PRIMORSKI DNEVNIK ^■SSTV _™”le 1 gruppo Cena 35 lir Leto XVII. ■ Št. 234 (5008) TRST, torek 3. oktobra 1961 ^ predlaga ! tremi začasnega tajnika OZN pomočniki brez pravice veta naj bi tajniške posle do aprila 1963, ko bi potekel petletni mandat Qnima rskjoe Id a - Stevenson je predlog zavrnil, ker temelji na znani zamisli «trojke» - Nove zahteve za likvidacijo kolonializma york, 2. _ j ia Dr(lrI, ■ -• Sovjetska delegacija je sinoči ij^nje OSpv,'og, glede tajništva OZN. SZ predlaga ime-i sodoi °S ’■ ki naj vodila tajništvo do aprila J Pravice v®, ovanju treh pomočnikov, ki pa ne bi ime-.Sovjetov . • 1 ^tala vi!iava Pravb da k.- in ^ člane a Pozvati ^ ?a tajniškega Kodelov, naj »delujejo v ‘,V1 daiic J'au.ia», •telj tawL t>i n Het “iništva ? p0®očn!le -stike s svoji-7 kl.ln njegovi po- ania». Izjava 1 bi moral vo-Va «kljub temu 1i«gl Hulatf f1 ter bi m<> ii - doseči medse- um o glavnih va> ’ se tičejo dela ■ ^afc) «6ia .morala za’ itu.j ko h Ve*l3ti do aprila ^bivšLPot.eke!. petletni k JOelda. ,rJ?va tajnika Ham- ^časni da bi mo-voditelj taj- 2d“-znana osebnost 4lvi Pomr,PZanib narodov«, » « »sebe01 w pa bl mo1 “Pravnem seda;i dela‘ 'P ki Poročju taj-4‘dnS0 Visoko kvali-#sl, 0vjetsw“rodni funkcio-St dr2ave • 2Veze. ZDA in ,V Ve 12 Azije ali iz kSh HimSss1 delegat s )jJa8ano “Etično egat Stevenson zavrnil ,reš>tev. Predin 12 j a vil: «So- !Wiavlia k dejansko ne fViS^jem°vP,Iomisa in Sf »e Jrtni«vo 0ZNUT° iZp0H_ S t Se Za*,, Ta Pred-S Iniku a asnemu glav-SJ Uvr;„,^arldata za po-^ it*1 kar in tajniških '0 P: ‘j oiSkoJe, nuin° potrebno W PrerU an^e opera- S trojke w Vztraja na S,veta na temelji na V* obstaa tr‘ bloke. Tak , vJu s erla t.n bilo bi v > ? bi v„° /n duhom li-«$| 0ZN RSi' to koncep-4«&..8t>vjet^azen tega je »Sga predloga •lin Plasti tajni- biin predstavnistvo nmm' ptttjo^tkeion določata, 'S Sh zltliučnarji tajništva k ^ S>Cst? na Podlagi 2 'Ca?°števni. m pošteno- ase** * biin predstavniŠtv lS! 1 tisti” ~V nasProtju z ,-«0 -urjij Združeni naro- »iSo norost njgl0 določiti ti. i k “Pkeiin ? Prevzame 4(XtnnaP°ri glavnega vaj-i! 1.,'e >ju za snrtm« »MiSn druženi)? mbo S motiti nib narodov A. r°v v Vn ah zavlače-V51 s* tem smislu.,, ‘razp J Gvinejski zunanji minister je omenil smrt Hammarskjoelda in poudaril, da je bila ta smrt posledica delovanja kolonialističnih sil. Poudaril je, da je vprašanje dekolonizacije ključ za vzpostavitev miru in za uresničenje glavnih smotrov listine OZN. Poudaril je, da bi morale biti afriške in azijske države v večji meri zastopane v gospodarskem in socialnem svetu in v Varnostnem svetu. Zahteval je sprejem Kitajske v OZN, obsodil vse jedrske poizkuse in zahteval sporazum za njih prenehanje. Etiopski zunanji minister je tudi zahteval ukrepe, da čirn-prej dobijo neodvisnost podrejene afriške dežele. Predlagal je ustanovitev regionalne organizacije afriških dežel. Zahteval je sprejem Kitajske v OZN ter imenovanje afriškega ali azijskega predstavnika kot novega tajnika OZN. Libanonski predstavnik je obsodil kolonializem in rasizem v Afriki ter se zavzemal za naglo rešitev vseh afriških vprašanj in za prenehanje vojne v Alžiriji. Poudaril je, da se morajo vsa važna vprašanja (Nemčija, razorožitev, jedrski poizkusi itd.) rešiti s pogajanji. Dodal je, da bi morali glavnega tajnika OZN izbirati med predstavniki nevezanih držav. Na popoldanski seji je govoril predsednik dominikanske republike Balaguer, ki je trdil, da »sedaj, ko se je zrušila diktatura, je v deželi vlada, ki temelji na dostojanstvu človeške osebnosti ter se ravna po načelfh Washingto-na, Bolivarja, Juareza in drugih velikih junakov ameriške neodvisnosti«. Zahteval je, naj se zaradi tega ukinejo sankcije proti Dominikanski republiki. Turški zunanji minister Sar-per je zagovarjal sklep turške vlade, da prizna sirsko uporniško vlado, in je obžaloval sklep ZAR, da prekine diplomatske odnose s Turčijo zaradi tega priznanja. Glede Hammarskjoeldovega naslednika se je izrekel za enega samega tajnika. Češkoslovaški zunanji minister Waclav David je podprl sovjetske načrte o mirovni pogodbi z obema Nemci jama i i o razorožitvi. Zahteval je sprejem Kitajske v OZN. Po danes nadaljevali razpravo v zvezi s sprejemom Mavretanije in Zunanje Mongolije v OZN. Predsedoval je turški delegat. Sovjetski delegat je zahteval, naj začnejo razpravljati o sprejemu Zunanje Mongolije. Liberijski delegat pa je predlagal, naj se delo Varnostnega sveta odloži, zato da bi se prizadete države posvetovale. Delo je bilo odloženo na nedoločen dan. «»-------- Lord Home je poročal Mac Millanu nanjim ministrom Homejem, ki se je vrnil iz New Yorka. Home je poročal Mac Millanu o svojih razgovorih z A. Gromikom. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da razgovori v New Yorku niso imeli značaja pogajanj. Dodal je, da je skušal Home samo najti podlago za pogajanja. Glavni predstavnik Foreign Officea John Russell je danes izjavil, da bodo ZDA in Velika Britanija še dalje iskale formulo, ki naj omogoči začetek pogajanj o Berlinu in Nemčiji «na sprejemljivi podlagi«, toda te formule niso še našli med razgovori Homeja in Ruska z Gromikom. Dodal je, da je še prezgodaj predvidevati možnost konference zunanjih ministrov štirih velesil za november in da se bo izmenjava misli s Sovjetsko zvezo eventualno nadaljevala po diplomatski pobi. Dean Rusk pa je poročal o svojih razgovorih Kennedyju, ki se je danes vrnil s kratkega oddiha v Washington. Ni bil še določen datum za nov sestanek Gromika z Ruskom in za morebitni sestanek s Kennedyjem. