Če si tudi ti davčni zavezanec, potem imaš po zakonu možnost nameniti 0,5 % svoje dohodnine kakšni družbeno koristni organizaciji. 0,5 % DOHODNINE JE DRAGOCENA POMOČ MLADINSKI KARTICI Tudi mi, ki ustvarjamo program mladinske kartice EURO<26, smo organizacija, upravičena do teh donacij. Če se odločiš delček dohodnine darovati za razvoj programov za mlade, zaradi tega ne boš plačal več dohodnine, nam pa bo zelo pomagalo, npr. pri izdajanju revije, ki jo ravnokar bereš. IN KRKO LRHHO POSTANEŠ DEDEK MRRR? Tako, da sporočiš Davčni upravi RS, da del dohodnine (največ 0,5 %) nameniš za donacijo. To pa lahko narediš na tri načine: * pisno, tako da poleg tvojih podatkov (ime, priimek, naslov, davčna številka) navedeš naše ime, naslov in davčno številko ter kolikšen del dohodnine namenjaš za donacijo (npr. 0,5 %); obstaja tudi obrazec »Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije«, ki ga dobiš na izpostavah Davčne uprave (ali na www.durs.gov.si -> aktualno -> dohodnina 2008 -> namenitev dela dohodnine za donacije) * ustno na izpostavah Davčne uprave v Sloveniji, kjer Bbodo naredili zapisnik preko elektronskega sistema eDavki na www.durs.gov.si ali direktno na http://edavki.durs.si z naslednjimi kliki: vstop -> elektronsko oddajanje obrazcev -> izberi obrazec za oddajo novega dokumenta -> DOH-DON Zahteva za namenitev dela dohodonine za donacije -> vpišeš naše podatke in %, ki ga nameniš za donacijo (npr. 0,5 %) -> oddaj vlogo Seveda pa v vsakem primeru potrebuješ naše podatke: Zavod Movit, Gregorčičeva 3, Ljubljana, davčna številka SI 87660407 Že sedaj se ti zahvaljujemo, še posebej, če boš donacijo priporočil tudi staršem. Zahtevo za namenitev dela dohodnine za donacijo lahko Davčni upravi posreduješ kadarkoli, letos pa je čas še do 31. decembra 2008. D< euro<26 projekti euro<26 popusti euro<26 natečaji novi popusti euro<26 pianet evropa na vlakih vedno kaj novega noč na dunaju mnveit! nori športi 8 Eravitaciia prihrani 1 tono! intervju: magda iz varšave EURO<26 projekt: zamenjaj kožo! projekt verjamem: zgovorne majice kuit i.. ■' fr\ Skupina je odšla v bližnjo trgovino Market Tabor po papirnate krožnike in prtičke. Gremo na drink! je bila misija na invalidskih vozičkih. Voznik je bil Nino, nanj pa je pazila Saška. Naloga je bila spretnostna vožnja do kavarne Mačkon na Trubarjevi ulici, kjer so se okrepčali in se urno odpravili nazaj. Pošlji pozdrave! se je imenovala zadnja odprava, na kateri sta Lea in Nina preizkusili sporazumevanje z rokami, imeli sta namreč zamašena ušesa, in v spremstvu pomočnice Nine odšli na pošto poslat kartico ekipi EURO<26 in dijaškemu domu Tabor. Seveda smo vse ujeli tudi na trak, za to pa so poskrbeli dijaki s Srednje grafične in medijske šole Ljubljana. Medtem je bilo v dvorani dijaškega doma zelo pestro. Natalija, Jane, Miloš, Danijel in Manja iz Zavoda za gluhe in naglušne so pokazali zanimive družabne igre, v katere smo se z veseljem vključili, za posladek pa so zaigrali še skeč Obisk pri zdravniku. Mladi iz Zveze Sonček so nam pokazali boccio -balinanje, prilagojeno osebam s cerebralno paralizo, ki je vzbudilo veliko zanimanja pri gledalcih, prikaz pa je bil več kot nazoren. Slepi in slabovidni pa so predstavili show down in golbal, igri, ki sta prilagojeni njihovim potrebam. Da braniti gol pred zvenečo žogo brez pomoči vida res ni mačji kašelj, je ugotovilo tudi nekaj pogumnih gledalcev, ki so se preizkusili v vlogi branilca. POROČILR Z ODPRRV Naši agentje so se medtem že vrnili z misij, sledilo je poročanje o odpravi. Katarina, ki je nosila očala za simulacijo slabovidnosti, je povedala: "Največ težav so mi povzročale stopnice in predstava o višini ovir, čez katere sem hodila." Dekleta, ki so se odpravila na misijo Pošlji pozdrave!, so z rokami skušala pokazati, kaj želijo kupiti, vendar jim to ni uspelo. Težavo so rešila tako, da so napisala, kaj želijo. Nino je po vožnji z invalidskim vozičkom povedal, da je usmerjanje le-tega veliko težje, kot je pričakoval, in da bi brez asistentke naletel na kar nekaj težav. Vsi, ki so "menjavali kožo", menijo, da je bila izkušnja zanimiva in poučna. Vsekakor jo priporočajo tudi drugim, ki takšnih izkušenj nimajo, saj si je šele po neposrednem doživetju mogoče predstavljati, kako je biti v takšnem položaju. Seveda nas je po vseh teh dogodivščinah že pošteno napadla lakota, zato smo mi napadli "pizzo, da te kap" in se prepustili druženju ob veseli glasbi. Zanjo in za ostale reči, ki spadajo k ozvočenju, je poskrbel Martin Stadler iz dijaškega doma Tabor. Dogodek se je tako končal, izkušnje pa so ostale. Te so bile eden pomembnejših namenov projekta. Medsebojno sodelovanje in druženje mladih je bilo prijetno in zabavno, vsi pa smo doživeli cel kup novih spoznanj. Kaj se je dogajalo na odpravah, si lahko ogledaš na videu, ki je objavljen na www.youtube.com, in v spletni galeriji na www.euro26.si. & EEOV majic VERJRMEM... RRD BI... FINO BI BILO... ŽELIM SI... Do 3. oktobra 2008 smo zbirali misli, namenjene mladim z manj priložnostmi. Najboljše misli smo zbrali v spletni galeriji na www.euro26.si, kjer si jih lahko še vedno ogledaš. Spletno glasovanje pa je odločilo, kdo si je "priglasoval" majico s svojo najljubšo mislijo. BR KRJ SPLOH GRE? Letos je leto medkulturnega dialoga in vključevanja mladih z manj priložnostmi. Zato je ekipa EURO<26 povabila vse mlade, ki jim ni vseeno, kako se mladi z manj priložnostmi počutijo ali pa so na lastni koži izkusili kaj podobnega, da povejo svoje stališče na glas oz. da si "primislijo" majico s svojim stališčem. "SEM JRZ EDEN OD MLRDIH Z MRNJ PRILOŽNOSTMI...? ...