v wrrt, četrtek ib islot« izhuj» ln тгЦ» * Mu . ■ corn br#i po41lj»nji m .lom ta т*е Irto sei. — k. . a pol Irt* . . 4 ,, - „ in Jrtrt I«t* . 1 iu „ Po |М • -11 7.Л *н let» in (I. - I. J J pol Ifta 5 „ - „ II ortrl leta S „ ki> „ Vf«dnUlTo In iiynvnltt f.i j« n\ stolnem ti||a(beni-plfttx) Ii Ii, *t- 1Тв. 4 l •toftl- «lkrn\ 3fkr.it \ Št. V Mariboru 25. septembra 1869. О/пАпПм: E* п»т»Јп» drMlop. »r»t.i a* pl.^qj« 1 kr ,t» «« natuiD« iL S kr. f« «i> tnU Itnt 4 kr. t» »r. liska Skul, pMmtnkc so pl^du J.Jo po prostoru. En .«nk tiiefe j« pL»iet- kolek (Itwnpelj) usOk. rt »koplai nn qh Trajajo, [Jopini n«j t.» blftflOTI>l)D<> Fran kuj«}». l'ečnj II. Politika slovenskih državnih poslancev. Mord» nn bode komu čudno zdelo, da sc spravljamo ravno zdaj o tem govoriti, ko državnega zbora ni, temin': delajo deželni, kteri naši bralce gotovo najbolj zanimajo. Ali dr. Tomanova odpoved nam dajo povod; očitanje „Novic" — ako posebno na „Slov. Narod" leti — ila ie r. dr, To man zarad napadov čnenikov odvrgel „butaro," daje namdolžaost jasno izpovedati, ka stoji „Slov. Narod" äe vedno na istem stališči, kakor je, iu so nima vzroku kesati, da je upiral se temu kar se jo godilo. Recite kar hočete, javno mnoaje Slovencev jo bilo z nami in je, in če se bode slovenska politika tako proaukala, kakor smo mi vselej zahtevali, prisililo je do toga naše poslance gotovo mnogo, razen njih lastnega spoznanja tudi javno mnenje. Ne bilo bi zdaj nn pravem mestu, ko bi pogrevali vso grehe in vse kar ao jo opustilo in ne zgodilo, kar se jo napak zgodilo. Veseli bomo, nko sc bode na dalje drugače in 7. vso odločnostjo delalo za cel naš program, brez oprezovnnja in polovičenja. Odbijamo očitanja da srao samo osebno „napadali;" način v političnem življenji šo do zdaj ni znajden, da bi se dalo politiki opomniti, pa listo v nebesa vzdigovali nli pa no imenovati, ki jo v prvi vrsti zastopajo. Ko bi bili naüi poslanci vsako priliko v državnem zboru porabili, energično glase se za slovenskega naroda tirjatve, ko Iii bili povsod svoj glas povzdignili proti nam krivični sistemi, gotovo bi jih liil „Slov. Narod" hvalil, ue zarad njih osob, temni zarud svete našo stvari, kakor jih je zarod stvari grajal. Torej nns ne ginn čisto nič, če je g. dr. Tornau zarad naših „napadov" od državnega poslanstva odstopil. Upamo pa, du je imel mnogo veljavnejih vzrokov. Le nikar si ue tajite. Samohvala siccr ni pridna, a djal je tudi velik mož: „nur lumpe sind bescheiden.' Ravno tn „S!. N." je vendar mnogo kriv, da ,ja nekaj več energijo v uašn življenje in vas prišlo, Da so bili njegovi „nnpali" neprijetni, to vemo. Ali koristni so bili tndi in opravičeni. Dokaz. Ne samo tla nas Slovence Smolkn iz svojega federalističnega piogrnina izpušča, tudi drugi delajo tako. Omenjali smo žo inuogoimonovano brošuro, ki je ravnokar v Beroliuu izšla pod naslovom „Oostorreichiscbcs." Tudi tu se Slovenci tlačijo v nemško skupino. In kan razlog so l.n navaja zn to. Pravi su, da mi svojih tirjutev ue iz.reknmo s tako odločnostjo ko drugi, ter da j c šo ravnanje naših d r ža v u i h po s l a n ee v v 11 rs pro tj i bilo s t ie t i mi izjavi javnega mnenja, kar sc jih je iz n u š c do m o v i n e 6 u 1 o. Svet vselej sodi: volenti .ion fit injuria Kdor nc tirju, ne dobo nič. Ali to ne govori jasuo za nas, da sdio mlačno postopanje brezobzirno zamotali vedoč kakšne politične nasledke bo imelo? buzelka govori v zadnji številki svoje „Reforme" o tej nepravičnosti, da so v omenjani bročuri izpuščajo slovensko tirjatve iu pravi: „Ako državni poslanci . . Jugoslovanov (t. j. Slovencev) ravnajo v nasprotji 7 javnim mu,-njem in mnenjem njih deželnih zborov, ..e smo se to rabiti na škodo onih dežel, t c mu č obsoditi so morajo ti poslanci." Id vi, gospodjo nasprotniki „Narodovih" napadov, tudi čislate in