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da je predsednik Kennedy precej zadovoljen z razgovori med Ruskom in Gromikom in da se želi sestati ta teden s sovjet-• skim zunanjim ministrom. Nadaljuje se odpor sirskega ljudstva proti novim izdajalskim oblastnikom V nedeljo so bili v Alepu spopadi med demonstranti ter policijo in vojaštvom Demonstracije so bile tudi v Damasku - Tunizija zahteva izredno sejo Arabske lije Iranski šah priznal izdajalsko vlado - Govor Naserja - Vojska ZAR v pripravljenosti K/AIRO, 2. — Na zborovanju, ki ga je organizirala zveza arabskih študentov, je predsednik Naser izjavil, da je zaradi izdajstva v Damasku dobil arabski nacionalizem hud udarec. Dodal je, da je treba ta udarec vedro sprejeti; postati mora gonilna sila za borbo proti imperializmu, njegovim agentom in reakciji. Nadaljeval je: «Potrebno je, da ta udarec postane močna gonilna sila za likvidacijo reakcije. Prepričan sem, da bo naša generacija zmagala. Kako je mogoče verjeti izdajalcem in agentom imperializma v Damasku, ko trdijo, da delujejo za arabsko enotnost in nacionalizem, ko se dejansko posvečajo kirurški operaciji za likvidacijo enotnosti.« • Jordanija, Turčija, Formo-za in United Fruit Company v Gvatemali podpirajo monopolistično kampanjo v Damasku, ki je početnica tega u- LONDON, 2. — Mac Millan se je danes razgovarjal z zu- (iiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiittiiiiHiiiiiii Odmevi na zunanjepolitično razpravo v poslanski zbornici Stopnjuje se ofenziva desnice proti sodelovanju med KD in PSI Fanfani, Nenni, Saragat in La Malfa napadajo konservativne in oltrancistične sile; Scelba, Gonnella, Andreotti in «Telesera» proti socialistom - Togliatti bo vodil delegacijo KPI na kongres KP SZ - Danes, jutri in pojutrišnjem stavkajo kanclisti (Od našega dcpisnika) RIM, 2. — Politična kronika pretekle nedelje beleži zborovanje bivših partizanov v Turinu (o čemer poročamo na drugi strani našega lista) in govore vodilnih političnih osebnosti: Nennija in Saragata v Rimu, Fanfanija v Caserti, Scelbe v Catanzaru in La Malfe v Ravenni. Vsi ti govori so seveda odmev na nedavno debato o zunanji politiki v poslanski zbornici, med katero je KD zagovarjala vsaj tri različne variante o notranjem političnem razvoju: Bettiol in Segni togi atlan- tizem, ki ne dopušča nobenega dialoga s socialisti; Fanfani avtonomijo v atlantskem zavezništvu z nenehnim iskanjem poti za miroljubno premostitev blokovskih nasprotij s pogajanji med Vzhodom in Zahodom, v notranji politiki pa uveljavljenje levega centra; Moro pa v zunanji politiki e-nako stališče kot Fanfani, notranji politiki pa smatra, da njegovem govoru je bila se-iše ni čas za neposreden spo-V nadaljevala I ja zaključena. razum s socialisti, vendar pa lil, a v skupščini I V Varnostnem svetu pa so I hkrati smatra, da prekinitev k- "Ml«..... dialoga, s socialisti ni v interesu italijanske demokracije. Fanfani je na razstavi italijanskega preporoda v Caserti posredno polemiziral s konservativnimi silami znotraj svoje stranke, ki se predstavljajo kot braniteljice svobode, dejansko pa mislijo le n^ svoje privilegije; s parabolo o talentih pa je utemeljeval potrebo po sodelovanju s silami, ki so «žejne pravice, ki si jo hočejo priboriti z demokratično metodo«. Ko je govoril na zborovanju socialdemokratske mladine, je Saragat poudaril med drugim, da mora »vsaka po- li """.........im Milnimi iimilllllliill ....................................... iihiiiiiiiiiiiiii.. e Gaulle še vedno ** vsiijenje lutkovne Alžircem V mmmmmammmh■mhmmmhmmmmmbmmmmn Časnikar Aileg je zbežal iz zapora - Ameriški državni podtajnik Mennen VViiliams se bo sestal z alžirskimi voditelji Predsednik de Gaulle je govoril no- da shio L televiziji in med drugim izjavil: «PrL iJ1 se v »,-Ve * v»i° refn,.® udi začeli pripravljati veliko opera. i, CM -,. .terendnm » k \^a4ikrle ze Sr%tha>evno \misli NhV°iau ° se i oboroženo KSZ>h, ki 6 0 Petdeset V4c>0m‘v°m alžiaV bi blli A' bčtiega esa ko‘ L> Sile Nt** lViee 3li-tudi n-Alži generala izjavil: A*i6 stHrnp!'eheh1:!b'e’ nismo v C Ctr»», ki P’'bHže-> iwem ga do-S’ 4 nPP,služhnC1Je: Alžir-dstaočaio 0Svoie. Pra-t-N^Phi t^ovitv? jvoji u- KT ^ « ^ 'v Jtau’5aitršnr,°is^vu no‘ RVa se “.edno bti^>hovae V f'jiKerb za zaščit£ n'h ‘h Prepag°tovlj »Od; “ svoj o oni mesto da "v,ilanc'ia -»e, A >Pt'itrl'll0va': Pe- b‘ šlo V* »Aetn ! zaščita v K-,;°tovljena, za tiste, ki bi to zahtevali da se jim zagotovijo sredstva, da se vključijo v državno dejavnost na metropolitanskem ozemlju«. Po mnenju opazovalcev je v de Gaullovem govoru novo samo to, da je mnenja, da je sedaj prišel trenutek, ko je treba začeti akcijo glede Alžirije Pri tem ugotavljajo, da bodo morda v kratkem sporočili pobudo za obnovitev razgovorov z Alžirci, toda pri tem bo skušal de Gaulle postaviti alžirsko vlado pred izvršeno dejstvo z ustanovitvijo svoje izvršilne oblasti v Alžiriji. Pri tem računa na aktivno sodelovanje vojske, da doseže izvedbo svojih načrtov. Kar se tiče mednarodnega položaja je de Gaulle izjavil, da bo po omilitvi napetosti in po normalizaciji odnosov med Vzhodom in Zahodom »Francija pripravljena začeti z velikimi državami konstruktivna pogajanja o Nemčiji, razorožitvi pomoči nezadostno razvitim deželam in ^sodelovanju za napredek človeštva« V zvezi z notranjim položajem je de Gaulle med drugim izjavil: «Na pohodu smo k uspehu Toda če bi dopustili, da bi se znova vnesla nered in preplah med nas, bo to pomenilo propast. V notranjosti naše dežele je v t.9ku &Pre-memba, ki bo Francijo pripeljala v interesu vseh njenih sinov k blaginji in k moči. Toda pri tem je potrebno, da nobena privatna korist ne nadvlada nad splošno koristjo. Nobene možnosti ne bo za pravi napredek in za ohrani- tev tega, kar je že pridobljenega, če bomo spet padli v nerede in v krize.« Kar se tiče opozicije, je de Gaulle izjavil, da je ((dolžnost opozicije prispevati, da bo mogoče voditi deželo po težavni poti, in da mora aktivno sodelovati pri «sedanji obnovitvi«. De Gaujle je samo posredno omenil člen 16 ustave in dejal: «Ce bi se dogodilo, da bi politična konjunktura motila redno delovanje oblasti, vlade in parlamenta, in s tem tudi usodo dežele, bo moralo ljudstvo izreči svojo besedo v oblikah, ki so mu na razpolago. Ker pa bi v primeru nevarnosti imel dolžnost, kakor je znano, sprejeti vse ukrepe, ki bi jih nalagale okoliščine, sprejeti tisti izredni ukrep, ki je učinkovito deloval med dogodki aprila, ki se je lahko uporabljal samo na omejenem sektorju in ki je prenehal delovati, ko je bila nevarnost odstranjena. Toda še vedno ostane v vsem svojem obsegu največje jamstvo za domovino in državo.