če ne smem ven, kadar imam "hausarest"?" Ne. Mladi z manj priložnostmi so mladi, ki so v primerjavi s svojimi vrstniki prikrajšani zaradi svojega položaja oz. ovir, ki jim onemogočajo učinkovit dostop do izobraževanja, mobilnosti in participacije, aktivnega da u uu državljanstva ter vključevanja v spniunana družbo na splošno. Mladi, ki imajo 1,3 ™41 manj priložnosti, so na primer: * mladi z nizkim življenskim standardom, brezposelni, brezdomci, * mladi s fizičnimi, čutnimi, men- tE nhlElt talnimi težavami, * mladi priseljenci, pripadniki manjšin, begunci, * mladi z učnimi težavami ter tisti, ki so opustili šolanje ali izpadli iz snet, kier si sistema izobraževanja, kar ŽEliS' * diskriminirani zaradi spola, etične ali verske pripadnosti, spolne usmerjenosti, tudi odvisniki, mladi v rejništvu, mladi iz ...... ee na svEi ločenih družin... hq u hilll hilla * mladi iz odmaknjenih, ruralnih območji, iz težavnih urbanih četrti, iz manj razvitih območij ... da bi bili «ee spnitoiania ¡n miru na svetu. siet, kiEr si tahko kar iEtii. IN BRKRJ IMRJO MRNJ PRILOŽNOSTI? Predstavljaj si, da živiš življenje na invalidskem vozičku. Pokliče te prijatelj in te povabi na super špil čisto nove računalniške igrice, ti pa se boš dogodka težko udeležil, ker blok, v katerem živi prijatelj, nima dvigala. Pomisli tudi na vozičku neprijazne avtobuse, pločnike, nekatere knjižnice, banke, pošte, šole... Ni tako zelo fino, a? Kaj pa vsi mladi, ki imajo 6. ali celo 7. stopnjo izobrazbe in so brezposelni? Brezposelnost po novih podatkih sicer strašansko pada, še vedno pa je veliko mladih, ki želijo delo, pa ga ne dobijo, še več pa je takšnih, ki opravljajo delo, ki ni popolnoma nič povezano z vsem tistim, kar so leta pridno tlačili v učene glave. Pomisli tudi, kako je stopiti na igrišče polno vrstnikov, ko kar naenkrat vsi utihnejo in te gledajo, ker pripadaš manjšini, ker si drugačen, ker ne spadaš tja... KDO SI JE "PRIGLRSOVRL"■ MRJICO Z MISLIJO? Spletno glasovanje je odločilo, kdo bo nosil majico s svojo najljubšo mislijo: * 5 najbolje ocenjenih je dobilo svoj prostor na majicah: Fino bi bilo, da bi bilo več spoštovanja in miru na svetu. Jasmina K. Želim si te objeti. Tina S. Želim si svet, kjer si lahko, kar želiš. Goran K. Fino bi bilo, če na svetu ne bi bilo hinavščine. Rok V. Verjamem, da si tudi nemi ljudje lahko kaj povedo na uho. Mojca K. * Tudi najbolj vztrajni glasovalci so dobili [majice: Tomas F., Teja G., Marina K., Mario K., Alan R. * Naključno izžrebani pa prejmejo jEURO<26 žogice za žongliranje: Saša R., Petra P., Bojan H. ee na svEtu DE bi bito hMaViCHIE. da si tiidi nemi LilldiE latikD Čestitamo! Vsak glasovalec je lahko glasoval za poljubne misli, vendar za isto misel le 1x na dan. Za glasovanje je bila potrebna registracija. Ostala pravila za sodelovanje si lahko ogledaš na www.euro26.si/pravila. Najboljše misli z izhodišči Verjamem. Rad bi. Fino bi bilo. Želim si. si lahko ogledaš v spletni galeriji v rubriki "EURO<26 projekt: Verjamem...". V kaj pa ti verjameš? 7 h SKWAL Velja za nekakšen modernejši primerek skoraj izumrlega monoskija (ena smučka 150-180 cm, na kateri stojiš v smeri vožnje), le da tu noge niso vzporedno, ampak kot pri boardu -ena za drugo. Je torej nekakšna snowboardu podobna smučka z gibljivimi vezmi, s katero lahko dosegaš velike hitrosti. * www.skwalzone.org SPIKE Kolesarske gume Spike (z v plašč vgrajenimi žebljički) so zimska različica gum, namenjena za po snegu in ledu, ki bo vsem zapriseženim kolesarjem pomagala hitreje dočakati pomlad. Enostavno, svoj MTB opremi z gumami Spike (poglej na www.mtb.si) in vožnja po belih poljanah se lahko prične. Lahko poskusiš podreti svetovni rekord v hitrostnem kolesarjenju po snegu, ki ga je postavil Avstrijec Markus Stoeckl, ko je po snežnih strminah drvel z več kot 210 km/h. * www.ms-racing.at MORTH LEGIOM SMX Če pa ti to še ni dovolj, si lahko omisliš novo adrenalinsko napravo, ki na snegu zelo dobro oponaša kolo. Združuje BMX, boardanje in smučanje, reče pa se ji SMX. Je nekakšen ski-tricikel, ki ima na BMX-ov okvir paralelno gibajoče pritrjene tri smuči, kar omogoča nagibanje in paralelni zarezni zavoj tako v sedečem kot stoječem položaju. Zaradi stabilnosti treh smuči in polnega vzmetenja je SMX idealen tudi za dolge in drzne skoke v halfpipu ter izvajanje BMX-trikov. Prilega se na večino sider in sedežnic, vgrajena varnostna zavora pa ob padcih poskrbi, da se sam ustavi. TRIKKE SKKI Še en "skiro" posebnež iz družine Trikke. Le-ta ljubi zimo, sneg, vožnjo po urejenih smučiščih in izven njih . Vožnja z njim je zabavna in enostavna. Za razliko od smuči ali snežne deske ti za vožnjo z njim ni potrebno obuti neudobnih pancerjev ali "bootsov", se pripenjati nanj ali stati v prisilni drži. Po končani vožnji preprosto stopiš z njega, ga parkiraš in zaviješ v gostilno na topel čaj. Prilagojen je tudi uporabi na vseh vrstah smučarskih vlečnic. kke-europe.com/skki/ PRRBHIČHR LJUBLJANA I * 3. december 2008-2. januar 2009, Ljubljana Tudi letos se bodo 3. decembra odprle praznične stojnice ob Ljubljanici in prižgale praznične luči - slednje bodo prenovljene in še več jih bo. Mesec nakupov bodo prežemale številne prireditve, zaključil pa se bo s silvestrovanjem na Mestnem, Kongresnem in Prešernovem trgu. Na prvem bo na svoj račun prišlo občinstvo z zahtevnejšim okusom, na drugem mladi, s tretjega pa bo najlepši razgled na polnočni ognjemet. r www.ljubljana- PRR3HICHI MRRIBOR 4. december 2008-1. januar 2009, Maribor Tudi v štajerski prestolnici bodo decembra zacvetele praznične stojnice v starem mestnem jedru, kjer se bodo predstavljali mojstri različnih obrti obetajo pa se tudi nastopi uličnih gledališč, glasbenih in pevskih skupin, lutkarjev in drugih. 