podnebne spremembe: povzetki referatov Znanstvenega srečanja Gozd in les, Ljubljana 2019. Ljubljana, Založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije. Dostopno na spletnem naslovu: https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=12546&lang=slv. Karba, Renata …[et. al.]. 2021. Fizikalno ozadje podnebnih sprememb in njihove posledice za Slovenijo Akcija C1.3 Povečanje ozaveščenosti o podnebnih spremembah in njihovih posledicah za Slovenijo ter promocija dobrih praks zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.umanotera.org/wp- content/uploads/2022/02/umanotera-2021-fizikalno-ozadje-podnebnih-sprememb.pdf. Karba, Renata …[et. al.]. 2022. Politično-zakonodajno ozadje blaženja podnebnih sprememb. Akcija C1.3 Povečanje ozaveščenosti o podnebnih spremembah in njihovih posledicah za Slovenijo ter promocija dobrih praks zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. RS, Ministrstvo za okolje in prostor. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2021/05/Umanotera-2021-Politicno-ozadje-PS-2021-04-23.pdf. Krupka, Bernd W. 2022. Neue Stadtökologie im Klimawandel, Entwicklung der grünen Stadtumwelt für die Zukunft. Stuttgart, Eugen Ulmer KG. ISBN 978-3-8186-1441-6. Marguč, Diana. 2016. Vpliv kadmija, cinka in svinca na privzem mineralnih hranil in sintezo škroba pri populacijah ranega mošnjaka z onesnaženega in neonesnaženega rastišča, diplomsko delo. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni- lj.si/biologija/dn_marguc_diana.pdf. Navadna veverica, Gozd in gozdarstvo. 2023. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/gozdne-zivali/veverica. Noise abatement, Tools and Resources. 2023. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.forestresearch.gov.uk/tools-and-resources/fthr/urban-regeneration-and-greenspace-partnership/greenspace-in-practice/benefits-of-greenspace/noise-abatement/. Rastline za metulje. 2023. Dostopno na spletni strani: http://www.okrasnivrt.com/rastline/metulji.php . Ravnjak, Blanka in Bavcon, Jože. 2019. Zelena infrastruktura – podpora biodiverziteti. Ljubljana, Botanični vrt Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.naturaviva.si/wp- content/uploads/2019/11/zelena_infrastuktura.pdf. Schiappacasse, Paulina in Müller, Barnhard. 2015. Planning Green Infrastructure as a Source of Urban and Regional Resilience – Towards Institutional Challenges. Urbani izziv, št. 26, posebna izdaja, 2015. Dostopno na spletnem naslovu: https://urbaniizziv.uirs.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2015/urbani-izziv-en-2015-26-supplement-001.pdf. Trajnice Golob Klančič, Cenik – katalog 1.1.2023. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.trajnice.com/images/cenik-katalog/2023/2023-Cenik-Katalog-Trajnice-Golob-Klancic.pdf. 93 Traverso, Vittoria. 2020. The best trees to reduce air pollution. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.bbc.com/future/article/20200504-which-trees-reduce-air-pollution-best. Using Trees and Vegetation to Reduce Heat Islands. EPA – United States Environmental Protection Agency. 2023. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.epa.gov/heatislands/using-trees-and-vegetation-reduce-heat-islands. 94 REGULACIJA MIKROKLIME V RASTLINJAKIH Rafael Hrustel Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje rafael.hrustel.@hvu.si Izvleček Rastline za rast in razvoj potrebujejo svetlobo, ustrezno temperaturo, vodo, hranilne snovi, zrak (O2 in CO2) in zemljo, ki je opora rastlinam in od koder rastline črpajo hrano. Pridelovanje razlikujemo na prostem in v zavarovanih prostorih. Na prostem zelo težko vplivamo na zagotavljanje ustreznih pogojev. Najbolj nam zaenkrat še uspeva regulirati potrebo po vodi. Na močvirnath tleh lahko uredimo drenažo, na ostalih površinah pa ob pomanjkanju vode uredimo namakanje. Pri zavarovanih prostorih, predvsem pri zaprtih prostorih pa brez težav poskrbimo za ustrezno svetlobo, namestimo senčenje oziroma asimilacijske luči za povečanje rastnega časa. Uredimo lahko ogrevanje, če so zunanje temperature prenizke. Zračenje je nujno potrebno. Če ni dovolj CO2 za fotosintezo, lahko ta plin dodamo iz jeklenk. Obvezno pa moramo v rastlinjakih zagotoviti namakanje. Za zaprte prostore lahko tudi trdimo, da lahko zagotovimo rastlinam vodo takrat, ko je potrebujejo. Ključne besede: rast rastlin, regulacija, svetloba, temperatura, CO2, O2, voda 1 Uvod Rastlinjak bo gospodarsko izrabljen le, če bomo upoštevali vse zahteve gojenih rastlin. Rastlinam moramo zagotoviti: - ustrezno svetlobo, - ustrezno temperaturo, - ustrezno vlago v tleh in ozračju, - ustrezno koncentracijo CO2 ( oziroma O2 ). 2 Svetloba Svetloba je oblika elektromagnetnega sevanja – sevalne energije, ki jo sestavljajo električna nihanja in magnetna polja. Druge oblike elektromagnetnega sevanja so še radijski valovi, infrardeče in ultravijolično sevanje, rentgenski in gama žarki. Sevanje ne potrebuje nosilca in potuje skozi vakum s hitrostjo 300.000 km/s ( svetlobna hitrost ). 95 Svetloba in druga sevanja se obnašajo kot valovanje, razlika pa je v valovnih dolžinah ( razmiki med vrhovi valov in oblikami ). Svetlobo z različnimi valovnimi dolžinami zaznamo kot različne barve; dolgi val – rdeča, kratki val – vijolična, mešanica različnih valov – bela. Sonce je najpomembnejši in neizčrpni vir svetlobe, ki doseže Zemljo v obliki sevanja. Žarke delimo: 1. ultravijolični žarki (UV) z valovno dolžino 280 – 380 nm ( 1nm = 10-9 m ). Svetloba, ki prispe do zemeljskega ozračja vsebuje 10% UV žarkov, vendar jih le malo dospe do tal. Razpršijo se na delcih prahu, vodnih kapljicah, molekulah plinov, absorbira jih tudi plast ozona. UV žarki pospešujejo različne kemične reakcije in uravnavajo rast in razvoj rastlin. Prav tako uničujejo bakterije in viruse. Pomembni so za nastanek vitamina D in zdravljenje rahitisa. UV žarki so nujno potrebni za razvoj nekaterih pigmentov, zato vplivajo na barvo cvetov in plodov. Nekateri UV žarki povzročajo opekline. Nekatere rastline UV žarke nujno potrebujejo, druge pa ne. To moramo upoštevati pri pridelovanju rastlin v zavarovanih prostorih, ker nekatere kritine UV žarke prepuščajo, druge pa ne. 2. vidna svetloba je sestavljena iz žarkov valovne dolžine 380 –780 nm ( vijolični 380-430 nm, modri 430-490 nm, zeleni 490-570 nm, rumeni in oranžni 570-630 nm, rdeči 630-680 nm ). Žarki vidne svetlobe vplivajo na več področij rasti in razvoja rastlin. Klorofil deluje le pod vplivom določene svetlobe ( oranžne in rdeče ). Zelene žarke klorofil odbija, zato pa v naših očeh daje vtis zelene barve. Modri in vijolični žarki zavirajo rast rastlin v višino, rumeni in rdeči pa pospešujejo. Rastline so v gorah zato bolj zbite in živih barv. 3. infra rdeči ( IR ) ali toplotni žarki imajo valovno dolžino 780 – 34.000 nm. Kratki IR žarki vplivajo na rast rastlin, na boljše dihanje in kroženje vode. Dihanje poteka podnevi in ponoči. Rastline glede na potrebo po svetlobi razdelimo v ti skupine: rastline za sončne lege, polsenčne lege in senčne lege. Potreba rastlin po svetlobi ni brezpogojno določena. Če so drugi dejavniki ugodni, lahko rastlina za polsenčna rastišča čudovito uspeva na senčnih ali sončnih rastiščih. Rastline zahtevajo le spodnjo mejo osvetlitve. Če je osvetlitev preskromna so rastline pretegnjene. To dokazuje, da so rastline bolj občutljive na količino svetlobe, kot na sestav sončnih žarkov. Lastnost rastlin, da se odzovejo na dolžino dneva imenujemo fotoperiodizem. Ta najbolj vpliva na razmnoževanje rastlin. Pri nekaterih rastlinah poteka razvoj cvetov in plodov le v dneh, ko je dan daljši od 12 ur. To so rastline dolgega dne. Z umetno svetlobo jim pospešimo cvetenje celo pozimi. Rastline kratkega dne cvetijo, ko dan ni daljši od 8 ur. Tem krajšamo čas osvetlitve. Za normalno rast in razvoj rastlin sta pomembna tako jakost svetlobe kot trajanje osvetlitve. Od spomladi do jeseni je osvetlitve dovolj. Pozimi pa ponekod nastopa kot omejitveni dejavnik. Svetloba je omejitveni dejavnik lahko tudi poleti, ko se zaradi prevelike intenzitete svetlobe prostor premočno ogreje in previsoka temperatura zavira rast rastlin. Kakovost svetlobe je odvisna od kritine in vpadnega kota sončnih žarkov. Valovita kritina svetloba namreč razprši. Regulacijo svetlobe izvedemo kot: - senčenje – z senčilnimi mrežami in zavesami, barvanje stekla z apnenim mlekom, - dodatna osvetlitev – z asimilacijskimi lučmi. 96 Za kakovost svetlobe v zavarovanih prostorih je pomembna čiščenje kritine in po potrebi zamenjava. Ko svetloba prehaja iz ene v drugo snov se lahko odbija, prenaša ali vpija; gladka površina odbija, porozna prenaša ( spremeni se kot ), groba površina svetlobo vpija in spreminja v toplotno energijo. Le popolnoma črna površina vpija vso svetlobo. Svetloba se večkrat lomi, vedno na prehodu med snovmi ( med steklom in zrakom, med toplim in hladnim zrakom, med zrakom in vodo …. ) 3 Temperatura Za razvoj rastlin je temperatura prav tako pomembna kot svetloba. Z višanjem temperature se nekateri procesi pospešijo. Ko ti dosežejo najvišjo hitrost, temperature ne smemo več povečevati, ker procese upočasnimo ali celo ustavimo. Vsak proces omejuje najnižja in najvišja temperatura. Rastline so različno zahtevne; nekatere pričnejo z asimilacijo že pri 0°C , nekatere pa šele pri 8°C . Pri nekaterih se asimilacija ustavi pri 20 –25°C, pri vseh pa pri 50°C. Pri regulaciji razmer v zavarovanih ( zaprtih ) prostorih moramo paziti na niha je temperature; dnevna temperatura sme biti le 5 – 7°C višja od nočne. Za normalno rast in razvoj pa morajo biti nočne temperature nižje od dnevnih, saj se dihanje preneha pri precej nižji temperaturi kot asimilacija. Za uspešno vrtnarjenje moramo poznati optimalne temperature za setev posameznih vrtnin. Lahko jih razporedimo v tri skupine: vrtnine, ki kalijo pri nizkih temperaturah (6 – 12°C), pri srednjih (13 – 17°C) in visokih (18 –24°C). Vrtnine so tudi različno zahtevne glede rastne temperature: 1. vrtnine, ki potrebujejo visoke temperaturo (mnogo toplote): dinje, lubenice, paprika, kumare, bučke, paradižnik, fižol, beluši, … 2. srednje zahtevne vrtnine: zelje, cvetača, koleraba, špinača, čebula, grah, korenček, radič, solata, ohrovt, rdeča pesa, krompir, bob, ... 