« De Gaullov govor je redno oddajal tudi alžirski radio in televizija, toda v Oranu ga niso mogli oddajati, ker so ul-trasi izvršili atentat na tamkajšnje oddajne naprave. V Alžiru, Oranu, Costantini, Boni in Philippevillu so francoski trgovci zaprli danes za pol ure trgovine po navodilih OAS. 2e zjutraj so močni vojaški in policijski oddelki v popolni bojni opremi zavzeli položaje na strateških mestih. Dve uri pred napovedano »stavko« je bil promet po ulicah ukinjen. Varnostne sile so zastražile tudi vsa javna poslopja in prav tako tudi sedež radia in televizije. Francoske oblasti v Alžiriji so mobilizirale vse državne uradnike, da preprečijo, da bi se pridružili stavki. Varnostne sile so močno zastražile arabske dele mesta. V Alžiru so francoski ultra-si povzročili danes skupno 21 eksplozij, pri čemer pa ni bilo človeških žrtev. V Oranu so izvršili tri atentate, pri čemer je bila ena oseba ranjena. Generalna delegacija vlade v Alžiru sporoča, da je policija aretirala dvajset ljudi, ki so verjetno voditelji OAS. Med aretiranimi je policijski funkcionar, ki je omenjeni organizaciji dal sezname imen policijskih voditeljev. Iz zapora v Rennesu je davi zbežal znani časnikar Hen-ry Salem, ki je znan pod imenom Henry Alleg. Bil je bivši ravnatelj alžirskega lista «Alger Republicain«. Alleg je napisal knjigo »La question», v kateri piše o mučenju, ki ga policija in pripadniki francoske vojske uporabljajo nasproti ujetim Alžircem. Junija 1960 je bil obsojen na deset let zapora pod obtožbo napada na državno varnost in organiziranja komunistične stranke v Alžiriji. 13. septembra letos so ga pripeljali v bolnišnico v predmestju Pariza. Danes zjutraj je zbežal skozi okno, potem ko je prežagal mrežo. Soba v kateri je bil zaprt, je v pritličju. Ameriški državni podtajnik za afriške zadeve Mennen VViiliams, ki je sedaj v Maroku v okviru obiskov v devetih afriških državah, je danes omenil možnost, da se sestane s predstavniki alžirske vlade. Časnikarjem je Mennen Wil-liams izjavil, da nima posebnih navodil za razpravljanje o Alžiriji, ko se bo jutri sestal z maroškim kraljem Ha-sanom; Toda če bo maroški kralj želel govoriti o tem, bosta lahko govorila. Na vprašanje, ali se bo sestal s predstavniki alžirske vlade v Maroku, je Mennen VViiliams izjavit, da je mnenja, da se bo z njimi sestal v Tunisu; toda če so nekateri od njih v Maroku, «n» bomo skušali izogniti se jim. Vendar se zdi naš sestanek mnogo bolj verjeten v Tunisu«, litična sila, ki je zainteresirana na obrambi demokracije, prevzeti nase svoj del odgovornosti v velikem naporu, ki mora spremeniti nadaljnji razvoj mednarodnega in notranjega političnega dogajanja«. Ko je omenil nevtrali-zem PSI je Saragat pripomnil, da obstaja bistvena razlika med tem nevtralizmom in onim, ki ga zagovaija Togliatti, in ki je v bistvu filo-sovjetski. V odmevu na zunanjepolitično razpravo v parlamentu pa je Saragat poudaril, da ne gre za to, da se revidira zunanja politika dežele, na katero je pogodbeno vezana, ampak da se izkoristi vse to, kar je pozitivnega v stališčih PSI, da bi o-krepili pozicije demokratičnih in naprednih sil. Republikansk prvak La Malfa pa je v Ravenni podčrtal med drugim, da «ne gre za spreobrnitev nekaterih demokratičnih sil k nevtralizmu, ampak za to, da so naprednejše demokratične sile mogle uveljaviti zunanjo politiko, ki teži k ohranitvi miru in dosegi mednarodne pomiritve, če bo ZSSR priznala neko nepremostljivo mejo za svoje zahteve po varnosti. To zadržanje demokratičnih sil levega centra, ki išče mir in mednarodno pomirjenje v varnosti, zadošča za ostvaritev nove vladne večine«. Notranji minister Scelba je v svojem govoru v Catanzaru izrazil svoje nasprotovanje levemu centru, in to z argumenti, ki jih je voditelj PLI Malagodi razvijal v poslanski zbornici, minister Gonnella v nekem svojem članku, Andreotti predvčerajšnjim; vsem tem pa se seveda pridružuje zloglasni rimski po-poldnevnik »Telesera«, ki je politično orodje bivšega predsednika vlade Tambronija. Voditelj PSI Nenni je operacijo KD za ostvaritev levega centra označil takole: »KD hoče napraviti omleto, ne da bi pri tem razbila jajca«, namreč, ne da bi odločno prekinila z desnico. Toda to ne gre, in položaj bo postajal vedno težavnejši, ker se mora KD v takem primeru podrejati izsiljevanju desnice, kakor je to dokazala razprava o zunanji politiki, kjer so demokristjani hkrati ploskali atlantskemu oltrancizmu in novi metodi, s katero skuša Fanfani dati Italiji avtonomno vlogq v atlantskem zavezništvu. Danes je Fanfani-jeva vlada tako rekoč brez večine; zaradi tega bomo v bližnjih dneh priča vedno močnejši ofenzivi desnice proti levemu centru, ki bo postavila na preizkušnjo politični pogum pobornikov levega centra, in ni izključeno, da se v bližnjih tednih ne pojavi ponovno nevarnost, pred katero se je dežela znašla v preteklem juliju, in to v e-naki ali v drugačnih oblikah. Spričo tega morajo biti delovne in demokratične množice budno na straži. Ob zaključku je Nenni poudaril, da ni mogoče sodelovanje s socialisti, če se vodi polemika o njihovem nevtralizmu, kakor je nemogoče spora zum z njimi o aktualnih vprašanjih, če pri tem mešamo načela socializma in katolicizma. marksizma in krščanske- nijem, predsednikom demo-kristjanskih poslancev Guijem in predsednikom demokristjan-skih senatorjev Gavo. Razgovoru s,a prisostvovala tudi namestnika tajnika KD Scaglia in Salizzoni. Na sestanku so razpravljali o političnem položaju po zunanjepolitični