morate čislati Suzelkol S kom so tu sklada z nami, ali z vami? Torej, Go vam jo drago, glodimo zdaj naprej. Kur je bilo, je moralo biti. Nihče pa bolj nc želi, da Iii v narodnih rečeh v domačem taborji za naprej tie hilo treba opozjcije, nogo mi. h deželnih zborov. Dc/.Htii zbor hraiijutlil. (P o ti* soja 22. sept.) Prebere in potrdi so zapisnik poslednjo seje. Vladiu predlog tikajoč so šol se izroči, šolskemu odseku. Volitev i členov in 4 namestnikov y.a komisijo, ki bode uravnavala gruntne davke, se po predlogu g. Kotnika odloži za en teden, ker stvar jo važnu in troha so jo posvetovati o njej. Poročilo o prevdarku dež, zaklada za 1, 1870 izroči so finančnemu odseku, Pri četrti točki dnevnega reda vname so debata, ki je trajidu čez tri ure. Poročevalec dr, Costa bore predlog deželnega odbora zarad podpore slovenske dramatiko, kterega vain podajam zarad važnosti celega. Glasi se tako-lo: V 21. seji lanskega deželnega zbora jo prejel deželni odbor nalogo, nasvetovuti v prihodnji sesiji slavnega deželnega zbora, „kako se ima obračati za letu 1869/70 podpora od 1600 gl, za obstoječe gledišče in za slovensko glcdiične zadeve," Ko so jo razpisalo podvzetje nemškega glegišča za leto 18G9/70 je tedaj doželui odbor sklenil, obračati 1000 gl, te podpore nemškemu, in 600 gl. slovenskemu gledišču in ob enem se je mprosil odbor dramatičnega društvu, svojo misel rnzodeti, kteri način denarne podporo bi bil slovenskim dramatičnim zadevam vspešnejši, ali mar razpisovanje nagrad za izvirne slov enake glediščno igro, morobiti tudi za iz-vr 'no prevode iz družili jezikov, ali pa morebiti naprava ali podpora slovenske glediščuo šole, ali kterih teh načinov bi s prvo več koristil. Za podvnetje nemškega gledišča, so ni oglasil nobedcu konkurent, in podporni odbor za nemške predstavo je prusil deželni odbor, nnj ostane za prihodnjo vsa podpora !GOO gld. prihranjena nemškemu gledišču, in naj od- Narodopime »like iz iivljenja naloga, naroda. V. Ženitev. (Dalje,) nekih krajih gn imenujejo tudi zovčit. iti ravčin) žoninove svate skupaj zvat. Nn paičiki ima zvonček privezan, in s tem zvoncem pred vsako hišo požvenklja, iz ktero je kilo v svnto povabljen. Ce je bogat ženin, se svatje z muziko pozovejo, ki pred vsnko hišo, iz ktero je kdo povabljen, en komad odsvira, Okoli devete uro v jutro so svatjo i na ženinovem i na nevestinem domu zbrani. Po malem toplem zajtrku začne starešina v ženinovem imenu slovo jemati. Ce ztin količkaj k srcu govoriti, se domače žensko rade malo raz-jočejo. Potem kn je starešina svoj govor dokončal, te vzdignejo svatje, pa Popreko računano se pri avstrijskih Slovencih deklico udavajo nuj ^ p(j nevesLo stalvÄina je njjh poveljnik in govornik. Pred svatmi skače teč med 18. in 2б„ - faiitjo pa med 36. in 30, letom, tedaj v starosti, v m р,ејје b,lul]orj aS (kopj(lä pri pl,e|(mu,.sklh Slovencih) smešno m šemasto kteri se pod našim podnebjem dospe vrhunec telesne vzrasti. I oblečen fant z bamlercem v roki. Starešina in ženin se modro in resno Naši Ijndjo se najraje ženč okoli sv. Martina, posebno radi pa vj^^ <]rugt 3Vlltje pn VMelo vriskajo, ukajo iu iz pištol streljajo. Če drži [iredpustu, kajti ob tej dobi imajo najlepši čas za to, dela silnega n. nobenega, gU(Jka ce[jtft ()o n0Tcgtinega dnmili 80 SV(ltje voaij0> sicer J)eä gre()o Nft in shrambe bo tndi 5e vsega polne. Zelo redke prikazni so pri našem prostem рп,еш тц s 8тгеЛјвго in tralt; „kinčanem sede godci, zn njimi pride voz narodu ženitve po leti. 