3. malo zahtevne vrtnine: repa, redkev, redkvica, kitajski kapus, zimska endivija, por, motovilec, … Zahtevne vrtnine gojimo le v primorskih legah in deloma tudi v panonskem območju. Srednje zahtevne vrtnine gojimo drugod, razen v alpskem in predalpskem svetu, kjer uspevajo vrtnine iz tretje skupine. Pozimi moramo poskrbeti za ustrezno oziroma enakomerno temperaturo. Nadomestiti moramo manjkajočo toploto. Ogreti moramo tla, kjer se nahaja koreninski sistem rastlin in ozračje, kjer se nahajajo drugi deli rastlin. Kot vir energije za ogrevanje lahko uporabimo: - sončne žarke, - geotermalne vode, - različna goriva (trda, tekoča ali plinasta), - različne odpadke (žagovino, odpadke tekstilne industrije .. ), - električno energijo. 97 Naj ne bo zanemarljiv podatek, da za ogrevanje rastlinjakov v Sredozemlju potrebujemo 5 – 6 litrov kurilnega olja na m2 pridelovalne površine letno, medtem ko za enako površino potrebujemo v celinskem območju kar 60 –80 litrov kurilnega olja letno. Zaprte prostore lahko ogrejemo s pomočjo tople vode ali toplega zraka. Možna je tudi kombinacija; skozi radiatorje, kjer je topla voda, pihamo zrak, ki se ogreje. Potrebo po ogrevanju (toploti) izračunamo po naslednji formuli: Q = k' Zp / Tp ( tp – tz ) Q = potreba po toploti izražena v kJ/h k' = korekcijski faktor, odvisen od: - vrste kritine (izgube skozi kritno) in tesnitve objekta, - ogrevalnega sistema, - namakalnega sistema. Zp / Tp = razmerje med površino kritine (zunanjo površino ) in talno – uporabno površino tp = potrebna – željena temperatura v objektu tz = zunanja temperatura ( temperatura okolja ) 4 Voda Voda je eden najpomembnejših dejavnikov rasti, saj vpliva na rast, razvoj rastlin, na količino in kvaliteto pridelka. Rastline oskrbuje s hranilnimi snovmi in vodo. Večino vode dobi rastlina s koreninami iz tal. Veliko vode, ki jo rastline črpajo izhlapi. Zardi oddajanja vode se okoliška temperatura zniža za 6 –8 °C . S tem se ohlaja tudi rastlina. Od strukture tal je odvisno, koliko vode bodo zadržale; težka tla zadržujejo več vode kot lahka. Pomanjkanje vode v tleh zavira pretok vode in asimilacijo. Vegetativni razvoj zaostaja, listi so manjši, in manj jih je, manj je asimilacijske površine. Če je dovod vode prekinjen, notranji tlak pade, napetost v tkivu se zmanjša, listne reže se zaprejo in rastlina ovene. Rastline imajo različno sposobnost črpanja vode s tal. Za nastanek 1 kg suhe snovi mora rastlina sprejeti 300 – 800 l vode. Poraba vode je odvisna od vremena. V hladnih dneh je 2 –3 – krat manjša kot v vročih dneh. Količina vode, ki jo rastlina potrebuje je odvisna od vrste rastline, sorte, razvojne faze ( časa vegetacije ), velikosti rastline, velikosti listne mase in koreninskega sistema. Upoštevati pa moramo še vrsto tal in podnebne dejavnike: trajanje osvetlitve, vlažnost zraka, hitrost vetra. Rastline potrebujejo veliko vode, zato moramo tudi dodatno namakati. Namakamo takrat ko rastlina vodo potrebuje, ne le takrat, ko je suša. Posebno moramo biti pozorni na namakanje po setvi ali presajanju. Namakanju posvetimo veliko pozornost v zaprtih – pokritih prostorih. Pri namakanju moramo upoštevati ustrezno količino vode. Pomanjkanje vode ustavi rastlinsko presnovo, škodljiva je prevelika količina vode, ker izpodrine kisik, hranilne snovi pa se izperejo v nižje plasti in postanejo rastlinam nedostopne. Rast se upočasni in listi celo uvenijo. Ker so tla premalo zračna se razvijejo glivice in bakterije, slabo pa to vpliva na dejavnost mikroorganizmov. Bolje je manj namakati kot preveč. Rahla uvelost rastlinam ne škoduje, močne uvelosti pa z namakanjem tudi ne moremo popraviti. Če namakamo tla, ki so presuha, ta ne sprejemajo vode in ta odteka. Zato moramo takšna tla najprej malo orositi in šele potem namočiti. Pri mladih rastlinicah zalivamo večkrat po malem, da je prst vedno vlažna. Po temeljitem zalivanju se na vrhu tal naredi skorja, ki povečuje izhlapevanje. Zato je priporočljivo takrat povrhnjico zrahljati. Zalivamo s postano vodo. Najprimernejša je deževnica, ker v njej ni raztopljenih soli in jo imenujemo mehka voda. Vendar je deževnica v rezervoarjih lahko okužena z boleznimi in škodljivci, iz zraka pa prevzema umazanijo kot sta dim in saje. Ob industrijskih krajih deževnica zato ni 98 najprimernejša voda za namakanje. Rečna in potočna voda vsebujeta veliko kisika, vendar tudi veliko odpadkov iz gospodinjstev, ki so rastlinam škodljive. Studenčnica in vodovodna voda bi bili skoraj najprimernejši za namakanje. Ker je voda hladna namakamo zgodaj zjutraj, da preprečimo temperaturni šok pri rastlinah. To je pomembno še zlasti poleti, ko so visoke dnevne temperature. Zračna vlaga je poleg talne vlage pomemben rastni dejavnik. Rastline črpajo vodo s koreninami in jo listne reže oddajajo v atmosfero. Izhlapevanje vode z zemeljske površine imenujemo evaporacija, izhlapevanje skozi listne reže pa transpiracija. Kako hitro voda izhlapi je odvisno od temperature zraka, sončnega sevanja, od zasičenosti zraka z vlago in premikanja zraka. Z višanjem temperature se povečuje transpiracija, zato morati biti temperatura in zračna vlaga v ustreznem razmerju. V vročih dnem namreč rastline oddajo več vode kot jo lahko korenine načrpajo. To preprečujemo z rosenjem. Kjer je ozračje zasičeno z zračno vlago sta transpiracija in dihanje otežena, zato senčimo. V zaprtih prostorih ne zračimo le, če je prevroče, ampak tudi če je prevelika zračna vlaga. 5 Koncentracija CO2 CO2 potrebujejo rastline za fotosintezo. Za rastline je v njegovi sestavi pomembnejši ogljik, ki ga rastline potrebujejo za gradnjo tkiva. Za rast rastlin je zelo pomembna svetloba. CO2 je plin, ki ga rastline pri dihanju same izločajo in je sorazmerno težak, zato se zadržuje nizko, to je v plasteh zraka, kjer rastline rastejo. V zraku je 0.03% CO2 , 50 – 100-krat večjo koncentracijo prenese večina rastlin, večje povečanje pa povzroči poškodbe. Priporočljivo je povečanje koncentracije na 0.2 – 0.5%, kar poveča rast in hitrost dozorevanja. Koncentracijo povečamo: - z dodajanjem CO2, iz posebnih jeklenkam preko šob ( gorilnikov ), - obogatitev rastnega prostora s CO2 , mešamo v vodo za namakanje, - povečamo gnojenje z organskimi gnojili. Zrak v prostoru moramo 6 – 8 - krat na uro zamenjati. To obravnavamo kot kroženje zraka – veter. V zraku se nahaja kisik, dušik, CO2 in zračna vlaga, vse rastline potrebujejo za rast in razvoj. Dušik le redke rastline sprejemajo iz zraka, temveč preko korenin iz tal. Enako velja za kisik. Rastline ga sprejemajo iz tal, ne pa neposredno iz zraka, pri dihanju ga veliko porabijo. 6 Tla Lastnosti tal morajo odgovarjati zahtevam gojenih rastlin. Pri tem so pomembni grudičavost (struktura), zrnavost (tekstura), vsebnost humusa in hranilnih snovi. Za pridelovanje zelenjave so najprimernejša nevtralna tla grudičaste strukture, z ugodnim razmerjem vode in zraka in zadostno količino hranilnih snovi. Za pridelovanje je pomembno, da poznamo fizikalne, kemične in biološke lastnosti tal. Izbrati moramo pravilen način obdelave in gnojenja. K fizikalnim lastnostim prištevamo grudičavost, zrnavost in luknjičavost (strukturo, teksturo in poroznost). Struktura tal je način razporeditve ali zlepljenja talnih delcev ( peska, melja, gline, organskih snovi ) v skupke različnih oblik in velikosti; je osnova za rodovitnost tal. Dobra strukturna tla so zračna, rahla, dobro vpijajo vodo, odvečna voda hitro odteče. V nestrukturnih tleh se voda zadržuje, izpodriva zrak in korenine se zadušijo. Tekstura je odvisna od velikosti in deleža talnih delcev. Je razmerje med različno velikimi talnimi delci. Teksturo ugotavljamo 99 s prsti, ko so tla srednje vlažna. Peščena zemlja se ne lepi, če jo gnetemo, med prsti čutimo peščena zrnca. Taka zemlja ne maže rok. Ilovnati pesek lahko delno oblikujemo in na prstih pušča sledi. Peščeno ilovico oblikujemo v večje svaljke, ki ne razpadejo in mažejo prste. Glino oblikujemo v tanke svaljke, ki ne razpadejo. Poroznost tal je odstotek por v tleh, kjer se zadržujeta zrak in voda. Porozna tla so precedna in dež pronica. Voda se zbere v globini kot podtalnica. Pri pronicanju vode, ta izpodriva pline, ki vsebujejo malo kisika in sesa zrak, ki je potem dostopen koreninam in mikroorganizmom. Voda se iz globine lahko vrne kot kapilarna voda. Najdrobnejši talni delci imajo votlinice, ki se med seboj povezujejo v kapilare. Največ kapilar je v glinastih tleh. Voda, ki jo nase privlačijo najmanjši talni delci je absorpcijska voda. Take vode je veliko v težkih tleh in jo rastline lahko uporabijo le včasih (talni delci privlačijo vodo s tlakom 0.5 - 50 barov, korenine pa le s 10 – 25 barov). Pri zraku v tleh je pomembno sestava. Običajno je povečana koncentracija CO2 ( 0.5%) in koncentracija kisika 15 – 20%. Če je koncentracija O2 pod 10% je ovirana rast korenin in s tem sprejemanje vode iz tal. To se kaže kot bolezni korenin. Toplota tal je odvisna od razmerja med vodo in zrakom. Mokra tla niso zračna in so zelo hladna. Suha tla so zračna in topla. Tla, ki so primerna za pridelavo imenujemo godna. To izboljšujemo ali povečujemo z dobrim gnojenjem in obdelovanjem. V godnih tleh so pore napolnjene z vodo le do polovice. Humus ali sprstenina je rodovitna črna prst, ki nastane zaradi razkrajanja rastlinskih in živalskih ostankov. Humus povečuje zmogljivost tal za vezanje vode, uravnava količino vode in hranil, vsrkava rudninske snovi ( soli v raztopini ) in jih tako varuje pred izpiranjem. Izloča ogljikovo kislino, ki sprošča rudnine. Je rahle strukture, omogoča hitro in temeljito izmenjavo plinov v tleh. Rahlja težka tla in veže prerahla tla. Za pravilno rabo tal mora biti vsaj 3% humusa. Da bi to ohranili vsako drugo leto gnojimo s 200 do 400 kg hlevskega gnoja, oziroma vsako tretje leto s 500 –700 kg hlevskega gnoja, odvisno od kolobarja. Humoznost izražamo: < 2% - tal so slabo humusna, 3 –5% - dovolj humusna tla, 5 –10% - humusna tla, 15 –30% - preveč humusna tla, ki vpijajo preveč vode, so slabo zračna in mrzla (barska tla). 7 Zaključek V zavarovanih prostorih je človekova naloga poskrbeti za mikroklimo. Od upravljalca rastlinjak je odvisno, kako bodo rastline rastle. Zagotoviti jim moramo svetlobo, temperaturo, vod in zrak. Zaprt prostor pa že sam nudi boljše pogoje ob neurjih, toči. 8 Viri, literatura Hrustel, Rafael. 2010. Upravljanje z vrtnarsko mehanizacijo, učbenik za interno uporabo. Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Osvald, Jože in Kogoj Osvald, Marinka. 