debati v parlamentu. Po razgovoru je Gava izjavil novinarjem, da so »perspektive dobre«. •Spričo bližnjega zasedanja centra'nega odbora in kontrolne komisije, se je danes sestalo tajništvo KPI, ki je hkrati določilo delegacijo, ki bo odpotovala v Moskvo na bližnji kongres KP SZ. V delegaciji so Togliatti, Terracini, Barca (član tajništva), Nilde Jotti, Galluzzi (deželni tajnik za To-scano), Bastianel.i (deželni tajnik za Marche) in Giuliano Pajetta (ki je odgovoren za zunanjepolitično sekcijo). Centralni odbor KPI bo zasedal 4., 5. in 6. t. m. in razpravljal o poročilu Togliattija na temo «Borba partije za mir in demokratično obnovo Italije«. Jutri, pojutrišnjem in 5. t. m. bodo stavkali sodni kanclisti, ker zakcnski osnutek, ki zadeva rešitev njihovih vprašanj, ne upošteva njihovih zahtev, ampak le ponavlja predloge, ki jih je njihov sindikat že odklonil kot nezadostne. A. P. Visoka šola za politične vede v LJUBLJANA, 2. — V Ljubljani so danes slovesno odprli visoko šolo za politične vede. Slovesnosti so se udeležili predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher, številni visoki republiški funkcionarji, politični in javni delavci in študenti nove šole. pc-ra. Podporo, ki jo je dal temu gibanju kralj Husein, kaže, da so separatisti in rer akcionarji v Damasku od vsega začetka sledili načrtu jordanskega kralja«. Zatem je Naser izjavil, da se v Alepu in drugod nadaljuje odpor proti novim oblastem: »Od četrtka dalje se v teh mestih nadaljujejo spopa-ai Dekleta v Alepu so napadle radijsko postajo in_ niso se bale strelnega orožja.« »V četrtek nisem verjel svojim ušesom, ko sem poslušal oddajo iz Damaska, ker je tamkajšnji radio uporabljal enako govorico kakor v Jor-rianji in Izraelu. Prva armada je bila prevarana, ker sem prepričan, da je to sirska armada, ki deluje za arabsko enotnost«. Tunizijski predsednik Bur-giba je poslal Naserju še eno brzojavko, v kateri med drugim pravi, da še posebno ceni ukaz, naj se prepreči vsake prelivanje krvi med arab-ci, »ker arabska enotnost mora temeljiti na privolitvi prebivalstva«. Tunizijska vlada je zahtevala od tajništva Arabske lige izredno sejo političnega odbora v zvezi z dogodki v Siriji, Predstavnik Arabske lige v Kairu je sporočil, da je tainik Hasuna odložil svoj odhod v Kuvait in v New York na zasedanje OZN zaradi dogodkov v Siriji. List »Al Gumhurja« piše, da se je Hasuna razgovarjal ‘včeraj s pomočnikom zunanjega ministra ZAR o noti, ki jo je sirska virda poslala tajništvu Arabske lige. V tej noti sporoča Kuzbari ustanovitev svoje vlade in poziva tajnika, naj sporoči vsebino pisma ostalim članom lige. Kuzban je poslal brzojavko tudi predsedniku skupščine OZN, s katero pravi, da bo zahteval sprejem Sirije v OZN kot ločene države od ZAR. V Teheranu so danes sporočili, da je iranska vlada pr.zncla sirsko vlado Kuzba-ri.ja. Tudi Cangkajšek je priznal novi režim v Siriji. Znano je, da ima ZAR diplomatske odnose s Formozo. Nova sirska vlada je uradno zahtevala od ZDA priznanje. To zahtevo sedaj proučujejo. V VVashingtonu izjavljajo. da je to priznanje prezgodnje ter da je položaj na Srednjem vzhodu preveč nestalen. da bi lahko sprejeli dokončen sklep. Predstavnik državnega departmaja ie danes zanikal informacije, da so ZDA imele prste vmes pri dogodkih v Siriji. Predsednik ciprske republike Makarios je poslal predsedniku Naserju brzojavko, v kateri izraža svojo podporo ZAR in obžalovanje zaradi upora v Siriji. Iz Damaska so danes sporočili, da so tam aretirali bivšega podpredsednika republike Ahmeda Abdela Hamida Seraža. Uradno poročilo pravi, da so ga aretirali, »da se zaščiti enotnost in varnost in da se prepreči, da bi osebni interesi oškodovali ugled tega gibanja, ki nima drugega namena nego višje arabske interese, prihodnost arabskega nacionaPzma in prave še večje arabske enotnosti«. Poročim dodaja, da je Seraž zbežal iz svojega stanovanja, ko je izbruhnil upor, in da so ga včeraj izsledili ter ga aretirali«. Kakor poroča kairski radio, je včeraj prišlo v sirskem uporniškemu režimu. Prišlo je do bojev med prebivalstvom in nekaterimi uporniškimi enotami. Uporniški poveljnik Alepa je poslal poveljstvu v Damasku poslanico z zahtevo, naj mu pošljejo nujne okrepitve. V poslanici je rc-čeno, da »streljajo z obeh stiani in boji še vedno trajajo«. Do spopada je prišlo, ko so prebivalci Alepa demonstrirali po ulicah proti upornikom. Nekateri deli vojske v Alepu so se pridružili prebivalstvu. V propagandnih oddajah sirskega režima skušajo prepričati, da Sirci podpirajo u-por. Toda doslej je radio v Damasku že večkrat oddajal sporočilo, v katerem opozarja na »dejavnost destruktivnih elementov« in poziva prebivalstvo, naj »ne manifestira za režim«, da ne bi ti elementi »spremenili narave teh manifestacij«. Ministrstvo za piosveto uporniške vlade je včeraj objavilo dekret o prekinitvi pouka na univerzi in v vseh šolah v Damasku in Alepu. Kairski radio je sporočil tudi, da so včeraj bile močne demonstracije v Damasku, Komsu in drugod. Med demonstracijami v Damasku so uporniški vojaki streljali na Sirce, ki so izražali privrženost arabski enotnosti. Libanonski list »Al Jaša« piše, da je bilo v tem spopadu ubitih deset ljudi. Medtem nadaljujejo pošiljanje egiptovskih državljanov iz Sirije v Egipt. Kakor poročajo iz Bejruta, je danes prišlo v Libanon okoli šest sto Egipčanov, ki so jih izgnali iz Sirije. Vkrcali so se na egiptovsko ladjo, ki je mestu Alepu do upora proti račja in deželam lllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiinillllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIimilllllMIIIIMilliMIIIIIIIIIIIIMIIMMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIlIMMIIIMIII Pogajanja med Adenauerjem^ in liberalci Grožnje bonnske vlade V poluradni noti se zatrjuje, da bodoča zvezna vlada ne bo nikoli priznala Vzhodne Nemčije niti meje na Odri in Nisi; v primeru pa, da