'a ženinom i stnreiino , in potem vozovi drugih svatov. Vsak voznik ima Po dobljeni doz volj i od cerkveno iu svetne oblasti, gresta očeta obeh; лро5е1јси z„ Mohulcor» in rodeči tračee na biču, komati so vse leskečejo in strank s fantom in dekletom k fajmoätru se zavolj oklicev zapisati dati. Ро|коај4 fio neQava(ttto ognjeni. Ženiuovi stnriši in drugi domači ne gredo e svati na nevestin dom, ampak ostanejo donm. Co pa vendar kdo njih, d. pr. pivera oklicu je 1'ant ženin4), dekle pa nevesta**), od ktere se reče , da јв oklicih" Kader sta ženin in nevesta iz raznih far, je poroka ali vou-čanje zmerom v tisti tari, iz ktero je nozostn doma. Najraje so dado poročiti ob ponedeljkih, malokdaj ob nodeljnh. ne radi pn ob t,rkih iu ob sredah, kajti na te dni, pravijo, gredo briči in ktmjederci k poroki. Hrami ženinovega in nevestinega duma so na dan poroke iepo 1 hršljanom in s smrečjem okičeui. Pred vhodnimi vratmi so mali ulajci vsajeni. Navadno imajo nvatjo že dan pred poroko , in sicer nevestini svatjo M nevestinem, ieninovi svatje nn ženinovem domu, večerjo. Na ženinovem domu govori starešina ženinu na srce , da bo nicojšnjo noč zadnjukrat šel lit svoboden 1'ant spat, da se bo u.oral odpovedati dosedanjim tovarišem, ^sedanjim navadam itd. Enaki govor drži na nevestinem domu dover nevesti. Na dan poroko g™ pozovčin (po Murki der liochzoiteinlader, v *) Vzhodni Slovenci pravijo ženili (Vuk ženik), okoli Trsta in Gorice м zeve m,vie, v hrvatkem Primorjn oienjo iu m I »d oženju, v Dalmaciji vercnik, okoli Zagreba nilšdenco. , л , , . ,■■!■„ '") Nevesta pri Jarniku: die niehtbewuate, unbekante (Sulek ша: tievovati »icli na Hrautiustamlo beSndtn.) V nuieni Primorji so zove novien v Ualmaoni veren ea, Janežii ima tndi jaroćiiicn, pri hrvaikib Slovencih sploh mlada. 1 n hri-ви-kih Slovencili se jove tista snelia nevesta, ki Sn ni rodilu. 1'ri brhib so nevestn eno cele leto po proroki zove mlada, in ima powsbna lnänn opravila .ipravtjati. oča ali muli ali kdo drugi, hoče porok videti, so poda naravnost k cerkvi in sicer v navadni ne svatovski obleki, ter tniu svate pričaka, Na nevestinem domu najdejo žen i novi svatjo vsa vrata in vsa okna zaprta, notri jo vse tiho, vso mrtvo, nikjer se nobena živa duša ne javi. Na velik hrup in trup, ki ga zuiiaj ženinovi svatje delajo, pride nazadnje veodar deveriz hiše, ter nejevoljno praša, kaj to larmanje pomeni? — Starešiua, ki ima navadno boknl vina pod plaščem in kupico v žepu, naj poprej na dobro zdravje napije, iu potem blizo tako-hi govori: „Obstrelili in ranili smo ptičico golobičico (v primorskih krajih pravi ovčico), ki ima neko posebno znamenje na glavi (venec), in vidovši, ka se je tn ptičiea v to hišo skrila, smo jo prišli le-sem iskat", — Okoli Laškega na. štajerskem pravi starešina , da so on in njegovi tovariši vrtnarji, ter da so prišli po žlahtno stoletno rožico, hoteči jo v domači vrt presaditi, Cestiti gospod fnjmoštcr bodo samiinlasto-ručno to rožica k kol tiki pritrdili in privezali. — Navadno so vname hudo besedovanje in pričkanje med deverom nolri, in starešino zunaj dvoriščnih vrat Dever t nji in se roti, da v tej hiäi ni nobene ptičee, ki bi bila obstre-ljena in imela posebno znamenje nn glavi. Starešina in i njim ostali svatje pa le v njega tiščijo, da jo notri, pa da je nnj Ic gre iskat, jo bo že našel Če pa nečo sam iskat iti, nnj jim vrata odpre, jo bodo šli snmi iskat. Na- stopi deželni odbor od pogoj». tin ima dramatično tlruttvo pravico, rabiti deželno gledišče v vsakem meseni tno nedelo zn slovrnshe predstave. Ali deželni odbor je ■ glede s>k!