1994. Gojenje vrtnin v zavarovanem prostoru. ČZP Kmečki glas, Ljubljana 100 AKTUALIZACIJA UČNIH VSEBIN S SODOBNIMI OBLIKAMI IN METODAMI DELA PRI PREDMETU STILI SKOZI OBDOBJA – SODOBNA UMETNOST IN VIZUALNA KULTURA Karmen Volavšek Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje karmen.volavsek@hvu.si Izvleček Predmet Stili skozi obdobja je strokovno-teoretični predmet v višješolskem študijskem programu Snovanje vizualnih komunikacij in trženja. Del učnih vsebin tega predmeta je tudi področje sodobne umetnosti in vizualne kulture. Študenti naj bi te vsebine spoznali čim bolj izkustveno, z vodenimi in samostojnimi ogledi aktualnih razstav ter pogovori, diskusijo in kritičnim odnosom do sodobnih likovnih praks. V prispevku predstavimo primer obravnave vsebine sodobne umetnosti pri predmetu Stili skozi obdobja z metodami obrnjenega, izkustvenega in aktivnega učenja. Učne faze predstavimo na študiji primera spoznavanja umetniškega delovanja sodobnega britanskega uličnega umetnika Banksyja. Ključne besede: obrnjeno učenje, izkustveno učenje, sodobne metode učenja, sodobna umetnost, aktualizacija učnih vsebin, kritično mišljenje 1 Uvod V času pandemije in izolacije zaradi koronavirusa smo se višješolski učitelji in študentje znašli v novih učnih situacijah. Naši domovi so postali predavalnice in učilnice, postavljeni smo bili pred izzive poučevanja na daljavo. V tem obdobju je bila metoda obrnjenega učenja pogosto uporabljen način pedagoškega dela. Študenti so del učenja opravili samostojno in vnaprej. Učitelji smo poučevali s pomočjo videoposnetkov, ogledov dokumentarnih filmov, samostojnim izvajanjem vaj idr. Študenti so svoje naloge, vaje in izdelke oddajali v spletne učilnice in od učiteljev prejemali povratne informacije o svojem delu preko spletnih orodij. Obrnjeno učenje v različnih fazah smo ohranili tudi v času po pandemiji in ga smiselno umeščamo v svoje pedagoško delo. V prispevku na študiji primera iz vsebine sodobne umetnosti in vizualne kulture pri predmetu Stili skozi obdobja, v študijskem programu Snovanje vizualnih komunikacij in trženja, metodo obrnjenega učenja kombiniramo z izkustvenim učenjem, ki predstavlja nepogrešljiv način spoznavanja in komuniciranja gledalca z umetniškimi deli v galerijskem in muzejskem prostoru ali izven njega. Študenti so pri obeh 101 metodah aktivni v vseh fazah učenja, njihovo delo je problemsko usmerjeno, spodbuja kritično mišljenje in poglobljeno diskusijo v učilnici, ki jo moderira učitelj. 2 Obrnjeno učenje Obrnjeno učenje je sodobni učni pristop, pri katerem se neposredno učenje iz predavalnice premakne v učni prostor posameznika. Cilji posamezne učne enote ostajajo enaki tradicionalni pedagoški paradigmi, spremeni se le pot do cilja. Pri obrnjenem učenju gre za popoln obrat obravnave vsebin. Vsebine, ki so bile obravnavane v predavalnici, se zamenjajo z vsebinami, ki jih študenti predelajo doma. Delo v predavalnici postane bolj dinamično in sodelovalno: učitelj ne podaja več nove učne snovi, temveč zgolj usmerja in vodi študente, da uporabijo usvojeno znanje ter ustvarjalno sodelujejo v pedagoškem procesu. Občutek prevzemanja odgovornosti in aktivno sodelovanje študenta prispevata k uspešnejšem pomnjenju gradiva, razumevanju in uporabi obravnavane snovi ter k akademski uspešnosti. Koraki obrnjenega učenja so prikazani na sliki 1 ( Strokovna podlaga za obrnjeno učenje, 2020). Slika : Faze obrnjenega učenja Vir: https://didakt.um.si/oprojektu/projektneaktivnosti/Documents/Strokovna%20podlaga_obrnjeno_27feb.pdf Pred izvedbo obrnjenega učenja dobro premislimo o učnih ciljih in izbiri učnih materialov. Obrnjeno učenje daje prednost aktivnosti študenta in ni osredotočeno zgolj na pasivno prejemanje vsebine, kot se to pogosto zgodi pri tradicionalnih oblikah učenja in poučevanja v učilnici (Slika 2). Učna gradiva, ki jih bodo študenti v fizični ali elektronski obliki predelali izven predavalnice, izberemo premišljeno. Izbiramo lahko med različnimi vrstami učnih gradiv, za katere ocenimo, da najbolje povzemajo obravnavano snov (znanstveni ali strokovni članek, spletni viri, video predavanje, dokumentarni filmi ipd.). Posamezna študijska gradiva lahko med seboj tudi kombiniramo. Bishop in Verleger (v Plešec Gasparič et al., 2020) pri obrnjenem učenju posebej izpostavita tehnološko komponento in izključujeta vse različice obrnjenega učenja in poučevanja, ki ne vključujejo ogleda videoposnetka kot dejavnosti, ki jo študent izvede zunaj predavalnice. Avtorja govorita o novem pogledu na izobraževanje, ki ga je prinesel razvoj sodobne tehnologije in med drugim omogočil velike spremembe fizičnega prostora, v katerem poteka izobraževanje. 102 Slika 2: Tradicionalna in obrnjena učilnica Vir: https://www.lennections.com/flipped-learning/ Pri obrnjenem učenju študenti opravijo samostojno delo izven predavalnice, čas v predavalnici je namenjen reševanju problemskih aktivnosti, utrjevanju znanja, pojasnjevanju morebitnih nejasnosti, izvedbi medpredmetnih povezav in podobno. V pedagoški proces je potrebno vključiti štiri stebre poučevanja in učenja (ang. FLIP) ( Strokovna podlaga za obrnjeno učenje, 2020): 1. Fleksibilno/Prilagodljivo okolje (ang. flexible environment) 2. Pristop k učenju (ang. learning culture) 3. Diferencirana vsebina (ang. intentional content) 4. Izvajalec strokovnjak (ang. professional educator) Ena bistvenih lastnosti obrnjenega učenja in poučevanja je ta, da učitelju omogoča izpeljavo učnih oblik na bolj inovativen način, kar posledično lahko pripelje do številnih prednosti pri doseganju kognitivnih in konativnih ciljev študija (Plešec Gasparič et al., 2020). 3 Izkustveno učenje Izkustveno učenje je povezava med teoretičnim ter praktičnim delom in kot tako omogoča obliko učinkovitejšega dojemanja in spoznanja. Pri tem pa je pomembno, da znamo o situacijah in dogodkih razmišljati, razglabljati in jih reflektirati (Selinšek, 2012). Izkustveno učenje pomaga pridobivati lastnosti, ki bodo ljudem potrebne v prihodnosti. Med te lastnosti lahko prištejemo: občutljivost za sebe in druge, sposobnost prilagajanja na nove okoliščine, sposobnost komunikacije in sodelovanja, osebno avtonomijo in zmožnost celovitega dojemanja (Marentič Požarnik 1992). Izkustveno učenje temelji na konkretnih osebnih izkušnjah, vsak posameznik pa v nove izkušnje vstopa z že nekim predznanjem, prejšnjimi izkušnjami, svojimi teorijami ter svojo osebnostjo. Zato je tudi vsaka situacija za posameznika lahko povsem drugačna izkušnja. (Garvas, 2010). Za globlje učenje moramo znati neposredno izkušnjo in doživljanje povezati s kritičnim razmišljanjem. Najpomembnejši teoretiki izkustvenega učenja so John Dewey, Kurt Lewin in David Kolb. Kot bistvo izkustvenega učenja izpostavljajo enake stvari, ki jih lahko povzamemo v nekaj načelih izkustvenega učenja (Marentič Požarnik, 1992): 103 1. Učenje je kontinuiran proces ustvarjanja znanja, zasnovan na izkušnji. 2. Učenje je cikličen proces. 3. Učenje je celosten proces prilagajanja svetu, saj združuje tako procese percepcije, kot čustvovanja, delovanja in razmišljanja. Kolb (prav tam) pravi, da je izkustveno učenje vsako učenje, ki je v neposrednem stiku z realnostjo, ki jo preučuje. Izkustveno učenje pojmuje kot proces, v katerem se ustvarja znanje s pretvorbo izkušnje. Svojo teorijo je oblikoval iz predpostavke, da se je v izobraževanju preveč zanemarjala konkretna izkušnja posameznika. Kolb v svojem modelu izkustvenega učenja opisuje to učenje kot proces, ki se začne s konkretno izkušnjo, sledi razmišljujoče opazovanje, nato abstraktna konceptualizacija, na koncu aktivno eksperimentiranje (slika 3). Slika 3: Kolbov model izkustvenega učenja Vir: Marentič Požarnik, 1992 4 Obrnjeno in izkustveno učenje pri predmetu Stili skozi obdobja Predmet Stili skozi obdobja je strokovno-teoretični predmet v višješolskem študijskem programu Snovanje vizualnih komunikacij in trženja. Študenti predmet poslušajo v 1. letniku študija v obsegu 60 kontaktnih ur. Del učnih vsebin je tudi področje sodobne umetnosti in vizualne kulture. Študenti naj bi te vsebine spoznali čim bolj izkustveno, z vodenimi in samostojnimi ogledi aktualnih razstav ter pogovori, diskusijo in kritičnim odnosom do sodobnih likovnih praks. Pomembno je, da študenti razumejo pomen in vlogo umetnosti v času globalizacije in vključevanje novih medijev, družbenih omrežij in tehnologij v umetnost ter ustvarijo kritičen odnos do sodobnih likovnih praks, novih medijev in izdelkov vizualnih komunikacij (Stili skozi obdobja – katalog znanja, 2011). V nadaljevanju predstavimo obravnavo vsebin sodobne umetnosti in vizualne kulture na primeru sodobnega umetnika Banksyja s kombiniranima metodama učiteljevega in študentovega dela – obrnjenega in izkustvenega učenja: ogled dokumentarnega filma, kratek esejski zapis po ogledu filma, ogled razstave, pogovor in diskusija v predavalnici ter poglobljeni reflektivni esejski zapis, ki ga študenti oddajo v e-učilnico Microsoft Teams in je del vrednotenja in ocenjevanja znanja na ustnem izpitu. 4.1 Faze obravnave učne vsebine Sodobna umetnost in vizualna kultura pri predmetu Stili skozi obdobja – študija primera V sklopu vsebin sodobne umetnosti smo spoznavali raznolikost sodobnega umetniškega ustvarjanja in komuniciranja z javnostjo skozi vizualna dela britanskega uličnega umetnika Banksyja. Spoznavanje življenja in ustvarjanja Banksyja so študenti začeli s samostojnim 104 ogledom dokumentarnega filma Išče se … Banksy. Po ogledu so zapisali krajše reflektivno razmišljanje o umetniku, njegovemu načinu delovanja in ustvarjanja, svoje mnenje ter morebitna vprašanja za diskusijo v predavalnici. Sledila je 2. faza skupne diskusije in debate s soočanjem mnenj, stališč, vprašanj in odgovorov, kjer so sodelovali vsi študenti. Predavateljica sem bila moderatorka pri vodenju diskusije, razprave in debate. Študenti so se sproščeno vključevali v razpravo in diskusijo. Na koncu je sledil povzetek ključnih vsebinskih poudarkov dokumentarnega filma z dodatno razlago in vsebinsko ter oblikovno analizo sporočilnosti Banksyjevih del. Sledil je ogled aktualne razstave v Trstu: Banksy – The Great Communicator (Unauthorized exhibition). Po ogledu razstave je v šoli potekala ponovna diskusija s soočanjem mnenj in osebnih izkušenj doživljanja razstave. Študenti so z razstavo poglobili znanje o umetniku, njegovih umetniških delih in družbeno kritični sporočilnosti le-teh. Ob zaključku obravnavane teme so študenti zapisali reflektivni esej o sodobni umetnosti, zgodovini grafitov in Banksyjevi umetniškem delovanju ter ga oddali v spletno učilnico. Faze spoznavanja in usvajanja nove učne teme: 1. Faza: Samostojni ogled francosko-ameriškega dokumentarnega filma Išče se … Banksy z navodili za delo in povratno informacijo (predpriprava na ogled razstave v Trstu). Film prikazuje portret britanskega sodobnega umetnika in je poglobljen oris časa in prostora, v katerem živimo in se z njim lahko poistovetimo. Študenti so navodila za nalogo, vezano na ogled dokumentarca, prejeli v šoli in v spletni učilnici MS Teams. Po ogledu so zapisali krajši reflektivni esej o umetniku, njegovem načinu ustvarjanja, navedli politične in družbeno-kritične vsebine, ki jih Banksy problematizira skozi svoje grafite, in zapisali svoj pogled na umetnikovo življenje in ustvarjanje. Kako je Banksyju uspeli obdržati anonimnost v svetu, ki anonimnosti ne pozna več in kjer si vsi želijo biti prepoznani in slavni? Ogled filma in oddaja naloge sta bila časovno omejena. 