bi zmanjšali njene oborožene sile, bo izstopila iz atlantskega pakta BONN, 2. — V palači Schaumburg, na sedežu zveznega kanclerja, so se danes za. čeli razgovori med voditeljema «Krščansko-demokratične i.u krščansko — socialne zveze« Adenauerjem in Straussom ter predstavnikoma liberalne stranke Mendejem in Meyer-jem, da bi dosegli sporazum o koalicijski vladi. V političnih krogih pripominjajo, da bodo pogajanja sicer dolgotrajna, vendar pa da ne bo težko doseči sporazuma, ker med obema strankama ni velike razlike niti kar zadeva zunanjo politiko niti kar zadeva notranja vpra. šanja. Glavno težkočo pred stavlja le Adenauerjeva oseba sama, ker proti Adenauerju ni ga sociologizma. Torej, nobene | le liberalna stranka, ampak zmešnjave glede načel in sploš- tudi predvsem mlajša genera-nih ciljev političnih strank, I cija v demokristjanski stranki, ampak le reševanje konkretnih, S tem v zvezi pa je že Ade- vprašanj. j nauer sam v svojem nedav- Danes se je vršil dolg raz-! nem intervjuju izjav 1, da je govor med Fanfanijem. poli-' že sit politike m da bo ostal tičnim tajnikom KD Morom, na obl»sti ne več kot dve le-podpredsednikom vlade Piccio.ai, če bi ga ponovno izvolili za kanclerja. . Osrednji volilni urad je da-nes objavil rezultate dodatnih volitev v okrožju Cochem, kjer je enega poslanca dobila demokristjanska stranka, diugega pa liberalci. V .Bun-destagu imamo sedaj 499 poslancev; od teh Jih 192 pripada krščanski demokraciji, 50 bavarskim krščanskim so-ciaicem, 190 socialdemokratski, 67 pa liberalni stranki. V poluradnem sporočilu bonnske vlade se v zvezi z nedavnimi izjavami Llaya, senatorjev Humphreya, Mans-fjelda in Fulbrichta pripominja da bodoča zvezna vlada, pa naj jo sestavijo katere koli stranke, bo vztrajala na naslednjih načelih: 1. dvema mi-inonoma Berlinčanov je treba zagotoviti demokratične svoboščine, ne glede na položaj, ki ga bodo imeli zavezniki v Berlinu- 2. nemška zvezna vlada ne bo Vzhodni Nemčiji pikoli priznala značaja druge nemške države; 3. nemška zvezna vlada bo odklanjala prišla včeraj v Bejrut. Baje je v Siriji okoli 27 tisoč E-gipčanov civilistov. Ni pa znano, koliko je egiptovskih vojakov. Uporniška vlada je danes piepovedala delovanje poe uradne agencije ZAR »MB NA« (informacijska agencija Srednjega vzhoda). Predsednik Naser je odredb, naj vsi sirski funkcionarji, ki so sedaj v Egiptu, se dalje dobivajo plačo, študenti na univerzi v Kairu in Aleksandriji so organizirali velika zborovanja v teh dveh mestih v podporo Naserju in egiptov-ske-sirski enotnosti. Na letališče v Kairu je prišlo do sedaj že več letal, s katerimi se vračajo iz Sirije častniki in funkcionarji. S prvimi letali, ki so prišla naravnost iz Damaska, je prispelo 72 častnikov skupno z njihovimi družinami. Kakor piše »Al Ahram«, so te častnike ujeli na položajih ob turški in sirski meji in so jih odpeljali v Damask ter jih takoj vkrcali na letalo. Vsi časopisi v Kairu objavljajo danes poročila iz Damaska o demonstracijah sirskega prebivalstva proti uporniškemu režimu. Listi pa poudar-u.jo da predsednik Naser ne bo nastopil v Siriji, dokler ne bo prepričan, da se Sirci dokončno izrečejo za enotnost z Egiptom. Oborožene sile ZAR so v stalni pripravljenosti, da podprejo sirsko ljudstvo, če bo postalo še bolj očitno, da to želi enotnost z Egiptom in bo zahtevalo zaščito ZAR. Vrhovni poveljnik oboroženih sil maršal Kahim Amer se stalno posvetuje s svojimi poveljniki. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiniiiimmiiiiiii,|miiniiM|i|,,m|,|M,|iii|,,,H,m,|m,i Kongres la v Blackpoolu BLACKPOOL, 2, — Danes i wealtha Resolucija hkrati obse je v Blackpoolu začel letni soja «mezdno premirje«, ki ga kongres angleške laburistične je Mac Millan zahteval pre-stranke. Predsednik kongresa I teklega julija v celoti pa za-Crossman je v svojem otvo- vrača program štednje, ki ga ritvenem govoru izjavil med | je vsilil finančni minister Sel-drugim, da «če bi bilo treba \vyn Lloyd. V diskusiji o političnem dokumentu stranke je Harold Wilson zatrjeval, da je Velika Britanija »hudo zaostala diužba v primeri s katero koli industrijsko razvito deželo« in dodal, da v Angliji živi od sedem do osem milijonov prebivalcev v pogojih, ki so podobni revščini, hkrati pa napadel visoko fi-r.anco in monopole. «»------- Nova eksplozija v SZ WASHINGTON, 2. — Ameriška komisija za atomsko e-nergijo je sporočila, da so v Sovjetski zvezi izvršili danes šestnajsto jedrsko eksplozijo na področju Nove Zemlje. Zadnja sovjetska eksplozija je bila 22. septembra na istem področju. FLRJ-Nigerija BEOGRAD. 2. — Včeraj je prispel v Beograd predsednik vlade Zahodne Nigerije Akin Tola, ki je danes obiskal predsednika izvršnega sveta Srbije Miloša Miniča in tajnika za kulturo in prosveto zveznega izvršnega sveta, s katerim se je razgovarjal o možnosti gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Zahodno Nigerijo. Na kosilu, ki ga je Miloš Minic priredil v čast predsedniku vlade Zahodne Nigerije, sta Minič in Akin Tola izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila važnost borbe proti kolonializmu in ugotovila enakost pogledov na važna mednarodtfa vprašanja. Posvetovanje pravnikov iz FLRJ in Poljske BEOGRAD, 2. — Na polj-sko-jugoslovanskih pravniških dneh, ki so se začeli danes v Beogradu in se bodo nadaljevali v Opatiji, bodo jugoslovanski in poljski pravniki proučili aktualna vprašanja iz socialistične prakse. To je drugi sestanek jugoslovanskh m poljskih pravnikov po lanskih jugoslovansko-poljskih pravniških dneh v Varšavi. Podpredsednik zvezne skupščine in predsednik Združenja jugoslovanskih pravnikov Vladimir Simič je v svojem otvoritvenem govoru ugotovil, da sestanki pravnikov socialističnih držav lahko postanejo konkretna oblika sodelovanja in obravnave socialističnih odnosov. izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči. MARIBOR, 2. — Na Pohorju je bil