24. decembra popoldne se lahko odpraviš tudi na Pekrsko gorco v soju lučk, ki simbolično ponazarjajo prenos ognja iz svetega mesta Betlehem. Pika na i bosta seveda silvestrovanje na Trgu svobode ter polnočni ognjemet s Trga generala Maistra. * www.maribor-tourism.si RR3LIČHE POTI DO OBLIKOVRNJR * 1. januar-8. februar 2009, Cankarjev dom, Ljubljana Industrijsko oblikovanje nam vsakodnevno kroji življenje, čeprav se ga pogosto komajda zavedamo. Kakšni so stoli, na katerih sedimo, postelje, v katerih spimo, predalniki, ki skrivajo naše najbolj ljubljene skrivnosti? Tea in Edo Vidovič sta že od leta 1975 samostojna industrijska oblikovalca, njuno pot pa zaznamujejo mnoge nagrade. Njuna razstava prikazuje - njun bogat poseg v popestritev "bivanjske krajine". * www.cd-cc.si * 1 s> 3LRTR LISICR | * 10.-11. januar 2009, Snežni stadion, Pohorje Takoj po novoletnem rajanju se lahko odpraviš v štajersko snežno areno, kjer bo potekala tradicionalna Zlata lisica. Vsako leto se pred več desettisočglavo množico pomerijo najboljše slalomistke in veleslalomistke s celega sveta. In ko boš že ravno tam, si v Centru naravne in kulturne dediščine Bolfenk na Pohorju lahko ogledaš razstavo o zgodovini I smučarskega športa na Pohorju. I * www.zlatalisica.si GREGORY VRLTON: BE3HOST * 25. februar-22. marec 2009, Cankarjev dom, Ljubljana Neodvisni fotograf Gregory Valton slovi po številnih fotoreportažah: transmongolska železnica, z vlakom po Evropi, vertikala New Yorka in horizontala Istanbula ... V Ljubljani bo predstavil svoj zadnji projekt La furtive, posvečen francoskemu pesniku Robertu Desnosu. Projekt se je zaključil letos poleti z 200 kilometrskim pohodom od Nemčije do Češke. * www.cd-cc.si PUSTOVRNJR PO SLOVENIJI 20.-25. februar 2009 Naslednjo pustno soboto bomo pričakali 21. februarja, kar pa ne pomeni, da ne bo po različnih slovenskih krajih pustno rajanje trajalo kar dobršen del meseca. Tako se bo veselica na Ptuju, od koder izvirajo slavni kurenti začela že s 15. februarjem, pust pa bodo tam tradicionalno zaključili v torek, 24. februarja. Medtem bodo maškare v Kopru oblast prevzele 20. februarja in nato, s posebnim poudarkom tudi na najmlajših šemicah, pusta pokopale 25. februarja. Seveda pa lahko izbereš tudi obisk najbolj tradicionalnega pustnega rajanja, v Cerknici. FESTIVRL VIVR MEHIKR * 3. marec-18. julij 2009, Cankarjev dom, Ljubljana Z razstavo Božanska oblačila, predkolumbovska mehiška umetnost, se bo začel festival, ki bo z mešanico razstav, predstav in uprizoritev do julija prikazoval različne vidike mehiške kulture. * www.ljublja zem/prireditve FESTIVAL OGNJENIH KROGEL \ * Stonehaven, Škotska * 31. december 2008 Petarde in ognjemete lahko opazuješ tudi doma - če se že odpraviš v tujino, naj bo pozdrav novemu letu nekaj res posebnega. Na primer parada šestdesetih spretnežev, ki nad glavami vihtijo 8-kilske ognjene krogle na dolgih kovinskih vrveh. Končno ognjemet, ki pogreje tudi gledalce. www.stonehavenfireballs.co.uk 1» " l n 11 OGENJ IN GLRSBR * Kitzbühel, Avstrija * 1. januar 2009 Smučarski navdušenci lahko novo leto otvorijo v Kitzbühelu, kjer se bo na novega leta dan okoli 100 lokalnih inštruktorjev smučanja z baklami spustilo po Hahnenkammu in na koncu skočilo skozi ognjeni zid. Pred tem bodo sežgali čarovnico z nogo v gipsu in tako odgnali poškodbe v prihajajoči sezoni. Prireditev se bo zaključila z ognjemetom in dunajskim valčkom. www.kitzbuehel.com * Potsdamer Platz, Berlin, Nemčija * Do 4. januarja 2009 Za vse, ki se ne morejo sprijazniti z novim letom brez snega, bo na mestu obisk Berlina, kjer še v januarju lahko ujameš Zimski svet. Zato so prav v center mesta pripeljali 150 ton snega in pripravili drsališče in sankališče na prostem Seveda vse skupaj pospremijo še klasične nemške dobrote. www.winterwelt-berlin.de I NOVOLETNA PRRRDR * London, Anglija * 1. januar 2009 Po novem letu je možno London doživeti drugače kot skozi običajno angleško poštirkanost. Na prvi dan januarja ulice zasede več kot 10 tisoč akrobatov, glasbenikov in umetnikov vseh vrst in predvsem vseh narodnosti. Parada, ki si jo ogleda več 100 tisoč ljudi, je praznovanje različnosti, začne pa se na Parliament Square-u opoldne. www.londonparade.co.uk HRRDER POTSCHETE * Interlaken, Švica * 2. januar 2009 Dobre želje za novo leto na poseben način lovijo tudi v Švici, kjer se 2. januarja na ulice podajo Potchete, grozljive maske. Šega izvira iz poganskih časov, namen selitve mask pa je pozdrav prehoda na podaljšanje dneva. Procesija danes vključuje tudi 'ustrahovanje' obiskovalcev in seveda pestro praznično ponudbo. www.harderpotschete.ch JOR5KI VIKINŠKI FESTIVRL * York, Anglija * 18.-22. februar 2009 Če te je kdaj zanimalo, kako bi bilo živeti v koži Vikingov, se lahko pridružiš 10-tisočglavi množici, ki se vsako leto udeleži velike bitke med Vikingi in Anglosasi, na prireditvi, ki ponuja kar 100 različnih dogodkov in zanimivosti - od umetnosti do seveda nepogrešljive hrane. www.jorvik-viking-centre.co.uk BENEŠKI KARNEVAL * Benetke, Italija * 13. februar 2009 Februarja se lahko zopet odpraviš v Benetke, kjer na slavnem tradicionalnem festivalu svoje mesto najdejo vse najčudovitejše maske, ki so njihovim izdelovalcem nekoč v mestu omogočale posebno veljavo. Festival, ki se je začel že v 13. stoletju, je v času vojn in menjav oblasti v Italiji skoraj izginil, a so ga v 80. letih prejšnjega stoletja zopet oživili. www.carnivalofvenice.com DRN PIVA * Reykjavik, Islandija * 1. marec 2009 Pivo je bilo v Islandiji kar 75 let prepovedano - vse do 1. marca 1989. Od tedaj domačini obletnico ukinitve prepovedi vsako leto zaznamujejo z izdatnim uživanjem te pijače. Po gostilnah in restavracijah pripravijo posebna slavja, dan pa je tradicionalno preživet ob dolgem pohodu po vsem bližnjih lokalih. www.icelandguest.com MUZEJSKA NOČ * Rotterdam, Nizozemska * 7. marec 2009 Muzeji že davno niso več dolgočasne hiše s spečimi stražaji. V Rotterdamu za eno noč vrata na stežaj odpro tudi v urah