2. faza – diskusija v učilnici in debata s soočanjem mnenj, stališč, vprašanj in odgovorov, kjer so sodelovali vsi študenti. Predavateljica sem bila moderatorka pri vodenju diskusije, razprave in debate. Študenti so sproščeno povedali svoja mnenja in stališča, ki so jih predhodno zapisali. Na koncu diskusije je sledil povzetek ključnih vsebinskih poudarkov dokumentarnega filma z dodatno ikonografsko in likovno formalno analizo Banksyjevih del. Študente je ogled dokumentarnega filma in misterioznost njegove osebnosti spodbudil k dodatnemu spletnemu raziskovanju umetnika in njegovih del po svetu. V debati smo skupaj odkrivali umetnikova dela in iskali globlje pomene provokativnih del na različnih lokacijah po svetu. Metodo diskusije in razprave je smiselno uporabiti v manjših skupinah. V naši skupini je bilo 8 študentk, ki so v skupinski interakciji izpostavljale problemska vprašanja, dileme, mnenja in razmišljanja o vsebini dokumentarca. Pri omenjenih metodah gre za tehnike, ki služijo medsebojnemu spoznavanju, učenju poslušanja, razumevanja, poglabljanja znanja in vživljanja v drugega ter gradnji odnosov sodelovanja znotraj skupine. 3. faza: Skupinski ogled aktualne razstave Banksy: The Great Communicator, Unauthorized exhibition v Trstu. Banksy velja za eno najbolj prepoznavnih imen sodobne umetnosti na svetovni ravni. Je umetnik, ki s svojimi izvirnimi in provokativnimi deli pooseblja 21. stoletje. V svojih delih združuje satirično ulično umetnost v povezavi s črnim humorjem in grafitiranje s prepoznavno uporabo šablon. Kustos razstave Gianni Mercurio je Banksyjevo delo označil za umetnino sporočanja, 105 saj gre za sporočila, v katerih opozarja na krivice, ki se dogajajo po svetu, v njih je zaznati protest, a tudi upanje in svobodo. Razstava je predstavljala malo raziskan vidik umetnosti in kariere velikega komunikatorja. Po mnenju kustosa je Banksy priljubljen predvsem zato, ker " vsako njegovo delo vsebuje sporočilo, zlasti za mlajše generacije. " (Gostiša, 2023; Košir, 2021). Razstavo v obalni stavbi Salone degli Incanti smo si s študenti ogledali 17. 3. 2023, približno 14 dni po ogledu dokumentarnega filma. Na razstavi so bila zbrana umetnikova dela iz italijanskih in mednarodnih zbirk, razvrščena glede na žanre in teme. S študenti smo imeli voden ogled razstave v slovenskem jeziku. Po vodenem ogledu so imeli študenti dodaten čas za samostojen ogled, ki je bil namenjen poglobljenem pogledu in kritičnem uvidu študentov izbranih umetniških del ali video projekcij in je trajal poljubno dolgo (sliki 3 in 4). Počasno gledanje (slow looking) »spodbuja, da tisto, kar gledamo, res vidimo, poskušamo razumeti, doživeti in v gledanem najti pomen« (Kennedy v Strnad, 2022). Galerija je prostor, ki omogoča gledalcu odprto »branje« in komunikacijo z umetnino, s samim seboj in drugimi obiskovalci. Vsak pogled na umetnino je edinstven, ni enega samega razumevanja umetniškega dela, galerijski prostor odpira veliko polje interpretacij (Babuder, 2010). Slika 4: Voden ogled razstave Banksy – The Great Communicator Vir: lasten Slika 5: Umetnikov delovni in ustvarjalni prostor, predstavljen na razstavi (samostojen ogled) Vir: lasten 106 Slika 6: Virtualni sprehod po Banksyjevi ulični umetnosti na razstavnem prostoru (samostojen ogled) Vir: lasten 4. faza - zaključna refleksija študentov: diskusija po ogledu razstave in izkušnji doživetja umetnin v živo, končni reflektivni esejski zapis študentov. Povratne informacije in refleksije na ogled razstave smo ponovno preverjali z metodama diskusije in razprave. Ugotavljamo, da so pri diskusiji študenti odprti za mnenja drugih in poslušajo argumente, učitelj dopušča preučevanje z različnih zornih kotov in spodbuja soočanje mnenj in argumentov s preverjanjem razumevanja informacij, poglabljanjem razumevanja in navezovanjem na lastne izkušnje in čustveno doživljanje. V reflektivnem esejskem zapisu so študenti morali izpostaviti vsaj 3 tematska področja Banksyjevega umetniškega ustvarjanja - analizirati in primerjati pojavnost, sporočilnost, satiričnost, črni humor, družbeno-politično kritiko in aktivizem umetnika. Predstavili in interpretirali so dela, ki so jih najbolj nagovorila, v zaključku so povzeli svoje razmišljanje in stališče o umetniku, ki so si ju oblikovali po ogledu dokumentarnega filma in srečanju z umetniškimi deli v živo. 5 Zaključek Cilj obravnave vsebin sodobne umetnosti in vizualne kulture pri predmetu Stili skozi obdobja je izkustveno učenje v galerijskem ali drugem razstavnem prostoru z vodenim in/ali samostojnim ogledom umetniških del, ki študentom omogoča neposreden stik z umetninami in njihovo osebno doživljanje, ki je kompleksno in temelji na podlagi predznanja, preteklih izkušenj, čustvovanj, asociativnega mišljenja, osebne prostorske izkušnje idr. Metodo obrnjenega učenja smo vključili v naš pedagoški proces dela zaradi uvodne motivacije in seznanitve, ki je z ogledom dokumentarnega filma študentom omogočila vpogled v delo uličnega umetnika Banksyja ter jih spodbudila k samostojnemu nadaljnjemu raziskovanju umetnika in ostalih del sodobne umetnosti. S tem so pridobili in poglobili svoje strokovno znanje. Samostojno raziskovanje so potrdili pri skupinski diskusiji in razpravi v predavalnici. »Opremljeni« z novo pridobljenim znanjem so si ogledali aktualno razstavo v Trstu in temo zaključili s poglobljeno diskusijo in zapisanim reflektivnim esejem po dodatnih navodilih, vezanih na ogled in doživljanje razstavljenih umetniških del. Ugotavljamo, da je metoda izkustvenega učenja z ogledom/ogledi razstav nujno potrebna pri obravnavi vsebin sodobne umetnosti in vizualne kulture za razvoj vizualne pismenosti 107 študentov. Pomembno je, da študenti višješolskega študijskega programa Snovanja vizualnih komunikacij in trženja ponotranjijo ta proces in ga uporabijo v vsakdanjem življenju pri branju in komuniciranju z drugimi vizualnimi sporočili ter snovanju lastnih vizualnih komunikacijskih izdelkov. Z izborom učnega, v našem primeru dokumentarnega gradiva, je obrnjeno učenje ustrezna metoda dela za uvodno motivacijsko fazo obravnave učne teme oziroma vsebinskega sklopa. Z ustrezno izbiro pedagoških metod in pristopov ter ogledi kakovostnih razstav študente opolnomočimo na področju vizualne pismenosti in jih vodimo k bogatejšemu in bolj poglobljenemu opazovanju, doživljanju, razumevanju in kritičnem vrednotenju del sodobne umetnosti in vizualne kulture. 6 Viri, literatura Babuder, U. 2010. Izkustveno učenje po modelu Davida A. Kolba v galeriji. Dostopno na spletnem naslovu: https://core.ac.uk/download/pdf/67536379.pdf. Cvetek, S. 2023. Izkustveno učenje v sodobni izobraževalni praksi. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.akadem.si/akademske-zadeve/izkustveno-ucenje-v-sodobni-izobrazevalni-praksi/. Cvetek, S. 2023. Ali gresta obrnjena učilnica in predavanje skupaj? Dostopno na spletnem naslovu: https://www.akadem.si/akademske-zadeve/ali-gresta-obrnjena-ucilnica-in-predavanje-skupaj/. Garvas, M. 2010. Izkustveno učenje kot praksa in teorija izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vrtcu Trnovo. Andragoška spoznanja, 16 (1), 35-46. Gostiša, N. 2023. Banksy: veliki komunikator – ali manipulator? Dostopno na spletnem naslovu: https://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/banksy-veliki-komunikator-ali-manipulator/. Guid, A. 2022. Umetniško delo kot izhodišče za dialog: strategije vizualnega razmišljanja. Vzgoja in izobraževanje, LIII (5), 61-63. Košir, I. 2021. Banksy, umetnik brez imena. Gea, letnik XXXI, 14-21. Marentič Požarnik, B. 1992. Izkustveno učenje – modna muha, skupek tehnik ali alternativni model pomembnega učenja? Sodobna pedagogika, 43(1-2), 1-16. Plešec Gašparič et al. 2020. Obrnjeno učenje in poučevanje kot priložnost za inovativno in prožno izvajanje učnih oblik v visokošolskem izobraževanju. Revija za elementarno izobraževanje. Journal of Elementary Education, vol. 13, sp. ed., pp. 51–80. Dostopno na spletnem naslovu: https://doi.org/10.18690/rei.13.spec.iss.51-80.2020. Resnik Planinc, T. 2020. Učne oblike in metode. Ljubljana: CPI. Dostopno na spletnem naslovu: https://cpi.si/wp-content/uploads/2020/11/Ucne_oblike_in_ucne_metode.pdf. Selinšek, J. 2012. Z izkustvenim učenjem do sprememb: kako do sprememb. Strokovna revija za ravnanje ljudi pri delu, 10(49), 30-34. Stili skozi obdobja – Katalog znanja. 2011. Ljubljana: CPI. Dostopno na spletnem naslovu: https://cpi.si/wp-content/uploads/2020/08/P7_Stili_skozi_obdobja.pdf. 108 Strnad, B. 2022. Zares gledati živo umetnino. Prispevek umetnostnega muzeja k boljši vizualni pismenosti, primer: Umetnostna galerija Maribor. Vzgoja in izobraževanje, LIII (5), 50-54. Strokovna podlaga za obrnjeno učenje. 2020. Maribor. Dostopno na spletnem naslovu: https://didakt.um.si/oprojektu/projektneaktivnosti/Documents/Strokovna%20podlaga_obrnjen o_27feb.pdf. 109 HORTENZIJE V RAZLIČNIH ZASADITVAH Nada Reberšek Natek Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje nada.natek@hvu.si Izvleček Hortenzije so vrtne rastline, ki so zasedale svoje mesto v kmečkih, mestnih in še mnogo let nazaj tudi v grajskih vrtovih. Z različnimi vrstami in sortami si lahko popestrimo vrtne zasaditve, hkrati pa so paša za oči ne le poklicnim vrtnarjem, ampak tudi mimoidočim obiskovalcem kakšnega vrta ali parka. Če upoštevamo njihove zahteve glede izpostavljenosti soncu, letni oskrbi in zaščiti preko zime, ni razloga, da spomladi ne bi lepo zacvetele. Posamezne vrste in sorte se med seboj razlikujejo, tako lahko nepoznavalec teh rastlin niti ne pomisli, da so vse obstoječe vrste pripadnice rodu Hydrangea. Ključne besede: hortenzije, vrt, park, obrezovanje, vrsta, sorta, zimska rez, spomladanska rez, izrezovanje, stari poganjek. 