včeraj in predvčerajšnjim sestanek zastopnikov centralnih svetov Zvez sindikatov Jugoslavije in Avstrije. Na sestanku so proučili vprašanja obojestranskih intere-sov, zvez sindikatov gibanj in določili načrt bodočega sodelovanja. izbirati le med komunizmom in anarhističnim blagostanjem v Zapadni Evropi, v Veliki Britaniji in ZDA, bi bila zrna. ga komunizma neizbežna«. V nadaljevanju je Crossman zatrjeval, da «noben zahodni predsednik vlade ni zmožen pokazati potrebne usmeritve; samo Velika Britanija, kjer se je socializem uveljavil leta 1945, more pokazati zahodnemu svetu pot. ki jo je treba slediti v demokratični socializem, ki je edini veljavni odgovor komunizmu«. Nato je Crossman podčrtal, da so premagali razkol v stranki in dejal, da je stranka dosegla enotnost s kompromisom med desnico in levico- Crossman je zaključil z zatrjevanjem, da bo rezultat laburističnega kongresa imel odločujoč vpliv ne le na prihodnje angleške volitve, ampak na celotno zahodno politiko. Zdi se, da bo sprejeta resolucija, ki jo je z uradnim pristani om pretežnega dela članov izvršnega odbora predložil sindikat poljedelcev, in v kateri se med drugim izjavlja, da laburistični kongres nasprotuje pristopu Velike Britanije k skupnemu tržišču, če ne bi priznali določenih jamstev za angleško kmetijstvo in povrtninstvo, deželam svobodnega trgovinskega pod-Common- nevtralizacijo Nemčije, kakor ne bo mogla spremeniti sedanjega zadržanja glede priznanja meje na Odri in Nisi kot dokončne meje s Poljsko. Hkrati pa se v krogih Ade-nauerjeve stranke pripominja, da bi morebitna omejitev o-borožitve Bundesvvehra mogla privesti do razpusta atlantske zveze in bi predstavljala veliko nevarnost za politiko evropske integracije, ki je ne bi mogli več ostvariti. Sovjetsko veleposlaništvo v Bonnu je v članku, ki ga objavlja periodična publikacija »Sovjetska zveza danes«, in ki jo tiska njen urad za informacije, zanikalo pravico zahodnih velesil do uporabe letalskih koridorjev za potrebe, ki niso povezane z oskrbo njihovih posadk v Berlinu, in pravi, da zahodna propaganda pozablja hkrati na neko drugo »važno in temeljno« dejstvo namreč, da ima pravica do uporabe letalskih koridorjev povsem začasni značaj. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 3. oktobra]^ Zakon Mojza Combeja (Namesto uvodnika) Objavljamo nekoliko 1 lali noč in dan in naposled katerih je strmoglavilo Ham- skrajšano reportažo P. Vincenta, ki je izšla v francoskem tedniku «L’-Express*. Vincent ugotavlja, da se niso izpolnila pričakovanja, po katerih naj bi že po nekaj dneh Combejev režim propadel kot hiša iz kart. V Katangi je šlo vse narobe. Najprej je prišla smrt generalnega tajnika OZN Daga Hammarskjoelda ... Dag Hammarskjoeld se je ubil v Ndoli kot neposredna ali posredna žrtev ka-tanškega »letalstva*. V nedeljo zvečer je stopil v letalo na letališču Ndjuli-Leo-poldville. Na letališče se je pripeljal po ovinkih, da ga ne bi prepoznali novinarji. V spremstvu svojega štaba je generalni tajnik OZN odpotoval na sestanek s Com-bejem, svojim najbolj zagrizenim nasprotnikom, odkar je umrl Patrice Lumumba. Pred njim je odpotoval lord Landsdowne, podtajnik v britanskem Foreign Officeu. To je bil vsiljen sestanek, zakaj na presenečenje vsega sveta so Združeni narodi doživeli v Katangi hud vojaški poraz. V Elisabethvillu se je osmešil Hammarskjoeldov za-•topnik, temperamentni Irec Cruise 0’Brien. Prejšnji teden v četrtek je bahavo sporočil, da je konec katanške-ga odpadništva, da o njem ne bodo več govorili in da sta Combe in njegov notranji minister, krvavi Munongo, morilec Patricea Lumumbe in marsikoga drugega, zbežala. Kes so se »modre čelade* polastile glavnih strateških objektov v Elisabethvillu: glavne pošte po hudem boju, radijske postaje, ki so jo še vodili Belgijci, in naposled letališča. Vse je bilo videti urejeno in poznavalci afriških zadev, ki trdijo, da dobro poznajo Bantujce, so mirno trdili, da se bodo »črni vojaki Mojza Combeja po takšni brci vdali*. GOSPOD BLAGAJNIK Poleg tega so računali tudi na opozicijo proti Combeje-vemu režimu. Ljudje so vedno govorili, da je predsednik »hlapec imperialistov* in da se bodo njegovi vojaki u-prli ob prvi priložnosti. Ze pred kongoško neodvisnostjo leta 1960 so ga imenovali »gospod blagajnik*, ker so vedeli, da prejema denar iz proračuna družbe Union Minie-re ali vsaj iz črne blagajne te družbe. V samem Elisabethvillu se je več deset tisoč njegovih nasprotnikov Ba-lub zateklo v taborišče ZN. Combejev režim se bo zrušil kot hiša iz kart... To se ni zgodilo. S svojim notranjim ministrom Munongom — ki se mu je posrečilo odpeljati s seboj nekaj belih talcev — jo je Combe pobrisal v ilegalo in pozval prebivalstvo k totalni vojni. »Izvajali bomo politiko požgane zemlje. Ce bo potreba, bomo razstrelili naprave Union Minie-re», je govoril po mikrofonu radia Katange. »Modrim čeladam* se ni posrečil u-dar, njihova bliskovita vojna se je podaljšala in doživeli so nekaj porazov, ki so ponovno vlili poguma omahujočim Combejevim vojakom. Skrajneži so triumfirali, se divje posmehovali Združenim narodom in jih dolžili najhujših grozodejstev, ne da bi pri tem, seveda, omenjali neenakost sil. V Katangi je bil odnos sil enajst katan-ških žandarjev proti štirim »modrim čeladam*... V enem letu ob neomejeni podpori belgijskega kapitala je Combe opremil armado z najmodernejšim orožjem. Strojnice tipa Vigneron so dovažali s številnimi letali, evropski inštruktorji so de- izšolali zares disciplinirano armado, ki je dosti boljša od »javne sile*, ki so jo u-stanovili v Belgijskem Kongu v petindvajsetih letih pred neodvisnostjo. Ta-le podatek je zgovoren: Belgijski Kongo je imel pred neodvisnostjo (30. 6. 