veseljačenja in v prek 40 mestnih muzejev in galerij obiskovalce vabijo do druge ure zjutraj. Poleg vodenih ogledov ta noč vključuje tudi posebne predstave, delavnice in koncerte in ponazarja bogato umetniško ponudbo mesta. www.rotterdamsemuseumnacht.nl A r B9 m i 'A Padel je mrak in povratka ni. Silno boleča moč spomina je ogulila jermen časovnega kolesja do onemoglosti - kar je bilo lepega, to ne bo nikoli več. Čistost in neizumetničenost sta dosegli tako visoko stopnjo, da je resničnost sama postala izumetničena in karikirana. Miselno zatočišče Romana Polanskega je bilo izžgano s človeškega zemljevida z vsemi zlohotnimi sredstvi zgodovine; kar je preostalo, je nenasiten vrtinec ustvarjalnosti, ki išče svoj pokoj v valovih groteske, absurda in samoironije. Pisalo se je leto 1939, ko se je šestletni Roman Liebling Polanski zazrl v okupatorja, ki mu je odvedel starša v koncentracijski taborišči Auschwitz in Mauthausen. Želja po življenju ga je gnala onkraj zidov krakovskega geta, kjer si je uspel priboriti pravico do življenja - kasneje pa z nadarjenostjo tudi diplomo na narodni filmski šoli v poljskem Lodžu. S prvencem Nož v vodi je kmalu opozoril nase tudi kritike preko velike luže, kamor se je po nekajletnem uspešnem delovanju v Angliji tudi preselil. Toda ameriške sanje so se spremenile v nočno moro: srečen zakon z nosečo Sharon Tate se je končal z brutalnim morilskim pohodom sekte Charlesa Mansona; hollywoodski sijaj je zakrila spolna afera s 13-letnico in prepovedjo vstopa v ZDA; končno priznanje, oskarja za režijo filma Pianist, pa je moral prejeti v tujini. Roman Polanski tako živi in še vedno aktivno ustvarja v Franciji. FILMDEFBFÜBF Dolgometražni prvenec NOŽ V VODI (1962) je Polanskemu prinesel mednarodno hvalo in s tem odprl vrata v Veliko Britanijo. V plodovitem sodelovanju z Gerardom Brachom je med drugim ustvaril tudi dve cenjeni grozljivki - psihološki REPULSION (1965) in lahkotno komični DANCE OF THE VAMPIRES (1965). ROSEMARY'S BABY (1968), skrivnostna hudičevska grozljivka, še danes buri duhove, zlasti v povezavi z režiserjevim zasebnim življenjem v tistem času. Misteriozna kriminalna srhljivka CHINATOWN (1974) je Romeka dokončno ustoličila med filmske bogove. Povratek k žanru grozljivk je bil medel s filmom THE NINTH GATE (1999), za katerega se je Roman Polanski odkupil oboževalcem z mojstrovino, vojno dramo THE PIANIST (2002), nagrajeno z nagrado oskar za najboljšo režijo. j DBHCE OF THE VBMMRETkESI Profesor Abronsius in vajenec Albert se odpravita v osrčje Transilvanije na lov za vampirji. Med nastanitvijo v zakotni gostilnici se vajenec zaljubi v Saro, krčmarjevo hči. Ljubezensko idilo prekine nenaden vpad vampirskega grofa von Krolocka, ki dekle ugrabi. Profesor in vajenec se pogumno odločita upreti in skozi vrsto dogodivščin uspeta rešiti Saro pred kremplji krvosesov. In ko pade mirna noč, se razkrije prava resnica ... Odnos med žrtvijo in plenilcem, dinamično menjavanje razmerij moči ter postopen suspenz so v tem delu resničen odraz ustvarjalne moči Romana Polanskega. KHshKa * ''Normal love isn't interesting. I assure you that it's incredibly boring.'' * ''My films are the expression of momentary desires. I follow my instincts, but in a disciplined way.'' * ''Whenever I get happy, I always have a terrible feeling.'' Začela se je pred nedavnimi časi (predlani na jesen), ko je v Cardiffu potekal mednarodni projekt Digital Storytelling, ki ga je organizirala valižanska EURO<26 organizacija Canllaw online. S pomočjo informacij in znanja, ki ga je ekipa EURO<26 pridobila, smo v začetku leta 2007 izvedli prvo delavnico digitalnih zgodb na temo Biti mlad ... - več o projektu si lahko prebereš na www.euro26.si/sl/projekti, v spletni galeriji pa najdeš vse izdelane digitalne zgodbe. In padla je odločitev: "To bomo pa ponovili." Pa smo. Novembra letos se je zgodila delavnica EURO<26 Digitalne zgodbe na temo mladih z manj priložnostmi. Letošnji junaki so bili Ajet, Leon in Tomaž iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino ter Manja in Danijel iz Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, ki so na delavnici povedali svoje zgodbe. HRHŠHE ZGODBE? DIGITALNE? Vsak ima svojo zgodbo. In če zgodbi dodamo fotografije in posnet glas, dobimo digitalno zgodbo. To je osebna pripoved, ki jo lahko z malo znanja posname vsak. Je zanimiv način posredovanja svojega mnenja, izkušenj, razmišljanja. Tema je lahko praktično karkoli, tehnična izvedba pa tudi odpira ogromno možnosti. In vsaka zgodba je unikatna. HRJ POTREBUJEŠ? Recept je preprost. Potrebuješ: računalnik, programček za izdelavo filmov (kot je npr. Windows Movie Maker ali odprtokodna Cinelerra), nekaj fotografij in svojo zgodbo. Najprej v omenjeni program preneseš slike in jih urediš v želeno zaporedje. Trajanje posamezne slike lahko poljubno podaljšuješ in skrajšuješ, jim dodajaš podnapise, med in na slike pa lahko vstaviš videoefekte in prehode, ki še dodatno popestrijo zgodbo. Sledi še snemanje tvojega glasu (zadostuje tudi mikrofon, ki je pritrjen na slušalke, kakršne uporabljamo npr. pri "skype-anju") in zgodba se lahko zaključi. BITI MLRD ... MLRDI Z MRHJ PRILOŽNOSTMI In kako je potekala letošnja delavnica? Najprej smo prebudili domišljijo z besednimi in miselnimi igrami, da smo se lažje lotili oblikovanja teksta za lastno zgodbo. Z nekaj pomoči in malo možganskih viharjev so zgodbe začele teči kot namazane. r "Sem Ajet, umetniško Mali mulc. Prihajam iz Velenja. Ukvarjam se z rapom in hip-hopom. Za glasbo me je navdušil bratranec, ki mi je pokazal, kaj vse zmore glasbena legenda 2Pac. Tako sem tudi sam začel sestavljati rime." * Seveda punce in fante iz omenjenih zavodov zanimajo iste stvari kot ostale vrstnike: glasba, nogomet, igranje v gledališki