1 Uvod Hortenzije niso avtohtone rastline, zato jih v naravi ne najdemo. Prinešene so bile iz Azije in Amerike, sedaj pa zasedajo pomembno mesto v vrtnih zasaditvah. Dolgo časa je bila uporabna samo Hydrangea macrophylla, ki je imela različno obarvana socvetja, le-te pa je pogojevala sestava tal, kjer je bila posajena. Prevladovala je rožnata z različnimi odtenki in modra v kislih tleh z več železa. Genetika pa je svoje naredila tudi pri teh rastlinskih vrstah. Obstajajo vrste z različnimi oblikami socvetij: okroglimi, latasto oblikovanimi, polnimi in pol polnimi socvetji. Razlikujejo se po barvi teh socvetij, različnim časom cvetenja in imajo različne zahteve glede namestitve v gredi. Spomladi so hortenzije zanimive v brstenju in olistanju, poleti in jeseni v obilnem barvitem cvetenju in dozorevanju. Spadajo v rod Hydrangea. Beseda izhaja iz grščine, in sicer 'hydor' pomeni voda in 'angos' pomeni kozarec. Kot pri vseh rastlinah je znana različna simbolika tudi hortenzij, razlikuje se glede na različno kulturo in razumevanje pojmov. V japonski kulturi je hortenzija simbol hvaležnosti, spoštovanja in predanosti. V viktorijanski dobi so jo zaradi velikih in barvno usklajenih socvetij povezovali s hvalisanjem in nečimrnostjo. Danes pa je simbolika usmerjena predvsem v barvo cvetov, tako roza barva socvetja predstavlja ljubezen in iskrenost, modra odpuščanje, bela hvalisanje, vijolična pa obilje in razumevanje. 110 Značilna razrast, oblika in barva listov ter cvetov dajejo tej rastlini posebno botanično vrednost in estetski videz v vsakem vrtu posajena kot posamezna rastlina ali v skupini. Prav zaradi možne uporabe v starinskem in modernem vrtu pridobivajo v zadnjem času na pomenu in širši uporabi. Krasijo lahko vrt, večji balkon ali park. Paleta barvnih odtenkov cvetov od bele, rožnate, vijolične, modre do zelene v kombinaciji z iglavci v vrtu daje določenemu vrtu čarobni videz. 2 Botanične značilnosti hortenzij Razrast Razrast je pri večini vrst in sort grmičasta, obstajajo pa sorte, ki lahko plezajo po opori. Grmičaste dosežejo do 2,5 m, plezalke do 10 m. Listi Listi se po velikosti, obliki in barvi sortno razlikujejo in dajejo okrasno vrednost rastlini predvsem spomladi v olistanem stanju ter jeseni, ko pride do izraza barvitost posameznega grma. Cvet, socvetje Posamezni cvetovi tvorijo zanimiva in očesu prijetna socvetja, ki se razlikujejo glede na vrsto in sorto. Posamezni cvetovi so večinoma enostavni, sestavljeni iz štiri cvetnih lističev, socvetja pa so okrogla, okroglo ploščata in grozdasta ali latasta. Prevladujejo bela, rožnata in modra barva, ki jih lahko spremljajo odtenki zelene, vijolične in rdeče barve. Rožnata in modra lahko zelo variirata, saj nanju vpliva pH tal, v katerih so sorte s takšno barvo cvetov posajene. Rastne zahteve Večina sort dobro uspeva v vlažnih odcednih tleh, senčnih in polsenčnih legah, obstajajo pa sorte, ki so primerne tudi za sončne. Lege izpostavljene mrzlim vetrovom in zmrzali in pomladanskim pozebam niso primerne za hortenzije, saj lahko poškodujejo poganjke pozimi in že odgnale poganjke v spomladanskem času. Premočno sonce lahko poškoduje liste in tudi cvetove in hortenzije izgubijo svojo okrasno vrednost. Dobro bodo uspevale, če bodo imele na voljo dovolj vode, sicer jo je potrebno dodajati, ob sajenju pa se priporoča gnojenje z uležanim gnojem ali kompostom. V revnejših tleh pa jih lahko gnojimo tudi z organskimi ali mineralnimi gnojili. Z gnojenjem ne pretiravamo, ker lahko povzročimo pretirano rast z manj cvetenja in večjo dovzetnostjo za zmrzali zaradi ne dovolj dozorelih poganjkov. Zahteve glede oskrbe v času rasti Ob zadostni vlagi, upoštevanju pravilnega sajenja in gnojenja je oskrba hortenzij dokaj enostavna. Obrezovanje starih vej je nujen ukrep, ki ga izvedemo pred cvetenjem. Stare veje izrežemo pri tleh in taka spodbudimo rast novih poganjkov. V primeru, da smo hortenzije zanemarili, lahko 111 porežemo vse veje, takšne hortenzije bodo ponovno odgnale in v prihodnjih letih bujno zacvetele. V poletnih mesecih in jeseni grmastim hortenzijam odstranjujemo odcvetela socvetja, v bolj izpostavljenem področju nizkih temperatur pa lahko socvetja delno preprečujejo zmrzali, zato jih tam izrežemo pred ponovnim odganjanjem. Se pa načini obrezovanja razlikujejo glede na vrsto oziroma sorto hortenzij, tako H. paniculata in H. arborescens obrezujejo tako, da jim izrezujemo odmrle in starikave veje, enoletne poganjke pa za intenzivnejše cvetenje in bolj razraščene grmičke porežemo do višine od 25 do 60 cm. Hortenzijam gojenim na opori torej plezalkam odstranjujemo odcvetela socvetja po cvetenju, odstranjujemo pa tudi odrle poganjke in veje. Na barvo cvetov vpliva pH tal, predvsem je ta vpliv izraziti pri vrsti H. macrophylla. To je v bistvu lastnost te vrste, da v kislih tleh postanejo cvetovi bolj modri, v tleh z bazičnim pH-jem bolj rožnate in v tleh z nevtralnim pH-jem bolj vijolične. Medtem pa bele ostajajo bele, zelene ostajajo zelene ne glede na pH tal. Včasih pa spremembo barve povzroči daljše obdobje zalivanja hortenzij z vodo iz pipe in sicer se modri cvetovi obarvajo rahlo rožnato ali rahlo vijoličasto. Delno vplivajo na barvo cvetov v poznem poletju tudi sonce in starejša socvetja, kar je povsem normalen proces dozorevanja rastline. 3 Hortenzije, primerne za vrtne zasaditve H. macrophylla V tej skupini hortenzij najdemo takšne z okroglastimi socvetji in tiste z diskastimi socvetji. Najbolje uspevajo na senčnih in pol-senčnih legah v vlažni, a dobro odcedni zemlji. Nekaj najbolj zanimivih sort: - H. macrophylla 'Ayesha' ima široke ovalne liste zelene barve. Poleti razvije socvetja rožnate ali nežno vijolične barve. V višino doseže od 1 do 1,5 m. - H. macrophylla 'Bluebird' (sin. H. serrata 'Bluebird') ima ovalne zelene liste, ki se v jeseni obarvajo rdeče. Ima diskasta socvetja. V sredini socvetja se nahajajo majhni cvetki, ki so modre barve. Le-ti so obdani z večjimi cvetovi, ki so lahko nežno modre ali nežno rožnate barve. V višino in širino doseže od 50 do 100 cm. - H. macrophylla 'Nigra' je zanimiva zaradi vijolično-črnih stebel. Listi so ovalni in zelene barve. Cvetovi so rožnate ali modre barve. Socvetja so okrogla. V višino in širino doseže od 1 do 1,5 m. - H. macrophylla 'Veitchii' ima svetleče ovalne liste, ki so zelene barve. Socvetja so diskasta. V sredini socvetja se nahajajo majhni cvetki, ki so modre barve ter so obdani z večjimi belimi cvetovi, ki se obarvajo rožnato. 112 Slika 1: Hydrangea macrophylla – najenostavnejša vrsta hortenzije Vir: P. Pižmoht, 2022 H. arborescens 'Annabelle' Ta vrsta z omenjeno sorto ima zelene liste in velika bela socvetja, ki so lahko velika do 30 cm. Najprej so zeleno-bele barve, potem pa se obarvajo v čisto belo barvo. Cvetovi so sterilni. Uspeva v senci ali pol-senci v vlažni, a odcedni zemlji. V višino in širino doseže od 1,5 do 2,5 m. obstajajo še sorte rahlo rožnato obarvanimi rahlejši ali bolj gostimi socvetji. Slike 2-4: Hydrangea arborescens 'Annabelle', v polnem cvetenju in z naravno velikostjo socvetij Vir: P. Pižmoht, 2022 H. paniculata 'Jelena' - latasta hortenzija Socvetja pri tej vrsti in sorti so oblikovani v široke stožčaste oblike. Prilagojena je na zmerno sončne lege in potrebuje manj vlage kot druge vrste. Lahko jo obrezujemo konec zime tako, da veje skrajšamo na čepe, rastline zacvetijo v poletnih mesecih. Sadimo jo lahko kot samostojno rastočo, v skupini z več rastlinami ali v kombinaciji z drugimi trajnimi rastlinami. Povsod pride do izraza njena belina socvetij. H. paniculata 'Limelight' Hortenzija ima ovalne nazobčane temno zelene liste, ki v jeseni dobijo rdeč nadah. Socvetja so sprva bela, nato pa se obarvajo v nežno zeleno barvo in proti jeseni v rožnato. Cveti od julija pa vse do oktobra. V višino in širino doseže do 1,5 m. 113 H. paniculata 'Vanille Fraise' ('Renhy') Hortenzija ima ovalne zelene liste. Cvetovi so zbrani v grozdasta socvetja, ki so sprva beli, nato pa se začno barvati v rožnato. Barvanje cvetov poteka postopoma, tako da izgleda kot da se barve prelivajo iz ene v drugo. V jeseni so cvetovi popolnoma obarvani v rožnato. V višino in širino doseže od 1,25 do 2 m. H. paniculata 'Magical Andes' Zanimiva hortenzija zaradi zelenkasto obarvanih socvetij, oblikuje lataste socvetje z manj izrazitim stožcem. Vvišino in širino zraste do 1,5 m. Sliki 5 in 6: H. paniculata 'Magical Andes' in H. paniculata 'Magical Andes', primerna tudi za zasaditev v večje posode Vir: P. Pižmoht, 2022 Sliki 7 in 8: Hydrangea. paniculata 'Magical Andes' Vir: P. Pižmoht, 2022 H. quercifolia Hrastavolistna hortenzija je zanimiva tako v času cvetenja kot tudi v jesenskem času, ko se obarvajo listi. Listi spominjajo na liste hrasta (od tod tudi ime hrastavolistna hortenzija). Sprva so zelene barve in se v jeseni obarvajo v rdečo barvo. Socvetja so grozdasta, cvetovi so bele barve. V višino zraste od 1 do 1,5 m, v širino pa od 1,5 do 2,5 m. 114 H. anomala subsp. petiolaris Je plezalka, ki lahko zraste od 9 do 15 m visoko in do 2,5 m široko. Listi so zelene barve, dolgi do 11 cm in široki do 8 cm. Socvetja so bele barve in sestavljeni iz večjih cvetov in množice manjših, ki se nahajajo v sredini socvetja. Hortenzije so v času cvetenja prave lepotice, saj cvetijo zelo bogato. Prav zaradi njihovega bogatega cvetenja lahko rečemo, da so kraljice vrtov. Hydrangea. aspera 'Macrophylla' Hortenzijo imenujemo tudi srhkolistno hortenzijo z močno rastjo. V višino doseže tudi 2 m in več in se grmasto razrašča do 1, 5 m. oblikuje velike žametaste liste, ki zaradi oblike in žametno dlakavega videza vzbujajo pozornost kjerkoli je posajena. Socvetje sestavljajo kontrastno obarvane spolne in nespolne cvetove v bolj ali manj intenzivni rožnati barvi. Slika 9: Hydrangea. aspera 'Macrophylla' Vir: P. Pižmoht, 2022 4 Hortenzije, primerne tudi za večja korita in okrasne posode - Hrastolistna hortenzija ( H. quercifolia) je dobila svoje ime po podobnosti listov z listi hrasta oz. cera ( Quercus cerris). Zraste v do visok grm z velikimi (do) listi, ki se jeseni obarvajo zlato. Cvetovi so beli in z starostjo razvijejo rožnat pridih. - Drevesasta hortenzija ( H. arborescens) zraste v visok grm z ovalnimi sivo-zelenimi listi. Beli cvetovi lahko krasijo rastlino od junija pa vse do septembra. - Vrtna hortenzija ( H. macrophylla) je najpogosteje gojena vrsta hortenzij. Izvira iz Japonske in zraste v visok grm z rožnatimi, modrimi ali belimi cvetovi. Barva cvetov je pri tem močno odvisna od pH tal (glej spodaj). - Vzpenjava hortenzija ( H. anomala) je vzpenjava vrsta z belimi pladnjastimi cvetovi in je pri nas sorazmerno redka. Navadno jo lahko opazimo, v kakšnem parku ali arboretumu. - Metličasta hortenzija ( H. paniculata) je do visok grm iz Japonske in Kitajske s stožčasto oblikovanimi socvetji polnimi cvetov kremne barve. 