(slavnega deželnega zbora v 13, in 21. seji lanske srsiie, potrdil svoj pni sklep, vendar pa pripustil podpornemu odboru za nemške predstave — prevzeti na mesto podpore 1000 gld. deželne lože. ker njena nnjemščinn je prav dvomljiva in iUtn odpade ako se ne najde podizetnik nemških predstav. Podporni odbor nemških pred stav se je poprij»! te ponudbo in torej se prihrani vsa preračnnjcna podpora 1600 gld, odločbi slavnega deželnega zbor.i. Dramatično društvo pa je ua vprašanje deželnega odboru odgovorilo 3. julija t. 1. sledeče : Odbor je po tehtnem presnitnanji goii omenjenih vprašanj p,stavil :::t vodilno načelo, da mora društvo v loj zadevi vednf imeti pred očmi svoj glavni in končni namen, to je ustanovo stalnega narodnega gledišča v Ljubljani, tor tla mora porabiti vsa najboljša sredstva, k t era utegnejo spešiti izvršitev tega namena. Da je gledišče le mogoče, če se dob« igralci iu igralke in če se nahaja v dramatičnem narodnem sloistvu dovoljen, zatiiinljiv repertoire: to je stvar, ktera ne potrebuje nobenih dokazov. Ta diu pogoju sta oba vsakemu gledišču neobhodno potrebna. Zatorej mora biti obrnena skrb slovenskega dramatičnega društva pred vsem na te dvoje stvari. Da se doseže prvi namen, treba jo društvu učilnice, v kteri se bodo odgojevalc igralne moči, kakor nam kažejo izgledi drugih ntlrodov, pri kterih jo dramatika dospela na višjo stopnjo. l,e po tukej učilnici moro dramatično društvo stavili trdno podlago svojej prihodnjej delavnosti nn polji slovenske dramatike. Začetek je storilo društvo s tem, da so bo začela učilnica za gospodične žo mcseca septembra pod vodstvom gospe Odijeve, bivšo pevke in igralke narodnega gledišča v Zagrebu. Ravno tako potrebno je za vspešno napredovanje slovenskih dramatičnih zadev, da društvo, kolikor mogoče, spodbuja slovenske pisatelje z razpisovati;em primernih daril, ter tako podpira razvoj slovenske dramatične literature. Tudi v tetn obziru uam kažejo pot drugi narodi, ker jo znano, dn se dandanes pri kterih je dramatika že dospela vrhunec svojega razvoja, razpisujejo darila za dramatična dela. Oe so taka potreha kaže šo pri teh narodih, lini bolj potrebuje podporo na tem potu mlada dramatika slov nska Da dramatično društvo ni dozdnj v teh zadevah storilo voč in toliko, kolikor bi želelo, tegu je krivo pičlo premoženje ihnšl.a. Igralska učilnica in razpisovanje primernih daril za dramatična delu prizadene toliko stroškov, da presegajo zdanje uiaterijalnc moči društva, ltadostno in hvaležno mora tedaj pozdravljati dramatično društvo gori omenjeni čestiti dopis veleslnvnegu deželnega odboru, po I.tereni se drzne nadejati podpore, ki bi društvu izdatno olajšala delovanje zu napredek slovenske dramatike. Iz. teb na kratko navedenih vzrokov, dozdeva so dramatičnega društva odboru, tla bi bilo slovenskim dramatičnim zadevam v njihovem ..daiijetn stanji najbolj koristno, ako bi se omenjena podpora porabila deloma /.a dramatično učilnico, deloma pa razdelila v darila za dramatične umotvore slovenske. Le tako bi bilo društvu mogoče, vspešno zidati duševno poslopje bodočemu novemu zavodu za narodno omiko, nk» se kar je moči, podpira v obeli teh obzirih, ktera sta oba neobhodno potrebna in toraj enako važna. Dramatičnega društvu odbor toraj priporoča: deželni zhor dramatičnemu društvu naj bi se porabila kot prilog k stroškom za vzrterževanje glediške učilnice. 2. Druga polovica podpore pa naj hi bila za darila slovenskim igram, in sicer naj bi se odmenili: a'l dve enaki večt darili za izvirna dela, eno za izvirno šaloigro. drugo za libreto komične opereto; hI dva enaka mania darila bi bila za prestavo, toda le /a prestave, slovanskih izvirkov, Razsojovnnje iger, ktere hi konkurirale zarazpisanadariln, prepustilo naj bi se društvenemu odboru, in sicer znanstvenemu razdelku, kterega po sobni nalog je, presojevati društvu poslani in sploh vik elovevska ali po slove n jeno dramatična dela. V načelih se vjema dežnloi odbor s temi mislimi dramatičnega društvu, vender le z nekterimi prememhami . ki so razvidne iz sledečih predlogov, ktere stavi deželni odbor: Stavni deželni zbor noj sklene: 1. Zu slovenske dramatične zadeve naj se plača vsnlto leto iz deželnega in sicer iz. iloniostikalnega zaklada 1000 gld. 2. Polovica tega znezka naj se da dramatičnemu društvu v Ljubljani za vrdžavanjo glediške učilnice, in