skupini, prijatelji, živali ... Slabovidnost in naglušnost sta lahko problem, ampak udeleženci delavnice so dokazali, da znajo to posebno potrebo obrniti v marsikatero pozitivno izkušnjo, čeprav so zaradi svojega položaja ali ovire v primerjavi z vrstniki prikrajšani. "Sem Leon. Star sem 18 let. Sem slaboviden in zaradi tega imam včasih težave z vključevanjem v družbo videčih. Tistim, ki me sprejmejo v svojo družbo, po mojem ni žal, saj sem zelo komunikativen ... in obožujem nogomet!" * Iz rokavov, torb in z interneta so nato udeleženci potegnili svoje slike, ki so jih uredili v digitalno projekcijo. Poigrali smo se z efekti in prehodi med slikami ter pripravili podnapise. Zadnji del je bil snemanje zvoka, pri katerem so udeleženci ugotovili da ni tako lahko prebrati in posneti svojo zgodbo. Ampak po nekaj poskusih in zapletih jezika je vsem uspelo. Sledilo je še nekaj kozmetičnih avkov in "happy end"... >>> 1 . s* ' | Na koncu je napočil čas za naš mali filmski festival z digitalnimi zgodbami iz vsakdana mladih z manj priložnostmi. Ogledali smo si vse zgodbe, tudi posebno zgodbo ekipe EURO<26. "Sem Danijel. Imam punco z imenom Manja in jo imam zelo rad. Ukvarjam se s plezanjem, z Manjo pa hodiva tudi v gledališče, kjer nastopava v gledališki skupini Taka Tuka." ** * Ajet, Leon in Tomaž so dijaki iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino. ** Danijel in Manja živita v stanovanjski skupnosti Zavoda za gluho in naglušno mladino. Tako se je uspešno zaključila že druga delavnica EURO<26 Digitalne zgodbe. Vse zgodbe si lahko ogledaš v spletni galeriji na www.euro26.si. IN KAKO NAPREJ? Pridno spremljaj EURO<26 projekte ... Čisto mogoče je namreč, da se drugo leto takole na jesen, preden gredo medvedje v hibernacijo, spet zgodijo EURO<26 digitalne zgodbe. Kakšna bo tema, pa, kot se za dobro zgodbo spodobi, za enkrat ostaja skrivnost ... MRMRANJE ZAS10RAJo GLObOKO V podzavest. časovno in prostorsko ZAMAKNJENJE N1STA VEČ 1ZS1RA. TEMVEČ NEUSTAVLJ1VA oMAMNA realnost... V evoluciji vsake glasbene zvrsti se rada zgodita utrujajoče ponavljanje motivov in forme ter skorajda bolezenska samozadostnost. Na tej točki zasičenosti se žanr ponavadi razcepi v podenote in najbrž je rahla kriza elektronske glasbe ob prelomu tisočletja tudi botrovala rojstvu microhousa. Generalno gledano sta kovanje novih zvrsti in predalčkanje nevarno igranje z ognjem. Zavoljo previdnosti bomo zato raje predpostavili, da je microhouse po svoji naravi prej kazalec svojstvene estetike in določenih nazorov kakor razločen, samostojen žanr. Nadaljnje razprave o tem bi zato bile nadvse nekonstruktivne. Smer, ki je vzklila iz kompromisa med minimal tehnom, glitchem in housom, se je polotila tehnike t. i. mikrosamplanja (Akufen). Ekstremno kratki zvočni drobci človeškega glasu, glasbenih instrumentov, vsakdanjega hrupa ter sintetično pridelanih zvokov služijo kot ogrodje za ustvarjanje prepletenih glasbenih odisejad. Microhouse se je javnosti sprva predstavil zgolj kot krovni izraz za približno ducat nemških producentov, katerih ustvarjalni pristop je močno temeljil na občutku prostora in izostrenosti (Ricardo Villalobos, Superpitcher, Michael Mayer, Dominik Eulberg). Z žanrske perspektive pa gre v grobem za spekter interpretacij klasičnih čikaških tehnošablon. Zreducirani, valoviti ritmični vzorci, ki se izogibajo pretiranim olepšavam, so se zlivali v naša ušesa predvsem po zaslugi založb Kompakt, Perlon, Mille Plateaux in M-nus. Glasbeniki so svojo neomajno zvestobo osnovam house glasbe odločno plemenitili s futurističnimi zaziranji v mutirajočo se prihodnost. Rezultat je bil zapeljiv estetski minimalizem (Vladislav Delay, Farben, Matthew Dear). Microhouse pozornega poslušalca nagrajuje predvsem z užitkom dodelanosti glasbenega inženiringa. Gre za zdravo podzvrst, ki je osredotočena predvsem v čistočo in kvüiteto zvoka, česar mnogim ustvarjalcem primanjkuje, ne da S i se tega zavedali. Prijetna in udobna monotonost, gon ffl a intenzivnost ter vesoljna globina dajejo glasbi občutek;* posnemanja ritma življenja samega. Zaradi te mimikrijese za prihodnost pričujoče smeri vsekakor ni bati in najbrž ne bo preteklo dosti časa, ko bo mikrosamplanje moč slišati tudi v pop produkcijah. * wikipedia.org * allmusic.com Čilsko-nemški DJ predstavlja enega najmočnejših podpornih stebrov smeri in gibanja, čigar talentirane lovke zadnje čase segajo tudi do temačne otoške dubstep glasbe, predvsem v navezi s Shackletonom. Priporočeni albumi: * Alcahofa * Thé Au Harem D'Archimedè Î Fabric 36 RHUFEN Pionir mikrosamplanja iz kanadskega Quebeca se je proslavil z izdajo My Way, pri kateri je uporabil več kot 100 različnih samplov iz naključnih trenutkov radijskih predvajanj in iz njih sestavil mojstrovino Deck The House. Priporočena albuma: * My Way * Fabric 17 *FRRBEH Jana Jelineka, vsestranskega elektronskega ustvarjalca, odlikujejo globoke basovske linije in pogostejša uporaba zgodnjih jazzovskih in rockovskih samplov. Priporočeni albumi: * Stuck * Starbox * The Sampling Matters * VLRDISLRV DELRY Enigmatičen mlad Finec se ponaša z izredno prefinjenim čutom za toplino in ambientalne prehode, zaradi katerih je dosegel svetovni sloves kot zastavonoša 'novega tehna'. Priporočeni albumi: * Entail * Anima * Multila * MATTHEW DERR Teksaški glitcher se poleg ustvarjanja microhousa občasno spogleduje tudi z elektropop smernicami, ki ga znajo v prihodnosti izstreliti med zvezde kova Hot Chip. Priporočen album: * Asa Breed mSfj&m microhous Svoj novi album odpre s spevno nanananana skladbico, naslovljeno s So what in z začetno vrstico "I guess I just lost my husband", ki jo v refrenu začini s "So what, I'm still a rock star". In to v veliki meri napove, kako bo album slišati. Ne le tistega močnega 