1960) armado, ki je štela 25 tisoč rncev pod poveljstvom belgijskih oficirjev. Samo Ka-tanga ima danes mnogo u-činkovitejšo armado, ki šteje 11 tisoč mož. V Južni Katangi sta za črnce leta 1961 možna še dva poklica: postati vojak Mojza Combeja ali delavec družbe Union Mi-niere. Blazna vojna v Katangi je v pičlem tednu doživela spremembe, ki so lahko v čast najboljši tragikomediji. V nedeljo opoldne so v Jadot-villu, prav v bližini Sinkolo-bveja — ki je znan kot najbogatejše nahajališče urana na svetu — umolknili topovi in irski in katanški nasprotniki so se zbrali v veliki jedilnici, v dvorani hotela »Evropa* na orjaškem banketu sprave, medtem ko so na ulicah tega rudarskega mesteca črni žandarji in irski vojaki skupaj delali red. Po desertu, s katerim se je končalo orjaško kosilo, za katerega so nabrali živež po vsem Jadotvillu, so prišle na vrsto zdravice. Irski polkovnik Kirkpatrick je hladnokrvno izjavil: »Izrekam spoštovanje pogumu katanških bojevnikov. Zdaj, ko je spet zavladal mir, bodo lahko začeli graditi veliko in lepo deželo ...» VOJNA ZVIJAČA »Irci so pogumni, saj je to ugotovil že Julij Cezar*, je odvrnil katanški kapetan Mokele. Ko so si med seboj čestitali, so se razšli. Cez eno uro so se nenadoma obnovili boji na velikansko presenečenje Ircev, ki si še niso o-pomogli od premočne doze whiskyja, popitega v družbi katanških vojakov. »Vojna zvijača » sq je la-konsko opravičil kapetan Mokele. Nekaj ur pozneje so bili Irci prisiljeni k vdaji. Gastronomsko premirje je samo ena plat katanške drame. Prav tako nenavadna je vloga katanškega »letalstva*, ki ima dve francoski letali in ju pilotirajo Rodezijci ali Belgijci. Samo eno izmed letal tipa »Fouga Magister*, ki ju je poslala Francija v razstavljenem stanju in v skrivnostnih okoliščinah, lahko leti, toda že to letalo zadostuje, da obvlada katanško nebo. Obstreljevalo je že glavni stan gospoda 0’Brie-na, zažgalo letalo DC-4 Združenih narodov na letališču v Elisabethvillu, uničilo kontrolni stolp v oporišču v Kamini, prisililo letala Združenih narodov, ki so hotela pripeljati okrepitve, da so se vrnila. Morda je tudi to francosko letalo povzročilo tragično smrt generalnega tajnika Združenih narodov. Vsaj posredno. Ce je namreč Dag Hammarskjoeld potoval ponoči, je storil to zato, da bi se izognil lovu »Fouga Magister*, ki ga Združeni narodi ne morejo sestreliti, ker ni nikomur prišlo na misel, da bi »modre čelade* kdaj lahko potrebovale lovska letala. Ali je »Fouga Magister* prestregel »Albertino* Dnga Hammarskjoelda in jo sestrelil, ne da bi se menil, da pri tem krši rodezijski zračni prostor? Prezgodaj je, da bi to trdili, toda vsekakor je res, da je belo letalo Organizacije združenih narodpv letelo skrivaj in se zanašalo na noč, da bi ušlo zasledovalcu. SVEDSKA LETALA Ne glede na okoliščine, v morskjoeldovo letalo, drži, da to ni »nesreča*. Ko ne bi bilo lovskega letala Mojza Combeja, Dag Hammarskjoeld ne bi bil mrtev in v OZN ne bi prišlo do sedanje krize. V tem brez dvoma tiči glavna posledica katanške afere. Kako se bo končala? Velika Britanija še naprej zahteva premirje in poudarja, da Hammarskjoeldova smrt ni nič spremenila. Combe je baje še vedno pripravljen na pogajanja, toda medtem ko čaka, njegovi vojaki pod poveljstvom belgijskih in francoskih plačancev zmagujejo. V Jadotvillu so Irci ujetniki, v Kamini so Švedi kapitulirali. Secesionist Combe si nabira trdne argumente, ki mu bodo omogočili pogajati se ali celo morda vsiliti svojo voljo. Vse to zaradi napačnih računov 0’Briena. »Združeni narodi si ne morejo dovoliti poraza*, je pred nekaj urami izjavil Hammarskjoeldov zastopnik. S tem je povedal, da bo mednarodna organizacija plačala nujno ceno, ker bi svet v porazu Združenih narodov videl zmago neokolonializma, ki ga poosebljata in mu služita Combe in Ful-bert Youlou. Švedska je že obljubila, da bo poslala reakcijska letala, ki naj bi napadla letala »Fouga Magister*. Vprašanje je, če bodo ta letala prišla o pravem času. P. Vincent V nedeljo dopoldne po turinskih ulicah 60.000 partizanov v veličastni povorki manifestiralo za razorožitev in mir na svettt Zborovanja na Trgu San Carlo so se udeležile delegacije bivših partizanov in političnih preganjancev domala iz vse Italije - Govori Boldrinija, E. Matteija in Parrija politični Pre®ani!nt]i * Pogled na častno tribuno med zborovanjem odporniškega gibanja v Turinu. Govori poslanec Ferruccio Parri, okoli njega pa so zbrani bivši partizanski komandanti in voditelji odporniškega gibanja v Italiji TURIN, 2. — Poročilo o veličastni manifestaciji odporniškega gibanja, ki je bila včeraj dopoldne po turinskih ulicah, bi morali začeti že z opisom dogodkov prejšnjega dne in noči, ko so se številne delegacije bivših partizanov pripravljale na pot v Turin. Toda žal nam prostor ne dopušča, da bi se spuščali v podrobnosti, čeprav bi morda tudi opis priprav za zborovanje odporniškega gibanja dokazal, kako občutena je bila turinska manifestacija in kako živ je duh odporniškega gibanja ne samo v njegovih pripadnikih, temveč tudi v velikem številu italijanske mladine, ki se je tudi udeležila zborovanja. Ko smo se bližali Turinu, smo prehitevali dolge vrste avtobusov, ki so vozili bivše partizane na manifestacijo. In bolj ko smo se bližali prestolnici Piemonta, bolj goste in daljše so bile kolone in skoro iz vseh je odmevala pesem. Marsikateri av.obus je s svojimi potniki prevozil v noči nekaj sto kilometrov, a na obrazih bivših partizanov ni bilo poznati posledic pre-čute noči. Gledali smo jih, ko so potem v Turinu izstopali in se zbirali. Ogromen Trg Vittorio Veneto je komaj zadoščal, da je sprejel velikansko množico, ki se je discipli- ........................................................................................................... illiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....