deželnemu odboru se naloži, nnj pozorno gledn, knko so rabi ta podpora in naj poroča o njenih nasledkih v prihodnji sesiji. - 3. Z drugo polovico 500 gld. naj so razpiše petero daril, in sicer eno darilo od 200 gold, za najboljšo izvirno žaloigro; eno darilo od 150 golti, za najboljšo izvirno skladbo operete ; eno tlarilo od .10 gld. za liberto lo opereto, in dvo darili po 50 gld. za prestavo Izvrstnih tujih iger. 4. Natančne pogoje razpisa teh daril nnj sestavi deželni odbor, ki ima tudi nalogo, ob svojem času darila prisodili po nasveiu zvedenih mož ktero deželni odbor izvoli in poprašn. Dr. Zamik: da jo dramatika važen faktor za izobraženje vsacega naroda o tem ne bo treba tukaj obširno govoriti, ker reklo bi se to vodo r Savo nositi ali pa sove v Atene. Naša glutliška muza bila je dozdaj le revna, bosa iu razcapana je morala pohajati. Mlajši rodoljubi osnovali so dramatično^ društvo, ki si je stavilo namen podpirati slovensko dramatiko. Gotovo gre hvala vseh domoljubov utemeljteljem tega društva in vrlim diletantom , posebno pa gospodičinain ki se trudijo iu podpirajo društveni namen. (Živile, med poslušalci.) Društvo je pripeljalo zdaj svoj Tespijev voz pred zbornica, da mu pomagamo da moro z vspehom voziti ga po slovenski domovini. Ü potresi podpore ui rlosti treba govoriti, vidimo to pri drugih narodih. Prvo francosko glediščo „lealre frantjaise" ima ogromno podporo, lani dovolila mu je zakonodalna skupščina 100.000 frankov. Dvorno gledišče na Dunaji ima ivkljub visokim vstopninam, državno in dvorno podporo ЛО.СООО gold, naleta. Kavno tako jo v Rerliuu v Monakovem in drugod, liadjarji imajo dobro j narodno gledišče, pa ga tudi dobro podpirajo. Oponašal bo kdo, da smo rt1-j veži, da no moremo nič dati. Oglejmo ua Hrvaško, kjor ima gledišče v Zagrebu 24,000 letne podpore, kterih polovica odpada na pravo Hrvaško, ki ni veča in ne h o ga tej .t nego Kranjsko, In v Zagrebu imajo dobro gledišče. [Mi sicer šn no moremo po 10,000 ali več dajati podpore slov. gledišču, von- 1. Polovica ono podpore, ktero bo blagovolil nakloniti veleslnvni dar nasvetujem jaz več, nego deželni odbor in sicer vseli 1G00, ki se jih je . ..x nj'a zadnje dever celo poten lisi od starešino zahteva, in sicer mora takošon biti, ki je na peterih voglih zapečaten! Na to zahtevan je poda starešina deveru roko (dlan je pismo, pet prstov je pa pet pečatov). Po vzhodnih krajih slovenskega Stajerju se dever in starešina blizo tako-le «izgovarjata. Starešina: Hvaljen bodi Jezus KristuS! — Dever: Na veke hvaljen! — Staiešina: Co zlata brojite, uli drobno pšenico prebiralo, v kraj to pogrnite , k nam se obrnite , ter nam dajte glas, ki bo za vas in za nas. — Dever: Kdo ste iu od kod slo vi, I; it w predrzrrte mirno ljudi nadlegovati V Kaj bi radi? — Starešina: Mi smo dobri ljudje, vas že tri tedne iščemo, zvezda nas je le-sem pripeljala; vstavila se je nad vašim hramom, tukaj jo tedni konec našega potovanja. Dever рокагаје na ženina: Kdo jo oni-le ? Starešina: Ta je ženili, mi smo zavolj njega prišli; dober dečko je, on si išče pridno tovnršice, tukaj no! i i mora laku deklica biti, ka se je zvezda tukaj vstavila. — Dever: Koga sle denes prvega srečali? — Starešina: Tri mogočno kralje, pred kterjmi se trese zemlja iu nebo, in kteri trije le eden so! Vse In deveru še ni zadosti, zdaj začii" kakor slini v starogrškem mittlen starešini še vganjke stavljuti, ki jih odgoneti mora, drugač se mu vrata no odprejo. Najnavadneje vganko so te-le: S kolikimi ptsinenkauii se piše sveto pismo? — Kdi se jo rodil, pa nikdar umrl ni, in vendar ga tudi na svetil ni? — Ktero drevo ima dvanajst vej, na vsaki veji po trideset odrastlik, na vsaki odrastlik pa po dvanajst belih in dvanajst Ornih jabelk? — Klero duše nimajo življenja? — Za kteri praznik se največ drvi potrebuje? — Koliko klinov imajo nebeške lojtre? — Koliko grč imajo nebeško vratu? — Koliko lot je zakon star? — Ktera drobtinica je najslajša? — Koliko nčenikov ima vsak katoliški kristjan? Kdo je bil lo nekoliko dni mlajši od njegove Hintere'.