'attituda', tudi melanholije in samoironije Pink ne manjka. Vsej njeni ženski moči, rokerskemu obrazu, ki ga kaže svetu, in večni pokončnosti duha pa ostre meje zabriše izlitje srca, bolečine iz dna duše in popolnega šoka ob razpadu ljubezenske zveze. Čeprav je to še vedno Pink, ista, ki se dotakne političnih in socialnih tem, pa je tokrat pogumno zakorakala v osebni svet, se tam utaborila in sedaj izliva svojo dušo bodisi preko celonočnega žuranja bodisi preko neskončnega spraševanja kje, kako in zakaj je šlo med njo in njenim najdražjim vse narobe. •t * - t rti ■ * Mh ■ h _ . T- . - . . ' J . ^ i*, i | **** JOHN LEGEND John Legend nam tokrat servirá mešanico praktično vsega. Na albumu, ki je dolg kar štirinajst skladb, se je poslužil številnih ritmov, ki kar kličejo k plesu in pozibavanju z boki. Čeprav mu mnogi oboževalci rahlo zamerijo, da se je kar sam poimenoval za legendo (njegov pravi priimek je namreč Stephens), je dejstvo, da je, odkar je legenda, veliko prepoznavnejši. Tako se na albumu postavi ob bok umetnikom, kot so Andre3000, Kanye West, Brandy in Estelle. Zdi se, da mu gredo dueti ali sodelovanja veliko bolje od rok in glasilk kot ostale skladbe, ki se - čeprav nosijo zvoke vseh možnih raznolikih žanrov - sčasoma zlijejo druga v drugo. Obetaven album, ki te bo spravil ali ohranil v dobri volji, a ti več ne bo dal. _ Mlin 5NOW PRTROL Potem ko so lovili avtomobile in osvojili svet, jih je čakala neprijetna naloga. Posneti album, ki bo nasledil milijonsko uspešnico, ni mačji kašelj. Ali pa morda je. Za snežne patrulje. Medtem ko iz zvočnikov priplešejo prijetne melodije, simpatični ritmi in spremembe ritma ravno takrat, ko jih skladba potrebuje, lahko prisluhneš besedilom ali pa le požvižgavaš ob dobri glasbi. Enajst skladb, ki te ne bodo dolgočasile, pač pa ti ponudile največjo raznolikost in nahranile kar nekaj tvojih lačnih lukenj, ki iz takih ali drugačnih razlogov iščejo glasbeno zapolnjenost, zaokroži album, ki se sprašuje, kaj nas čaka v vesolju. Ne spomnijo se prav ničesar novega, nanje vplivajo največji bendi sveta in tega ne skrivajo ter hkrati dopuščajo možnost, da se kljub majhnosti počutiš kot del vesolja stotih milijonov sonc. ★ ★★★ Gospodična s kristalnim glasom, ki se na trenutke zdi hripav in prehlajen, je prav s tem markantnim zvenom svojih glasilk postala prepoznavna po zemeljski obli. Britanka je pred kratkim izdala svoj tretji album v devetih letih, kar hitro nakazuje na njeno nezaletavost. Na prvem je bila zaljubljena in zadovoljna, na drugem pravkar spet samska, na tretjem pa je še najbolj prisotna žalost ob izgubi očeta, ki je umrl pred dvema letoma. Ni se poslužila premnogih elektronskih učinkov, pač pa se je raje prepustila orkestriranim melodijam, ki melanholično spremljajo njene pripovedi. Pesmi, ki govorijo o izgubi ljubezni, bližnjih in stika s svojimi mlajšimi leti in so boleče odkrite, se bodo marsikomu zdele zbrane v tipično didovsko ploščo, vendar si zaslužijo, da jih zavrtiš vsaj dvakrat ali trikrat, da jih res razumeš. DIDO k J. Shhsom: WIWTEB uT^Dij^M Po španski državljanski vojni je Madrid uničen, ljudje so žalostni, strti, sestradani in mnogi brez strehe nad glavo, medtem ko se nemške nacistične sile razpredajo po Evropi. Stara celina je pretresena, ljudje so prestrašeni in na robu z živci, ko čakajo, da se španski general Franco odloči, ali bo sodeloval v vojni ali ne. In v tem času, ko Britansko kraljestvo stoji osamljeno sredi morja, se Harry Brett, ki je na Cambridgeu študiral španščino, že tretjič vrne v Španijo. Prvič je bil tam leta 1931, ko je s prijateljem Berniejem Piperjem, sicer komunistom, odšel na počitnice. Prijatelj je izginil in nihče ni vedel, kam, zato so ga med špansko državljansko vojno leta 1937 Berniejevi starši prosili, naj ga gre poiskat. Ker se je med vojno boril za republikance, so ga Rusi, prepričani, da je vohun, izgnali, pa se je leta 1940 vrnil - dejansko kot vohun britanske skrivne službe. A vohunstvo mu ni po godu, saj mora opazovati svojega prijatelja iz šolskih let, Sandyja, ki zdaj dela v Madridu na britanskem veleposlaništvu, kamor je Harry poslan kot 'prevajalec'. Ves ta čas pa ima skriven namen tudi Sandyjeva punca, nekdanja medicinska sestra Rdečega križa. Trdno je namreč odločena najti svojega bivšega ljubimca, Bernieja Piperja, ki je izginil na krvavih bojnih poljih Jarame. Ütev i: WIWTEB .H K wm Že sama misel na Afganistan nam nariše pusto pokrajino, gore in neprehodna območja. Tajik je mlad fant, katerega zgodbo spremljamo v avgustu 2001, le mesec dni pred usodnim napadom na New York. Kaos, ki kmalu zaobjame njegovo deželo, ga odnese naravnost v prve vrste bitke med dvema civilizacijan Iščeta ga namreč tako CIA kot Al-Kajda, medtem ko se junaški Tajik trudi najti upanje in rešitev za svoje ljudstvo v deželi, kjer se zdi vse vnaprej izgubljeno. Zgodba se začne v Londonu z dolgo procesijo ob pogrebu neznanega vojaka leta 1920. Le nekaj mesecev prej pa Alex, tridesetleten mlad novinar, svojo zgodb pripoveduje kopalcu grobov v Belgiji, ki je uničena ( prve svetovne vojne. Leta 1914 je Alex odplul v I za dopisnika in njegov prijatelj mu je v pismu spo da se je kar na hitro poročil s Clare, medicinsko ; ki jo je komaj spoznal. Ko jo Alex spozna, se vanjo > trenutku zaljubi in brezupni ljubezenski prinesel bolečine sredi vojnih veseli pretep Na žalost res. Z novimi generacijami vsemogočnih telefonov so ti namreč postali že pravi računalniki, na katerih lahko uporabljamo mnoge storitve: od spletnega bančništva, plačevanja, prebiranja mailov do vzdrževanja svojega Facebook profila itd. V telefonu se tako skriva vse več podatkov, s katerimi se lahko goljuf tako ali drugače okoristi. Zato na svoj mobi ne nameščaj aplikacij neznanega izvora in ne odpiraj SMS in