115 - Mehkodlakava hortenzija ( H. villosa) cveti z velikimi sploščenimi socvetji modrikastih cvetov, ki jih obdajajo rožnati sterilni cvetovi. Slika 10: Primer zasaditve hortenzije v okrasne lonce za namestitev pred vhod stanovanjske hiše Vir: P. Pižmoht, 2022 5 Obrezovanje hortenzij Različne sorte hortenzij se obrezuje na različne načine. Če upoštevate naslednja pravila, se vam bodo vaše rastline zahvalile tako, da vas bodo še dolgo razveseljevale z obilico cvetov: Če se želite prepričati, da stebla lataste in divje hortenzije v slabem vremenu dobro prenašajo težo cvetov, jih obrežite spomladi ali pozno jeseni. To je edini način za zagotavljanje, da bodo rastline razvile močne poganjke in trdno osnovo za razvoj številnih cvetov. Francoska hortenzija ( Hydrangea macrophylla), hortenzija s čipkastim ovratnikom ( Hydrangea macrophylla 'Normalis' ) in plezava hortenzija ( Hydrangea petiolaris) cvetove razvijejo leto poprej, zato je pri teh sortah treba stare poganjke odstraniti takoj po poteku obdobja cvetenja. Hortenzij spomladi ne obrezujte preveč, odstranite le odmrle in zmrznjene dele rastline nad zadnjimi poganjki. Sorta hortenzije 'Endless Summer' je izjema tega pravila: z razliko od ostalih francoskih hortenzij ceni obilno obrezovanje spomladi in poleti, saj tudi po tem požene številne poganjke in nato ponovno zacveti v vsej svoji lepoti. Hortenzije so zanimive grmovnice, ki nas razveseljujejo s številnimi velikimi in bogatimi cvetovi. Velika, lepo cvetoča hortenzija je lahko zelo privlačna točka vrta, ki bo vedno privabljala poglede. Pravilna nega, predvsem pa obrezovanje, bosta zagotavljala, da bodo hortenzije vsako leto bogato cvetele. Hortenzije so grmovnice, ki v resnici ne potrebujejo obrezovanja. Če jih bomo pustili pri miru, se bodo same razvijale tako, da bodo imele številne cvetove. Če nas odcveteli cvetovi motijo, jih lahko brez posledic odstranjujemo. Kljub temu pa imamo včasih potrebo, da grme hortenzij obrežemo. Vzrok je, da se preveč razrastejo in zavzamejo preveč prostora ali pa želimo, da 116 cvetijo še bolj bogato in z večjimi cvetovi. V teh dveh primerih je smiselno poseči po škarjah za obrezovanje. Čas in način obrezovanja sta odvisna od skupine, v kateri je hortenzija. Hortenzije se delijo na tiste, ki cvetijo na poganjkih tekočega leta (letošnjih) in na tiste, ki cvetijo na dvoletnih poganjkih (lanskih). 5.1. Obrezovanje hortenzij, ki cvetijo na poganjkih tekočega leta Hortenzije, ki cvetijo na svežih poganjkih, obrezujemo pozno pozimi ali zgodaj spomladi. Lahko jih vsako leto porežemo povsem do tal. Tako spodbudimo tvorbo večjih cvetov, grmi pa bodo manjši. Če se hortenzija zaradi teže cvetov preveč poveša, potem jo lahko vsako leto porežemo 40 do 50 cm nad tlemi. Tako zagotovimo dovolj močno podporo, da se veje ne bodo preveč povešale. Če je hortenzija posajena na zavetno lego, lahko prvo leto po sajenju izrežemo vse veje razen dveh ali treh močnejših, ki jih skrajšamo na 40 do 50 cm nad tlemi. Nato vsako naslednje leto skrajšamo nove poganjke na par ali dva brstov. 5.2. Obrezovanje hortenzij, ki cvetijo na dvoletnih poganjkih Ta skupina hortenzij napravi na vejah cvetne brste kmalu po cvetenju, ki se zaključi sredi poletja. Cvetni brsti se razvijejo v poznem poletju in zgodnji jeseni, zato jih obrezujemo takoj po cvetenju. To omogoča, da se rastlina okrepi in razvije večje število brstov in posledično več cvetov v naslednjem letu. Odstranjujemo odcvetele cvetove in po potrebi tanke in vitke veje. Izrežemo lahko tudi tri in več let stare veje. Druge poganjke, ki so cveteli v prejšnjem letu, skrajšamo na 30 do 50 cm. Hortenzije iz te skupine lahko obrezujemo tudi spomladi, vendar skromno, da ne odstranimo vseh lanskih poganjkov s cvetnimi brsti. Hortenzij iz te skupine ne porežemo do tal jeseni ali spomladi, saj tako odstranimo vse poganjke s cvetnimi brsti in hortenzija ne bo cvetela. 5.3. Oskrba hortenzij med letom Za dobro uspevanje moramo hortenzije gnojiti dvakrat letno: sredi maja in še enkrat konec junija. Uporabimo popolno gnojilo (npr. 8-8-8 ali 10-10-10). Pri hortenzijah je bolje, da jih sploh ne obrezujemo kot pa da jih obrežemo napačno. Številne vrste bodo cvetele enako uspešno tudi, če jih ne obrezujemo, medtem ko lahko z napačnim obrezovanjem odstranimo vse letošnje cvetove. Vrtno hortenzijo ( Hydrangea macrophylla) in vrsto H. serrata obrežemo spomladi, ko so se poganjki že povsem razvili. Odstranimo vsa stebla, ki so pomrznila. Stebla, ki nosijo lanske cvetove ali pa niso bila olistana do vrha porežemo do prvega stranskega poganjka. Te vrste hortenzij cvetijo na lanskih poganjkih in če jih nepravilno obrežemo, lahko odstranimo vse cvetove, ki bi se odprli letos. Pri metličasti hortenziji ( H. paniculata) in drevesasti hortenziji ( H. arborescens) obrezujemo le odcvetele cvetove in polomljene veje. V primeru, da jih želimo močneje obrezati, je to najbolje storiti zgodaj spomladi, pred rastjo poganjkov. Drevesasto hortenzijo lahko porežemo tudi na 10 cm višine, da spodbudimo kompaktnejšo rast. V kolikor želimo nekoliko večji grma pa nekaj 117 stebel porežemo na 10 cm, ostala pa na različne višine (med 30 in 90 cm). Obe vrsti hortenzij cvetita na letošnjih poganjkih. Hrastovolistno hortenzijo ( H. quercifolia) obrezujemo šele, ko so mladi poganjki popolnoma izoblikovani. Odstranimo vse poganjke, ki niso pognali listov. Če želimo hortenzijo močno obrezati, je to najbolje izvesti takoj po cvetenju. Vse leto pa lahko odstranjujemo posamezna stebla, da ohranjamo obliko grma. Poleg grmičastih predstavnikov pa najdemo med hortenzijami tudi vzpenjavo vrsto H. anomala petiolaris, ki se vzpenja s pomočjo korenin, s katerimi se pripenja na les ali steno. Potrebuje le malo nege. Poleti le odstranimo poganjke, ki so prerasli rastlini namenjen prostor. 5.4 Kako uspešno prezimiti hortenzije Hortenzije pozimi pokrijte z dračjem ali smrekovimi vejicami, da jih tako zaščitite pred zmrzaljo in zagotovite, da boste lahko v cvetličnem čudežu uživali tudi prihodnje leto. Ta nasvet je še posebej pomemben za francosko hortenzijo in hortenzijo s čipkastim ovratnikom, ki poganjke poženeta leto poprej. Po možnosti je treba vse hortenzije v loncih in koritih čez zimo hraniti nekje, kjer bodo varne pred zmrzaljo. Če jih ne morete prestaviti v notranjost ali v zimski vrt, bo ustrezen zimski dom tudi sončno mesto na balkonu, kjer bodo varne pred vetrom. Najmanjši premer loncev mora znašati vsaj 40 cm, pred mrazom pa jih je treba zaščititi tudi z netkano tkanino ali vrečevino. 6 Zaključek Hortenzije v vsej paleti različno oblikovanih socvetij in barv so že nekaj časa zelo prodajne okrasne rastline. Razlogov je poleg cvetenja še več, saj so primerne za različne skupinske zasaditve ali posamezne grme v vrtu ali parku in enostavne za vzdrževanje. Kljub temu pa v Sloveniji ni pridelovalca oziroma gojitelja, ki bi te rastline razmnoževal, saj tudi razmnoževanje ni zahtevno. Ob upoštevanju pravilne izbire lege ni nevarnosti za pozno pomladanske pozebe že oblikovanih brstov. 7 Viri, literatura Adams, Katharina. 2017. Hortensien: Die schönsten Arten und Sorten. BLV Buchverlag GmbH&Co. KG, München. ISBN 978-3-834-1639-0. Bruns Pflanzen. 2022/23. Catalogue of trees and shrubs. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.bruns.de. Frett, John. 2023. Hydrangeas – Stars of the Summer Garden. Dostopno na spletnem naslovu: https://canr.udel.edu/wp-content/uploads/sites/16/2018/04/12024402/2014_Hydrangea_Feature.pdf. How to prune a hydrangea in spring, BBC Gardeners' World Magazine. 2019. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.gardenersworld.com/plants/how-to-prune-a-hydrangea-in-spring/. 118 Iannotti, Marie. 2022. How to Prune Hydrangeas, Match the Pruning Method to the Species. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.thespruce.com/when-to-prune-hydrangeas-1403320. Lavins, Molly. 2023. Hydrangea Winter Care: How To Protect Hydrangeas From Winter Cold And Wind. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.gardeningknowhow.com/ornamental/shrubs/hydrangea/hydrangea-winter-care-how-to-protect-hydrangeas-from-winter-cold-and-wind.htm. Obrezovanje hortenzij, Vrt in narava. 2023. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.vrtnarava.si/nasveti/obrezovanje-hortenzij. 