- - Po kteri cesti so ni nobeden ne hodil ne vozil? — Kteri svetnik v cerkvi uaj več vidi? — Kteri svetnik jo naj-modrejši? — Kteri svetnik je najmočnejši? — Kaj storimo preje uego usta-nemo? —■ Kteri konj zadej ravno tako dobro vidi, ko spredej? itd. itd. Ce jo dever bistroumen mož, more starešino zelo sem pa tam motati in viti, proden se nazadnje svatom vrata odprejo. Z veselim krikom zahrušo svatje skoz odprta vrata na dvorišče. Zdaj gre dever nevesto iskat, ženinovi svatje pa zunaj čakajo. Najpoprej privleče dever ;kuhnrico iz kuhinje ton, dasiravno se ga brani in se ?. vso silo vhotavlja. potem dekle drugo za drugo , potem so knko drugo staro, vuiazano, zamusano bahlje, ktorega prece godci v sredo vzamejo, en za drugim objemavajo, in 7 bnbljetom zlodjajo. dokler jim ne uide. Da jo smeha dosta pri tem, to se razume. Pri vsaki vpraša dever atarešiuo: Ali je ta? — Starešina odgovarja: Ta ni ta prava, pa tudi to vzemeino za ljubo in drago! — 7daj pripelje dever družico,*) ter jo pred starešinom od solnčnoga izhoda proti solučtiemu zahodu okoli zabrno rekoč: Je li ta? — Starešina odgovoii: Ta je sicer zelo tisti ptičici podobna, ktero mi iščemo, pa ne imajoča znamenja na glavi, vendar ni ta prava. Ko je dever razen neveste žo vse drugo žensko iz hiše von pripeljal, se začno zopel obotavljati, se nadalje iskat iti, iz novega roteči se, da ni uobono žensko glavo več v hiši, pa ker vsi žoninovi svatje le v njega tiščijo ter prosijo, se dn nazadnje vendar omočiti, ter gre še enkrat iskat. Časih um gresta tudi starešina in prvi godce pomagat. Po dolgem iskanji najdejo nevesto kjo v kakšni kamrici zaprto ia skrito Starešina in dever jo primeta vsak za eno roko, ter jo von pripe jata. Ženinovi svatje jo z veselim krikom sprejmejo : ta je ta prava, ta ima znamenje na glavi, ta nam je naj ljubša in aaj drajša I — Ženin gre nevesti nasproti, jo prime za roko , in dorei in starešina nju zabrneta oil izhodno proti zahodni strani. Svatje obeh strank zdaj skup stopijo, se veselo rokujejo, ter gredo vsi skupaj v izbo na mati zagrizek. /a mizo se vsedajo od izhodno proti zahodni strani, alikakor se reče: „tako kakor solace teče," ali, da me bodo bralci bolje razumeli, tako kakor kazalca na uri tečeta. Nevesta prinese hleb belogn kruha in vrč vina. Vino postavi lin mizo, kruh pa fletnn in spretno ra kose razreže , ter ga ženinu in svatom razdeli, ia sicer v znamenje, da bo znala kot mati kruh rezati. „Veliki ofla," — '"k0 se pravi nevestinemu očetu, nli pa tudi le sploh „oča liišni gospodar," —-pije vsim svatom po vrsti. Družice med tem pripenjajo ženinovim svatom, kakor so popreje žo nevestinim, kitico (pušeljce) za klobuke, ter vsakemu novo še ne zarobljeno rutico v dar poklonijo, V svato mora biti vsa bližnja i dalj n ja žlahta i od nevestine i od ženino"1 strani povabljena. V hrvaškem priniorji mora vsaka stran žlahto do istega pokolenja pozvati; če bi so n. pr. pripetilo , da bi ženiuova stran eno poko- leuje več pozvala uego nevestina, bi so to po ženinu pozvano pokolenje strašno razžaljeno čutilo, ker bi so brez svojih vrstnikov, tako rekoč osamljeno videlo. V tem pogledu so Primorci zelo čutljivi. •i Družic* : die I .Inimžič: družica br*iitj»tigtr«u, Wurko ill Jarnik imata razen druiica «tj _iica in liruifi, p« ne tinti zovc tovariiiua ia Hvatevc». I10iv,. llrvnti pravijo Bvatbica lil sestra. Družica mora »aj ena bili, navadno «opa časih pa tudi po vefi. Družina je zu nevesto (o, kur Ju tnvarii za ženina-vnrii se tovf' tudi drug in druibauj. 