MMS-sporočil z neznanih številk. Oglaševalci in podjetja pa so tudi že ugotovili, da mlade najlažje dosežejo, če jim svojo ponudbo pošljejo neposredno na mobilni telefon. Zato je tvoja telefonska številka dragocen podatek, ki ga ni pametno objavljati na spletu, vpisovati v razne obrazce ipd. Hm, to se pravzaprav kar hitro zgodi. Sploh če se ti ne da z lupo brati vsega, kar piše v drobnem tisku. Pa je kar treba! Velikokrat namreč ponudniki mobilnih vsebin v najmanjšo možno velikost črk v svetlosivem odtenku skrijejo, k čemu vse se obvežeš, če želiš naročiti kakšno njihovo vsebino (ozadje, igro, melodijo ...). Po navadi to pomeni, da se včlaniš v njihov SMS-klub, kjer potem vsak mesec prejemaš dodatne vsebine, ki so seveda plačljive. Zavedaj se, da ne plačaš le sporočil, ki jih pošlješ ti, temveč tudi tista, ki ti jih pošljejo oni. g m Z mobilnim telefonom nosimo v žepu tudi fotoaparat in kamero, kar se izkaže za izjemno koristno, če se sam pri nakupovanju znajdeš pred dilemo, ali je jopica, ki jo pomerjaš, kul ali je že "too much". Ni panike! Se slikaš, pošlješ prijateljici in že ti sporoči svoje mnenje. Manj kul pa je na primer, ko te kdo posname, ko se v kabini preoblačiš, in to potem da na internet. Za snemanje in fotografiranje nekoga, sploh pa za objavo posnetka na netu, je nujno imeti njegovo dovoljenje. V primeru, da gre za posnetek in objavo vrstniškega nasilja (t. i. happy slapping), pa je to že huda oblika mobilnega nadlegovanja, ki je seveda nedopustno. Se ti je že zgodilo, da je slika, ki si jo prek bluetootha poslal prijateljici, s katero si sedel na kavi, pristala v telefonu koga drugega v kavarni? Ups ... Če imaš bluetooth povezavo neprestano vklopljeno, to predstavlja nevarnosti, kot so kraja podatkov iz mobilnika, nepooblaščeno klicanje ali pošiljanje sporočil in prisluškovanje pogovorom. Če "modrega zoba" ne potrebuješ, ga imej raje izklopljenega. Več o varni rabi mobilcev si preberi na www.safe.si. MMf 11 SVETLI BRCETHI IN TEMNI SREDNJI VEH V 60-ih letih prejšnjega stoletja je z IBM-ovimi računalniki prišla programska oprema, ki je bila prosta in odprta, da jo spreminjajo, izboljšujejo in si jo delijo med sabo. Pojavile so se skupine uporabnikov, npr. SHARE (uporabniki IBM 701) in DECUS (uporabniki Digital Equipment Corporation). Uporabljali so Unix, katerega zgodnje verzije so bile proste. ta Leta 1989 se pojavi prva odprtokodna licenca GNU GPL (General Public Licence), ki je definirala pogoje dela s prosto odprtokodno programsko opremo in širjenje le-te. Vzporedno z GNU GPL pa se pojavi tudi licenca BSD. Ta licenca je BSD sprostila primeža AT&T-jeve licence in ga dala na voljo vsem. V 70-ih pa se je situacija spremenila. Proizvajalci programske opreme so začeli vsiljevati razne omejitve preko copyright sistema in pojavila se je lastniška/licenčna programska oprema. Tudi Unix je šel to pot, kajti proizvajalec AT&T je želel z njim služiti. Tako je postala vsa programska oprema licenčna in je ni bilo dovoljeno spreminjati, kar je bilo onemogočeno tudi z nedostopnostjo kode. POSPEŠIMO HORRH Največji skok je prosta programska oprema doživela leta 1991. Takrat je finski študent Linus Torvalds začel z razvojem jedra operacijskega sistema Linux (www.linux.org), ki je zelo hitro pritegnil kopico prostovoljnih razvijalcev. Projektu GNU je do delujočega operacijskega sistema manjkalo ravno jedro, sam Linux kot golo jedro sistema pa je brez ustreznih orodij za delo neuporaben. Zato sta GNU in FSF Linux posvojila. Nastal je prvi popoln prosti odprtokodni operacijski sistem, imenovan GNU/ Linux, čez leto pa se je pojavila prva popularna distribucija GNU/ Linux-a - DEBIAN (www.debian.org), ki jo je lan Murdock začel leta 1993. Tudi različne verzije BSD-ja so se začele razvijati naprej (kljub tožbam s strani AT&T). UPOR IN NOV BRČETEH Konec 70-ih in v začetku 80-ih pa se je začelo veliko delati na osvoboditvi programske opreme. Pojavita se dve veji, povezani s prostim programjem. Na eni strani GNU (Gnu is Not Unix, www.gnu.org) in FSF (Free Software Foundation, www.fsf.org) z Richardom Stallmanom na čelu. Želeli so razviti prosti in tudi prosto dostopen operacijski sistem, podoben Unixu, z vsemi orodji, potrebnimi za delo. Unix je bil v tistih časih vsakdanjik vseh računalničarjev. Na drugi strani pa se je začelo izboljševanje Unixa na univerzi Berkeley v Kaliforniji. Rezultat tega dela je postal znan kot BSD (Berkley Software Distribution, www.bsd.org). BSD je bil nekaj časa še vedno pod licenco AT&T-ja in zato nedostopen javnosti. Odprtokodna programska oprema je postala vedno bolj popularna z razmahom interneta in internetnega poslovanja v poznih 90-ih. Apache je postal in še danes ostaja najpopularnejši HTTP-strežnik. Zaradi napačnega razumevanja termina Free Software in da bi lažje pritegnili tudi komercialne izdelovalce ODPRTA KODA SE NAVEZUJE NA VSA PODROČJA ČLOVEKOVEGA BIVANJA IN USTVARJANJA. TAKO NPR. OBSTAJAJO ODPRTA VLADA IN POLITIKA. ODPRTA GLASBA IN FILM PA TUDI UMETNOST NA SPLOŠNO (CC. COPYLEFTi. ODPRTO IZOBRAŽEVANJE IN ŠE g KAJ. KLJUB TEMU. DA JE I VSE TO OBSTAJALO. S ŠE PREDEN JE i ČLOVEK SPLOH * ZAČEL RAZMIŠLJATI I O RAČUNALNIKIH IN J PROGRAMSKI OPREMI i ZANJE. PA IZRAZ ODPRTA ? KODA IZHAJA PRAV IZ 3 RAČUNALNIŠTVA. PA " POGLEJMO NJENO | PESTRO ZGODOVINO. Hiter razvoj OS-projektov je bil takrat omogočen s pomočjo USENET-a, ki se je pojavil leta 1980. USENET je namreč zelo poenostavil komunikacijo razvijalcev med sabo. Vzporedno se je razvijal še en pomemben OS-projekt - TeX (izgovorjava: teh, www.tug.org, www.ctan.org), ki ga je razvijal Donald Knuth. TeX je sistem za stavljenje (typesetting system), pripravo dokumentov, oblikovanje knjig ... programske opreme, so leta 1998 ustanovili Open Source Initiative - OSI (www.opensource.org). OSI se je zavzemal za preimenovanje Free Software v Open Source Software. Ljudje so si namreč besedico FREE razlagali kot zastonj, ne kot prost/ aJ svoboden (FREEdom). Definirali so pogoje, ki jih mora programska oprema izpolnjevati, da se lahko imenuje "odprta", in začeli zbirati ustrezne odprte licence. Za navadne uporabnike so pomembni še trije mejniki odprtokodne programske opreme. Prvi je leta 1996 začet projekt Matthiasa Ettrichta KDE (www.kde.org) in kot njegova posledica Gnome (www.gnome.org). Oboje sta namizni okolji, začeti z namenom poenotenja izgleda namizja na računalniškem zaslonu. Drugi mejnik je odločitev Sun Microsystems-a, da izda StarOffice pod GNU LGPL (malo bolj omejena verzija GNU GPL). Iz te poteze se je razvil OpenOffice (www.openoffice.org), kompleten prosto dostopen in odprtokoden pisarniški paket. Tretji pomemben projekt pa je Mozilla (www.mozilla.org). Mozilla je nastala iz leta 1998 sproščene kode Netscape Communicator-ja. Mozillin najbolj znan produkt je spletni brskalnik Firefox. V zadnjih letih je začela odprta koda dobivati zagon. Veliko k temu prispeva pojav uporabnikom prijaznih distribucij Linuxa. Ena takih je Ubuntu (www.ubuntu.org), ki je ena najprijaznejših. Veliko pomeni tudi sprejem odprtih standardov, o katerih je bilo govora v prejšnji številki revije, in vedno hujša borba proti piratstvu. LEPE ŽELJE ZA PRIHODNOST Zelo verjetno je tudi, da je večina med nami vsaj enkrat uporabila odprtokodni program in je vedno več takih, ki verjamejo v odprtokodnost programske opreme. Čeprav je ne razvijajo svetovne korporacije, ampak ljudje, kot sva jaz in ti, ki imajo seveda ustrezno znanje, se pogosto izkaže za enakovredno ali celo boljšo, kot je licenčna. Zato ji zaželimo veliko uspeha na nadaljnji poti in ji pomagajmo s širjenjem vedenja in znanja o njej. Odprta koda ne grize. Ne boj se je. Tudi v Kiberpipi (www.kiberpipa.org) ne grizejo. Imajo veliko znanja o odprtokodni programski opremi in ga z veseljem delijo s tabo. V Kiberpipi si lahko ogledaš tudi stalno razstavo Računalniškega muzeja. Zate so "odprti" vsak delovni dan od 10-22 ure. Žalostno in smešno dejstvo - ljudje še vedno verjamemo v nesmisel, za katerega razlaga obstaja že preko 150 let. Tudi moderni šarlatani, ki se skrivajo za različnimi ezoteričnimi novodobnimi "doktorskimi nazivi", še vedno uporabljajo omenjene metode in ljudem na otročji način "dokazujejo" prisotnost škratkov. I PA ALH IL! IDEOMOTOBIČHO?) Znanstveni vzrok za vse te "paranormalne" pojave se imenuje ideomotorični oz. ideokinetični odziv. In ta pojav je normalen za vsakega človeka. Ideomotorični odziv je, preprosto povedano, nehoteni mišični gib, ki ga povzroči človek sam, ne da bi se tega zavedal in opazil. Povzroči ga zaradi določenega pričakovanja, sugestije ali predsodkov. Ta pojav so odkrili že na začetku 19. stoletja, termin "ideomotorično gibanje" pa je prvi objavil psiholog William B. Carpenter leta 1852. S tem so bili naenkrat razloženi številni "fenomeni", ki so begali ljudi. Iskanje vode z bajalico (dowsing), uporaba nihala (pendulum), premikanje mize (table-tipping), Ouija board (deska z abecedo in kozarcem ali ploščico; slovensko: naprava za klicanje duhov) in še kaj - vse je prav lepo znanstveno razložljivo. D poslastica aa skeptični um: in pričakuj premik nihala. Ko ti uspe, zapovej nihalu stop. Nato poskusi še v drugo smer - levo in desno. Še v smeri urinega kazalca in tako naprej. Zabavna zadeva, ni kaj. MODERNI ČASI Mnogi ezoterični šarlatani izkoriščajo ideomotorični princip. Znanec mi je pred kratkim demonstriral, kaj mu je pokazal njegov "duhovni vodja" - kako se lahko roke premikajo same od sebe! In demonstracija je bila tipično ideomotorično gibanje. Mnogi ljudje pa ta princip prakticirajo, ker res verjamejo v nenaravno dogajanje - vendar se nihalo, miza ali pa Ouija board ravnajo po njih samih, škratkov žal ni prisotnih. Ljudje sami vedo odgovore (ali pa pričakujejo določen odgovor) na vprašanja, ki jih zastavljajo mizam in nihalom. In tako jim ta predmet odgovori tisto, kar želijo slišati. r * Zastavimo si preprosta vprašanja ... Zakaj se tista miza na Koroškem, ki bega veliko Slovencev, ne premika sama od sebe? Zakaj je potreben človeški kontakt? Zakaj je za delovanje Ouija boarda potrebno držati kozarec? Nekateri bi seveda imeli odgovor tudi na to. Verjetno v stilu, da je za premik potrebna tudi človekova energija ali pa da duhovi in druge "pravljične" sile delujejo preko ljudi na dotično mizo. Hmm, a res? Nekako se lahko strinjam - da, za premik mize je potrebna človekova energija, in to predvsem kinetična. Brez različnih ezoteričnih primesi. Najlažje boš to ugotovil sam. Poišči daljšo vrvico in nanjo obesi težji predmet (ključ ali težji prstan sta idealna). Preizkusil boš misteriozno moč nihala koristnega za vse vrste "uporabnih" stvari - od ugotavljanja spola še nerojenega otroka pa do komunikacije z angeli in pravljičnimi bitji. Nih ustvarjeno? Akcija! Udobno se namesti. Niha vrvico, utež naj prosto visi, dokler se ne umiri. Prep se, da se lahko tvoja celotna roka prosto giblje. Sedaj pa se osredotoči na utež nihala. V svojih mislih ji zapovej, da naj se začne premikati naprej in nazaj. Vsa tvoja pozornost naj bo usmerjena v premikanje nihala. Zavedaj se, da se nihalo ne bo premaknilo, če se že prej odločiš, da zadeva ne bo delovala. Bodi potrpežljiv anuth card Far au under EG! mladinska kartica aa prenočevanje 100.000; popustov " po Evropi in Sloveniji! , 'mednarodni nakupovanje ■ . projekti i zabava----v " - prost| čas -' e - - natečaji prevozi n nagrade J§IB 9 popust na viakih pa siDueniiii iS % RHILPLUS mednarodni popos+ na makih! ■f S» on trams in «i ES^BBILFius in«rna*,nnai jiscnunt on ^ WWW,5in-EELEEniCE,5i H www.eurDEG.si