119 ODPISANO GRADIVO V LUČI EKOLOŠKEGA RAVNANJA Z ODPADKI Elizabeta Strenčan Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje elizabeta.strencan@hvu.si Izvleček Besedna zveza »odpisati knjige« na prvi pogled zveni pregrešno, nekako tako kot odpisati del kulture, vendar že po kratkem kritičnem razmisleku ugotovimo, da med temi dejanji ne moremo postaviti enačaja, saj gre v prvem primeru za nujno barbarstvo, ki je včasih res povezano z nekulturnim ravnanjem s knjigami (trganje listov, polivanje ipd.), še večkrat pa s pomanjkanjem prostora (doma, v knjižnicah, antikvariatih ipd.), ki nas sili, da se ob izdaji/nakupu nove knjige odpovemo kakšnemu izvodu stare. Med različnimi možnostmi ponovne uporabe knjig je idealno, da jim poiščemo še kakšnega bralca, vendar takšnih knjig potem ne moremo šteti med odpisane, lahko pa jih spremenimo prvotno namembnost in jih uporabimo kot funkcionalne izdelke ali zgolj kot umetniške stvaritve. S tem (začasno) obdržimo vrednost papirja, na katerem so natisnjene, včasih prihranimo tudi material, npr. usnje, v katerega so vezane, vsekakor pa je njihova ponovna uporaba koristnejša, kot če jih enostavno prepustimo reciklaži. Pri zadnjem pregledu knjižničnega gradiva na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju smo našli 112 enot, ki so bile po izbranih kriterijih za odpis. Glede na to, da je material, iz katerega dijaki ustvarjajo pri likovni umetnosti, strošek šole in da pri izobraževanju naših dijakov, predvsem na smeri aranžerstvo, potrebujemo velike količine tega materiala, se nam je porodila ideja, da bi te knjige koristno uporabili za njihovo kreativno umetniško ustvarjanje pri pouku likovne umetnosti in se ob tem medpredmetno povezali še z ekološkim ravnanjem z odpadki pri predmetu Dekoraterstvo. V prispevku sta prikazani njihovi deli. Ključne besede: papir, odpisane knjige, odpadek, ponovna uporaba, likovna umetnost 1 Uvod Razmišljanje o nastanku situacije, v kateri lahko govorimo o takšni hiperprodukciji knjig, da je za namestitev novih potrebno narediti prostor tako, da starejše fizično odstranimo, lahko začnemo bodisi z raziskavo razvoja papirja ali pojava tiska, saj sta na neki prelomni točki obe sredstvi omogočili, da je knjiga postala množično dostopna kulturna dobrina, ali kot pravi vir [1], da zaradi dragega in dolgotrajnega prepisovanja besedil ni bila več dostopna samo maloštevilnim izbrancem. Predhodnika današnjega papirja sta papirus, ki so ga izumili v Egiptu pred 5000 leti in pergament, ki so ga v 14. stol. pr. n. št. izdelovali v Mali Aziji. Prvi zapis o postopku izdelave papirja je delo kitajskega ministra Cai Luna iz leta 105 n. št. Na evropskih 120 tleh je začela obratovati prva papirnica leta 1240 v Italiji, kjer so kot surovino uporabljali pretežno lanene krpe, postopki, ki so jih pri tem uporabljali, pa so bolj ali manj uveljavljeni še danes. V Sloveniji so prvi ročno izdelali papir v Zgornji Hrušici pri Ljubljani leta 1544, danes pa v Sloveniji obratuje 6 velikih papirnic, ki imajo dolgo tradicijo [2]. O nastanku oz. izvoru prve knjige je tako težko govoriti kot o nastanku jezika samega, če o knjigi razmišljamo kot o zbirki listov (kodeksu), z besedami in slikami, ki so prenesene na podlago tako, da jih lahko nekdo prebere, pa nas vodi pot od egipčanski knjig na papirusu do kitajskih knjig na bambusovih trakovih in do najstarejše tiskane knjige Diamantna sutra, avtorja Wang Jie, ki datira iz leta 868 [3]. Način nastajanja knjig je spremenila iznajdba premičnih črk oz tiska pred več kot 500 leti, ko je Johannes Gutenberg iznašel tiskarsko prešo, ki je postala osnovno orodje za širjenje idej in znanja, saj je prispevala k oživitvi učenja, pospešenem razvoju umetnosti, znanosti in medicine, kar vse je navdihnilo kulturno dogajanje in spremenilo tok zgodovine [1]. Njegova znamenita Biblija, ki predstavlja pravo tiskarsko mojstrovino, je izšla 23. februarja leta 1455, Slovenci pa smo morali na prvo tiskano knjigo počakati do leta 1550, ko je Primož Trubar pod psevdonimom »ilirski domoljub« pri tiskarju Petru Frentzu v mestu Schwabisch Hall izdal Katekizem [4]. Digitalna tiskarska tehnologija 21. stoletja je na novo določila pravila tiskanja knjig in založništva. Kot pred njo Gutenbergova preša, je tudi ta tehnologija generirala ekonomske koristi, hkrati pa je preoblikovala zaporedje v verigi tiskanja knjig in dodatno povečala vznemirljive možnosti, kot sta samozaložništvo in personalizacija. Možnost tiskarjev in založnikov, da tiskajo v manjših nakladah, je povzročila spremembe v knjižni produkciji v smislu minimaliziranja tveganja presežkov v nakladah, možnost ponovitev tiskanja pa na knjižni trg prinaša bogat in pester izbor naslovov, saj lahko izda svojo knjigo praktično vsak ambiciozni avtor [1]. Z vidika dostopnosti knjige kot kulturne dobrine je takšno stanje na prvi pogled idealno, ampak, kot nas je že pred stoletjem opozarjal veliki bengalski književnik, nobelovec Rabindranath Tagore, da najboljše ne prihaja samo , ampak v družbi vsega, ima takšna hiperprodukcija knjig tudi slabosti, predvsem v smislu onesnaževanja okolja, ki ga najprej povzroča papirna industrija, potem pa še papir, ki ga odložimo na odpad. O hiperprodukciji knjig oz. »garažnem« založništvu kritično razmišlja tudi Rugelj [5], ki pravi, da v Sloveniji letno izdamo okoli 5000 novih knjig, ki pogosto niti niso namenjene knjigarnam, ob tem pa ogrožeamo založbe, ki imajo pri izdaji knjig vzpostavljen resen in organiziran sistem in se ukvarjajo pretežno z izdajanjem knjig. Če temu dodamo še davek na dodatno vrednost, ki poveča končno ceno, se knjigam pri nas ne piše tako dobro, kot bi morda pomislili na prvi pogled. 2 Produkcija knjižnega gradiva Podatkov o številu izdanih knjig na letni ravni v svetovnem merilu nam ni uspelo pridobiti, eno izmed vodilnih ameriških zelenih podjetji na področju izdaje knjig, Eco-Libris, pa navaja, da so leta 2013 v ZDA izdali 4,15 milijarde knjig, prodali pa so jih 3,09 milijarde. Neto zaslužek od prodaje teh knjig je znašal 23,9 milijarde USD, medtem ko je letni prihodek evropskih založnikov znašal 22,3 milijarde EUR. Glede vezave je bil približno enak odstotek mehke in trde vezave (35 %), nekolik manjši delež knjig (21 %) pa je bilo vezanih po tržni knjižnični vezavi. Najpomembnejši dejavniki pri nakupu knjig so bili vsebina (43 %), avtor (29 %), dobro priporočilo (11 %), naslov (4 %) in cena (3 %). Med ameriškimi založniki knjig jih ima kar 50 % vzpostavljene okoljske politike in cilje za povečanje uporabe recikliranega papirja oz. papirja iz certificiranih gozdov, s čimer želijo izboljšati svoj ekološki odtis, nekoliko manj pa je zaenkrat založnikov, ki se zavezujejo k izdaji t. i. zelenih knjig, kar pomeni, da za vsako izdano knjigo financirajo posaditev enega drevesa [6]. 121 Podatki Zveze evropskih založnikov, v katero je vključenih 29 nacionalnih združenj, ki delujejo na območju Evropske unije, kažejo, da je bili v tem prostoru leta 2017 izdanih približno 610.000 novih knjig, skupni letni prihodek od prodaje založnikov knjig v tem letu pa je znašal približno 22,2 milijarde EUR. Največji trgi glede prometa so bili Nemčija, Velika Britanija, Francija, Španija in Italija, iz teh držav pa poročajo tudi o več milijonih knjig, ki jih imajo na zalogi [7]. V Sloveniji je knjižna produkcija po letu 1991 naraščala in je leta 2009 dosegla rekordnih 6.953 naslovov izdanih knjig in brošur. Od takrat dalje nekoliko upada in je v letu 2016 znašala 5.319 naslovov, med katerimi je bilo 34 % naslovov leposlovja [8]. 3 Odpis knjižničnega gradiva Odpis knjižničnega gradiva (v nadaljevanju gradiva) je nepogrešljiv element pri izgradnji učinkovite, kakovostne in aktualne knjižnične zbirke, za katerega so zadolženi strokovni delavci v knjižnici, pri tem pa so jim v pomoč tudi navodila in pravilniki za izločanje in odpis gradiva, ki jih izdaja Narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani v skladu z Zakonom o knjižničarstvu [9]. Kriteriji za odpis gradiva so odvisni od vrste knjižnic, praviloma pa se odpišejo gradivo, ki je glede na namen knjižnice fizično ali vsebinsko neustrezno, predvsem pa [10]: - umazano in poškodovano gradivo ter gradivo v slabem stanju; - nepopolno gradivo, katerega deli so izgubljeni ali uničeni; - odvečni izvodi gradiva, ki glede na povpraševanje ne ustrezajo več potrebam; - zastarelo gradivo; - starejše izdaje gradiva, ki se lahko nadomestijo z novejšimi; - pogrešano gradivo in podobno. Ravnanje z odpisanim gradivom v šolskih knjižnicah je bežno omenjeno v 14. in 15. členu Navodil za izločanje in odpis knjižničnega gradiva [9] kjer je navedeno, da šolske knjižnice odpisano domoznansko gradivo najprej ponudijo svoji osrednji območni knjižnici, preostalo gradivo pa drugim šolskim knjižnicam v svoji oziroma sosednjim občinam, lahko pa ga podarijo drugim javnim zavodom, humanitarnim organizacijam, uporabnikom ali širši javnosti. Gradivo lahko tudi prodajo na javni dražbi in izkupiček namenijo za dopolnjevanje knjižničnih zbirk, ali ga oddajo v reciklažo. Podatkov o odpisu knjižničnega gradiva v slovenskem prostoru nam ni uspelo pridobiti, lahko pa o trendu odpisa sklepamo iz poročila knjižnice dr. Toneta Pretnarja v Tržiču. Na dan 31. 12. 2018 je zbirka gradiva tej knjižnici štela 81.043 enot, znotraj katerih je bilo 2.328 izvodov serijskih publikacij (časnikov, časopisov in revij). V letu 2018 so pridobili 3.171 novih enot, odpisali pa so 2.021 enot, kar pomeni, da se je njihova dejanska zbirka povečala za 1.150 enot, kar predstavlja 19 m novih polic (60 kosov na meter) [11]. 4 Problematika odpadnega papirja Papir je tako vsestranski material, da praktično sploh ne opazimo več, kje vse ga uporabljamo. Čeprav je bilo ob digitalizaciji pričakovano, da se bo njegova uporaba zmanjšala, se je zadnjih 40 letih v svetu povečala kar za 400 % [12]. Po podatkih Evropske konfederacije proizvajalcev papirne industrije smo v letu 2019 v posameznih svetovnih regijah porabili 419,7 milijonov ton papirja in kartona, od tega največ (46,9 %) v Aziji, sledijo države Evropske unije (20,0 %) in Severna Amerika (19,6 %) [13]. Med večje porabnike papirja lahko uvrstimo: kmetijstvo (vreče iz papirja, zavojčki s semeni, stelje …); gradbeništvo (strešne kritine, tla, ognjevarni papirji, 122 mavčne plošče, okrasni laminati …); avtomobilsko industrijo (fasadne plošče, obloge vrat in strehe …); komunikacije (kuverte, časopisi, revije, voščilnice, koledarji, dnevniki, telefonski imeniki, vizitke, potrdila, okrožnice, katalogi, prodajni in servisni priročniki, brošure, plakati, oglasi); gospodinjstva (papirnati krožniki in skodelice, toaletni papir, kuhinjske brisače, serviete, ovojni papir, družabne igre, tapete, senčniki …); izobraževalne dejavnosti (učbeniki, delovni zvezki, zemljevidi, stenski plakati, likovno izražanje); električno industrijo (izolacijske plošče, elektrolitski kondenzatorski papir, ovoji za električne kable, tiskana vezja …); splošno industrijo (zaščita za industrijsko blago, embalaža …); področje medicine (zavijanje instrumentov in opreme za sterilizacijo, povoji, trakovi za prvo pomoč, oblačila za enkratno uporabo, maske za obraz, kirurške kape, posteljnina za enkratno uporabo, rjuhe in prevleke za blazine, embalaža zdravil, recepti) in finančni sektor (bankovci, čeki, poslovne knjige, denarne vrečke …) [12]. Takšne skoraj nepredstavljive količine papirja obremenjujejo okolje z več vidikov. Najprej s krčenjem gozdov za pridobivanje osnovne surovine, nato s proizvodnjo, nazadnje pa z odlaganjem papirja v naravo [14]. Osnovna surovina za izdelovanje papirja so vlaknine rastlinskega izvora, katerih glavni del je celuloza. V preteklosti so uporabljali konopljina, lanena in bombažna vlakna, sredi 19. stol. pa je postala glavna surovina les, ki je sicer obnovljivi vir, vendar njegove količine niso neomejene. V enem izmed zadnjih učbenikov, ki je izšel v Sloveniji leta 2019 za izobraževalni program Papirničar, navajajo, da je sodobna proizvodnja celuloze energetsko neodvisna in da z izpusti CO2 ne obremenjuje okolja, z uporabo lesa iz certificiranih gozdov pa ta industrija spodbuja trajnostno gospodarjenje z gozdovi [2] kar najbrž drži, hkrati pa v strokovni literaturi opozarjajo, da industrija celuloze in papirja velja za eno najbolj onesnaževalnih industrij na svetu. Okolje onesnažujeta tako prvi korak pri pridobivanju celuloze, kjer lesne sekance mehanično in kemično obdelajo za odstranjevanje lignina in za izboljšanje lastnosti vlaken, kot drugi korak, to je beljenje s klorom, s katerim posvetlijo celulozo. Celotni procesi v tej industriji so tudi energetsko in vodno zelo intenzivni, saj izkoriščajo sladko vodo; poraba vode se sicer spreminja glede na proizvodni postopek, vendar lahko kljub uporabi najsodobnejših razpoložljivih tehnologij doseže tudi do 60 m3/tono papirja [15]. Enako problematično je tudi ravnanje z odpadnim papirjem. Po nekaterih podatkih za izdelavo embalaže, ki nato predstavlja tretjino vseh odpadkov, ki jih ustvari naša družba, v svetu uporabijo kar 41 % celotne proizvodnje papirja [14]. Da je papir naš najpogostejši odpadek govori tudi podatek, da predstavlja 35 od skupnih 100 kilogramov vseh odpadkov, ki jih odložimo. Povečana količina odlagališč zahteva vedno več zemljišč, odpadni papir pa je pogosto potrebno treba zažgati, kar povzroči onesnaženje zraka. Ekološko škodo povzročajo tudi toksini, ki se tako na odprtih kot pokritih odlagališč sproščajo v zemljo in v tla, nezanemarljiv ogljični odtis pa predstavljajo tudi prevozi odpadnega papirja. Odlagališča predstavljajo tudi krčenje naravnih habitatov, zaradi česar je ogroženih že več živalskih vrst [16]. Odrešilno rešitev za to problematiko predstavlja recikliranje papirja, ali kakor pravijo v društvu Ekologi brez meja: »Star papir za novo upanje.« V viru [17], kjer povzemajo podatke po Confederation of European Paper Industries iz leta 2010, navajajo, v Evropi recikliramo 64,6 % vsega papirja, največ v Nemčiji. V primerjavi s proizvodnjo tone papirja iz lesa za proizvodnjo tone recikliranega papirja porabimo 64 % manj energije, približno polovico manj vode, emisije nevarnih snovi v zrak pa znižamo za 74 %. Takšni podatki bi bili fascinantni, če na drugi strani ne bi opozarjali, da vsega papirja in izdelkov iz papirja žal ni mogoče reciklirati in da samo zato, ker recikliramo papir, še ni potrebno intenzivno razmišljati, kako zmanjšati njegovo uporabo. Nenazadnje lahko za recikliranje porabimo več energetskih virov kot za papir, 123 ki ga izdelamo z novo papirno maso, saj so potrebna sredstva za zbiranje, razvrščanje, transport, odstranjevanje črnila in rezkanje, kar je zelo drag postopek. Če drži podatek, da kar 25 odstotkov papirja, ki se zbere za recikliranje, po vrnitvi v papirnico ponovno konča med odpadki, je recikliranje še posebej drago [18]. Sicer pa trenutno recikliranje papirja razumemo v širšem smislu kot zgolj uporabo za izdelovanje novega papirja. Ker pri ponavljajočem recikliranju celulozna vlakna izgubljajo nekatere lastnosti, jih ni mogoče reciklirati v nedogled. Alternativne možnosti uporabe papirja, ki ga ni več možno reciklirati so v gradbeništvu, pri predelavi tal, v kmetijstvu in elektroenergetiki, najpomembnejši korak pa je zmanjšanje uporabe papirja [19]. 5 Možnosti ponovne uporabe odpisanega knjižničnega gradiva Uporaba odpisanega knjižnega gradiva pri kreativnem izražanju ni novost. V spletnem viru [20] je prikazanih več izjemno domiselnih in enostavnih idej za uporabo poškodovanih knjig. Platnice knjig lahko npr. uporabimo kot ohišje za stensko uro ali za izdelavo foto albuma. Iz knjižnih listov lahko izdelamo »trajnejši« cvetlični aranžma in izdelamo vrečke, v katere shranjujemo semena. Pomembno je, da pri ponovni uporabi knjig uporabimo čim manj virov. Kot je prikazano na slikah 1 in 2 lahko knjige uporabimo tudi v celoti. Na prvi sliki je knjiga uporabljena kot nadomestilo cvetličnega lončka. Prostor z odstranjenimi listi je potrebno pred vlago zaščititi s plastično folijo, vanjo pa lahko sadimo rastline, ki za rast ne potrebujejo veliko vode, npr. kakteje. Slika 1:Knjiga kot nadeomestilo za cvetlični lonec [20] Na drugi sliki je prikazana uporaba poškodovanih knjig kot stojalo za namizno svetilko. Pri takšni uporabi je potrebno strogo upoštevati varnostni vidik ravnanja z električno energijo. Slika 2: Podstavek za namizno svetilko [20] 124 6 Projekt ponovne uporabe knjižničnega gradiva na šoli Pri zadnjem temeljitem pregledu knjižničnega gradiva na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju smo našli 112 enot knjig, ki so bile po izbranih kriterijih za odpis. Med njimi so bile zelo poškodovane leposlovne in strokovne knjige, z manjkajočimi stranmi, pri manjšem delu knjig je bila nepopravljiva poškodba vezave, najmanj pa je bilo strokovnih knjig, ki so bile že večkrat ponatisnjene in smo zaradi pomanjkanja prostora obdržali zadnje, dopolnjene izdaje. Med knjižničnim gradivom, ki je bilo za odpis, so bile tudi revije, v katerih so manjkale očitno tako zanimive vsebine, da si jih je nekdo prilastil ter zastareli telefonski imeniki. Projekt ponovne uporabe knjižničnega gradiva je potekal od 22. 2. do 26. 2. 2021. Med številnimi kreacijami prikazujemo dve, ki krasita vhod v knjižnico naše šole. Na levi strani je valentinov motiv, na desni strani so listi knjig, ki padajo z neba. Slika 4 prikazuje proces ustvarjanja z odpadnim knjižnim materialom, pri katerem je lutka dobila novo oblačilo. Slika 3: Papirni kreaciji ob vhodu v knjižnico Slika 4: Proces oblačenja aranžerske lutke v papirno oblačilo 7 Zaključek Projekt ponovne uporabe knjižnega gradiva lahko razumemo kot varčevanje pri nabavi materiala za kreativno likovno ustvarjanje dijakov, kot seznanjanje dijakov s problematiko onesnaževanja okolja, ki ga povzroča papirna industrija, kot opominjanje na uporabo »zelenih« knjig ali zgolj kot domiselno vabilo na obisk šolske knjižnice. V njej bodo dijaki, kljub nekaterim odpisanim izvodom, še vedno našli pisan svet leposlovja, ki jim bo nudil estetsko ugodje, spoznanja o svetu in življenju nasploh in jih seznanjal z vrednotami in ideološkimi stališči, ki jim bodo v pomoč pri odraščanju. Ob prebiranju strokovne literature bodo bogatili znanje in morda nekoč v prihodnosti zato bolj suvereno opravljali svoj poklic. 125 8 Viri, literatura [1] M. Orehovec, »Kabinet čudes: natisnjena črka ostane«, Delo, 4. marec, 2015. Dostopno na spletnem naslovu: https://old.delo.si/znanje/izobrazevanje/kabinet-cudes-natisnjena-crka-ostane.html [6 . 2. 2021]. [2] A. Knavs, I. Gnjidič R. Šuštar, Priprava vlakninskih snovi za proizvodnjo papirja in kartona. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje, 2019. [3] R. Cave, S. Avad, Zgodovina knjige skozi knjige [prevod K. Jerin]. Ljubljana: UMco, 2015. [4] K. Ahačič, »Nova odkritja o slovenski protestantiki«, Slavističa revija, let. 61 , št. 4, str. 543–555, 2013. [5] S. Rugelj, »Deset mitov in zmot o slovenski knjigi«, Delo, 21. 5. 2019. [6] Eco-Libris, »Some facts about the book publishing industry«, 2013. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.ecolibris.net/bookpublish.asp [7. 2. 2021]. [7] Federation of European Publishers, European Book Publishing Statistics 2017, 2018. Dostopno na spletnem naslovu: https://fep-fee.eu/European-Book-Publishing-995 [Datum dostopa: 7. 2. 2021]. [8] I. Repovž Grabnar, »Slovenski dnevi knjige«, Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, 2018. [9] Mestna knjižnica Ljubljana, »Pravilnik o upravljanju knjižnične zbirke v mestni knjižnici Ljubljana«, 2008. [10] Navodila za izločanje in odpis knjižničnega gradiva. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica NUK, 2012. [11] M. Kenk Tomazin, »Zaključno vsebinsko letno poročilo posrednega proračunskega uporabnika leto 2018«, Tržič: Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, 2019. Dostopno na spletnem naslovu: http://knjiznica-trzic.splet.arnes.si/files/2019/04/ZAKLJU%C4%8CNO-VSEBINSKO-PORO%C4%8CILO-KdrTP-za-leto-2018-zdru%C5%BEeno-M-in-A.pdf [Datum dostopa: 10. 2. 2021] [12] A. Sreeramana. »A Study on History of Paper and possible Paper Free World«, International Journal of Management, IT and Engineering 6(1), 2016. pp, 337–355. [13] Confederation of European Paper Industries, Key statistics 2019; European pulp & paper industry, 2019. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.cepi.org/wp- content/uploads/2020/07/Final-Key-Statistics-2019.pdf [10. 2. 2021]. 126 [14] Surovina, družba za predelavo odpadkov, »Odkup papirja ali sedem skrivnostnih življenj«, b.d. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.surovina.si/odkup/odkup-papirja [Datum dostopa: 10. 2. 2021]. [15] B. K. Ince, Z., Cetecioglu and O. Ince, »Pollution Prevention in the Pulp and Paper Industries«. Intech Open, 2011. [16] S. Taylor, »Negative Effects of Paper Wastes«, 2019. Dostopno na spletnem naslovu: https://sciencing.com/negative-effects-of-paper-wastes-13658050.html [Datum dostopa: 14. 2. 2021]. [17] Ekologi brez meja, »Star papir za novo upanje; gradivo za medije«, 2011. Dostopno na spletnem naslovu: https://ebm.si/zamedije/Gradivo_za_medije17022011.pdf [Datum dostopa: 14. 2. 2021]. [18] Monroe County, The Great Paper Waste, 2015, pp. 109–108. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.monroecounty.gov/files/DES/education/LESSON14.pdf [Datum dostopa: 14. 2. 2021]. [19] I. Cabalova, F. Kacik, A. Geffert, and D. Kacikova, »The Effects of Paper Recycling and its Environmental Impac, 2011. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.intechopen.com/books/environmental-management-in-practice/the-effects-of-paper-recycling-and-its-environmental-impact [Datum dostopa:16. 2. 2021]. [20] C., Courtney, »Study Time: 15 Creative and Easy Ways to Upcycle Damaged Books«, 2015. Dostopno na spletnem naslovu: https://wonderfuldiy.com/damaged-books-upcycling-crafts/ [Datum dostopa:16. 2. 2021]. 127 128