'lö" dozdaj dajalo nomäkemn gledišču, kteremu hi joi nikdar ne hil ndkaznl niti krajcarja. Sramota hi bila, ko bi slovenskemu narodu da'i n>ni|. nrgo so je dajalo prej nemškemu gledišču. (Dobro.i Teh 1000 pa hi razdelil taki g, dr. Razlag voljen. Dobit je iz mestne kurije 5 glasov. — Vsled tega se bo dr. Rnzlug, kakor to zakon zahteva, ob novem letu v Lju-liljHin) presolil in ž njim tudi g. dr. Zamik, kakor njegov koncipijcnt. Ako ne bi bil g, Lipoid s svojim glasom zu nas odločil, bil bi se ta quid-pro-quo lahko zgodil, da bi mi imeli v zboru večino, v deželnem odboru pamunjino! gotovo „uiiicum" v Avstriji! — Prihodnji toden pride nastoldeže! nega zbora „zedinjetia Slovenija" ali v obliki resolucije, ali pa udrese. — Takrat bosta Dcžurnu in Kiomer vso svoje nemäku turško „armstronge" proti nam napeljala, pa tudi naša stranka jima gotovo uo bo nič dolžna ostal». Hudi razgovori se žunajo vneti, kader pridejo janjško-velške dogodhu z Itode-om vred na dnevni red. — Opomnila se bo tudi vlnda, da odpusti zloglasno kranjske okrajne glavarje ali „pašato": Pajka, grofa Aueraperga in Cliorinskega, in profesorja Ilemrioha (üe zmerom živečega im „Schwcinelandc"). Stavil bo tudi g. dr. Z:.rtnk predloga: i. du no z začetkom 1870, leta vpelje v vb oh urad nij ah podložnih deželnemu zboru slovenski kakor (notranji) izključivi uradui ezik in d n se pri nektorih urudnijah reorganizacija izvrši; 2. da so volita predsednik in podpredsednik iz sredino dežel, zbora. „Grand scandal" vlada res zd»j pri nas, ker jo bila vlada tako nepravična izbrati si dežel, glavarja iz male zborove tnanjine, moža kteri še našega jezika brati no znal Komično je, kader g. Win z buch ali Conrad zavpijetu: llug živi našega „cezarja", mesta „cesarja", Takt možje zastopajo vlado in predseduje zboru, kteri jo skoraj ves skoz in skoz slovonsk, — Dr. Klun nečo mandata položiti, kajti pravi, dn potem, ako ni več državni poslanec, prida ob vso veljavo pri vladi Povedati ram moram, da soje klub kranjskih narodnih poslnncov tako pogovoril, dn ue sme nihče državnih poslancev poporej mandata položiti, prodno mu klub dovoljenja ne dude. Kavno tn klubov sklop je Tomanu prečil, da ni Žo davno poprej svojega mandata položil. Ido gotovo on spet v i)eč, ako mu zbor šo enkrat poverenjo izkaže. Vprašamo pa, zakaj niso po tem Tomanovem popolnoma pnrlamentaruo-korektuem obnašanji gospodje Svetec i. t. d. ravnali? Kupčijskn zbornica je volila V. C. Siijnuia za prvosednika, a ta mož bo jo s petami in rokatni branil proti nezaupnici poslati se imujoči dr. Kltinu. Kakšno nazore ima naš škof o domačem časnikarstvu, povem vam iz avtentičnega vira, daje Pravijo, da kdor zaročencev ua dan poroko drug drugega preje vidi, tisti dolže živi. Oo na dan poroke dežnjo , se ima to kot znamenje, da lio-detr. lulddenca obogatela. Okropivši se z založnjein kruha in s kupico vina s svatje vzdignejo. Starešina stoja nazdravi Šentjnnževoa rekoč: „bog nam daj srečen začetek k temu opravilu, h kteremu sum so namenili, in srečen pot tuj in nazaj. Bog in Šentjanž dajta vsem dobro srečo in lepo zdravje. Živela naša cela kom-panijalJ — Dever še razklada mlndencoma pomen zakona, ter v nevestinem imenu slovo jemlje od stnrišnv, pred ktero sta nazadnje inladenca pokleknila ter jč za blagoslov prosila. Mati nju blagoslovi, Oča pa odhajajoči nevesti reče: „idi z bogom, pa se tačun povrni, kedar se Im suha hruška ozelenela." Prvi gre, nI prav za prav skače in pleše, banderjaS r svojim bari-ilerceui, Vije in previjava so kakor taljanski bajuzzo. V Medimurji je zmerom pozovčin tudi Imnderjaä. Za banderjašem gredo godci „štirjn jo godejo , eden pa trobi". Bed pa , v ktorein svntjc gredo, je v raznih krajih različen. Naj navadneji jo ta-le: prvi gro starešina zrodiljo*), potem dever z sUrešinino ženo, za njima ženin med dvema tovarišema, za ženinom novo-sta med dvoma družicama (časih gre pa narobe ženin med družicama, nevesta pa med tovnräema), vznd pa drugi svatje vsi spuvomn, navadno vsak s svojo ženo. V nekih krajih gredo pa godci v sredi med Ženinom in nevesto, Co jc gladka cesta se svatje vozijo. V Mudjimurji moški «valje jn-liljo, ženeke so pa vozijo. Cc so nevesta iz, vasi von v drugo vas vdaja, vniki fontjo cesto „zaSrnngnjo," Dva praznično oblečena fanta držita lepo » cvetjem ovenčan drog uli vrv čez cesto, drugi fantje pa v gruči na strani stoje, ter tako svate pričakujejo. Znglcdavši jo bližajoče se, jih z veselim krikom in tikanjem pozdravijo. Ženin mora fantom nekaj v denarji „za 'ilo" dati, ter tako svojo neveslo od njih odkupiti, drngač ne pade zngrnja. V nekih krajih vzhodno Štajarsko otroci ob potu canjice na ploto obešajo, T ktere memo idoča nevesta pogačico polaga. Možki svatje so vsi v dolgih, skor dole do gleinjev segnjočih temno "«nijih plaščih. Kdor modrega plašča nima ta no moro v svate iti, šo *l župnik ti K Kiuil, ki je v Glasniku lot» \W. iemtovunjake običaje iiuj.-r-kil. ™ " i,.„„ („W„ leno io natanko opienl, ima m v«! ilj" men j so ženiti. V Zagrobäkej okolici so ne vidijo pri prostem narodu nikoli modri plašči kot navadno oblačilo. Pri ionitvunjih jih pa imajo žensko kukor moški, tudi nevesta ga ima, Mudro dolgo plašče imajo v Zagrebški okolici le nalabč za poroko. Pod plaščem ima ženin jerhasto hlače, iu visoke s staro mastjo namakane črevljo, radeče-škrlaten prslelc z gostimi debelimi, časih srebrnimi, gumbi, žamten „pruätob" al kainižolec, iu svilnat robec živili barv okoli vratu. Na glavi ima čru kljbuk s širokimi oknijci iu z žametnim s srebrno kopčo zakopčaniui trukom, Okoli klobuka, ima „povojek" , kterega mu jo nevesta kupila. Ženinov klobuk jo bil nov taeas, ko jo kot dvanajst loten dciiircc pri birmi bil. Sturiäi so mu klobuk kupili kakor za odrošČencga iti ozn, češ saj mu ho glava vsak dan dnbeleja prihajala. Tučaa mu je glava po klobuku zvonila, in čo nu Iii bili klohučji okrajci ua pol ua ramah, na ua pol pa ua, tilniku sloneli bili, dečko ne Id bil nič videl izpod njega. Od birme do ženitve jo klobuk samo ob nujrefiih praznikih iz orinara na dečkovo glavo prišel, in še tat'as samo za v cerkov, tuko da jo ua dan poroko kakor nov. Glava iu z glavo su vo da tudi pamet mu je bila mod tem tako odebelila, da mu denes klobuk čvrsto ua njej sedi. Tuko klobuke denes, ko jc vsako loto drugn moda, mislim reč malo kje klobučarji izdolavajo. Po pravici povedano: tak klobuk je trpel po celega polstoletja, Kadar je gospodarjeva glava osivela, je tudi jegova dlaka rjavkasta poštnin. V jeseni, kedar je deževno vreme uaslalo, ga je dobil vuučič za ua pašo, kjer mu jo mesto ombrele služil; iu nazadnje, ko ni bil za nobeno človeško rabo več, prišel jo še na taterinanovo glavo v kuruzu, in tam vrano in srake strašil. Taki klobuki so denes pri nas prava autikviteto, lo pri belih Kranjcih in pri Brnjcili, kteri tako širokokrajčno klobako kriljako ппеицјојо, so še pri ■tarojih dedcih najdejo. Laso ima ženin na celi glav na kratko ostrižene, lo ua tilniku in nad čelom ima mulko dolže, tuku da ima kakor venec okoii glavi, Tudi ta frizura so dctins lu pri starih dedcih šc vidi, Celo mu jo na pol в stem lasnim vencem pokrito. Ko so ga strigli so mu lonec uli hitvico na glavo poveznili, dn ju kilo moč lase lepo cnuko odrezati, ,lnz sam sem bil priča ko so ženinu na ta način strigli. (Daljo prih.) Гм 'Laškega trge (»ki, lepo in natanko opisni, trna »a v«tiljo Z vojarim, ktere« nikjer ЛпчрЛ nnwm »M. W.J«, M.eao ,tro in kumo. Vodi lili je za nuvesto lo, kor ja tt.roiina za /eni- . i! _____7.:.... :,. u^.,r,t>.. „mAi'inn ihir Slovencev okolieo (lireatmutlor) ieraz . mJi za teto, botro in kumo. VodllUi jo na in гп!о sta tudi itaroilnn in vodilju zmeroin pur.