■»••iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii.........minulimi Sinoči se je v Trentu začel Deseti festival gorskega «i » V konkurenci sodeluje 33 filmov - Sinoči so bili predvajani francoski, švicarski in jugoslovanski film Po eksploziji v noči od sobote na nedeljo v Innsbrucku Policijska preiskava še ni ugotovila kdo je razstrelil spomenik A. Hoferja TRENTO, 2. — Nocoj se je ja »Simferopol* do sedaj še začel deseti mednarodni festival ((gorskega filma«. Na festivalu sodelujejo Italija, Francija, Švica, Jugoslavija, ZDA, Poljska, Avstrija. Japonska, Nemčija, Holandska, Anglija, Brazilija, Romunija, Nova Zelandija in Indija, ki so predstavila v konkurenci skupno 33 filmov. Festival je otvoril predsednik dr. Marco Franceschini ob prisotnosti številnih predstavnikov oblasti ter alpinistov iz raznih držav. Nocoj je bil prvi predvajan francoski film «Classes de nei-ge», ki je trajal 14 minut. Film je poučnega značaja in skuša dokazati koristnost pouka v hribih v zimskem času. Švicarski film ((Mandara-sauber der schwarzen Wildi-nis« je bil posnet v severnem Kamerunu in prikazuje primitivno življenje v neki vasi, kjer predstavlja tudi vsako najmanjšo dejanje veliko pomembnost. Nocojšnji večer je zaključil jugoslovanski film «Zob za zob«, ki ga je režiral Nikola Jovičevič. Film prikazuje dogodke izpred 50 leti v hribih Crne gore, ko je še veljal zakon krvne osvete. «»--------- Sovjetska ladja nasedla ob afriški obali JOHANNESBURG, 2. — Se-demtisoč-tonska sovjetska ladja »Simferopol*, ki pripada nekemu ribiškemu brodovju, je v noči od sobote na nedeljo nasedla na peščino ob jugozahodni afriški obali v bližini Walvis Baya. Štiri ladje sovjetskega ribiškega brodov-ja so jo do sedaj zaman poskušale izvleči s peščine. Lad- ni zaprosila za pomoč pristaniške oblasti v Walvis Bayu. ki menijo, da se glede na razgibano morje in značaj o-bale sovjetska ladja ne bo mogla sama rešiti. Potresni sunek v SZ STOCKHOLM, 2. — Švedski seizmološki inštitut v Uppsali je danes zjutraj ob 8.26 zabeležil potresni sunek s središčem v oddaljenosti 2.560 kilometrov v smeri sever-vzhod približno na področju Nove Zemlje, kjer je sovjetski jedrski poligon. Predstavnik inštituta je izjavil, da ni mogoče ugotoviti, če je šlo za jedrsko eksplozijo ali pa za potres. Moč zabeleženega sunka je ista kot jo je povzročila eksplozija 10. septembra, ki je spadala med največje, odkar je Sovjetska zveza obnovila jedrske poizkuse. na petrolejski ladji JACKSONVILLE, 2. — Eksplozija v strojnici ameriške petrolejske ladje »Hess Mari-ner* s tonažo 10.567 ton je povzročila veliko luknjo v trupu ladje, zaradi katere ji grozi potopitev kakih 100 milj severovzhodno od Jacksonvil-la. Vseh 37 mož posadke, razen 4, je sprejela na krov 12 tisoč 300-tonska petrolejska ladja »TeJfaco Nevada*, ki se je skupno z nekim obalnim čolnom odzvala na klice za pomoč z ladje »Hess Mariner*. Člani obalne službe so izjavili, da je bil laže ranjen samo en član posadke. Spomenik sta razstrelila dva naboja plastika ■ Izkaznice neofašistične organizacije «Giovane ltalia» naj bi bile le pesek v oči - Komentarji avstrijskega tiska Partteaui in bivši politični preganjanci iz Furlanije-Julijske krajine v povorki po turinskih ulicah. Zal je bila tržaška delegacija v primerjavi z drugimi zelo maloštevilna INNSBRUCK, 2. — Policija še ni ugotovila, kdo je razstrelil spomenik tirolskemu junaku Andresu Hoferju na pobočju Berg Isla pri Innsbrucku. Kot je znano, so neznanci v noči od sobote na nedeljo z močnim nabojem spomenik razstrelili, tako da je nad devet metrov visoki bronasti kip Hoferju padel z granitnega podstavka na tla in se pri tem poškodoval. Na mestu so policisti našli nekaj praznih izkaznic italijanske neofašistične organizacije «Gio-vane Italia«. Eksplozijo je bilo slišati na razdaljo 65 km, medtem ko so šipe na oknih predmestne četrti Innsbrucka popokale. Izredno močna eksplozija je prebudila seveda vse prebivalce Innsbrucka in okolice, ki si spočetka niso znali razložiti, kaj se je zgodilo. Toda ko se je zvedelo, da je bil razstreljen Hoferjev spomenik, je javno mnenje atentat takoj pripisalo italijanskim teroristom. Toda avstrijski tisk je v svojih komentarjih bolj skeptičen. Tako piše dunajski »Kurier*, da je bilo v prvem trenutku povsem upravičena misliti, da gre za revanšistie-nn akcijo italijanskih teroristov, toda najdba izkaznic neofašistične organizacije »Gio-vane Italia* lahko pomeni tudi nekaj drugega: Namreč, da so teroristi, ki so se »proslavili* s svojimi akcijami v Itrliji, sami razstrelili Hofer-j< v spomenik, in sicer zato, da bi pritegnili pozornost javnega mnenja in ga sovražna razpoložili proti Italiji. Neodvisni «Express» pa najprej meni, da je treba razstrelitev pripisati italijanskim neofašistom, potem pa navaja tudi druge možnosti. List meni, da je atentat lahko delo desničarskih ekstremistov, ki so s tem hoteli demonstrirati razočaranje volivcev zaradi politike Ljudske stranke v odnosu do Južne Tirolske. List nadalje predvideva drugo možnost, da imajo namreč pri atentatu svoje prste vmes ostanki nacistične ((stranke svobode za Južno Tirolsko« z Burgerjem na čelu, tretjič pa, da naj bi ekstremisti v Ljudski stranki hoteli ustvariti ozračje za «ostro politiko«, sicer na osnovj akcije, ki naj bi se pripisala italijanskim elementom. Policijska preiskava pa doslej še ni dala nobenih konkretnih rezultatov. Do pred dvema dnevoma je bila pri spomeniku policijska straža m čim so stražarje odstranili, je prišlo do atentata. Policija je ugotovila, da sta eksplozijo povzročila dva naboja plastika, ki sta bila pritrjena na levo nogo kipa. Dejstvo je namreč, da je le. va noga povsem razbita, medtem ko je desna dosti manj. Policija tudi išče dva motoci- klista, ki naj bi bila v bli- | nosti*. Osem pisateljev pnzi-žini spomenika in katerima I va portugalsko vlado, naj Ne- pripisujejo atentat, toda za- ta izpusti, »da bi lahko začel man. preiskali so tudi ostanke nabojev ter vžigalno vrvico in pri tem ugotovili, da vrvica ni niti avstrijskega niti nemškega izvora. Javno mnenje je seveda zelo razburjeno in listi priporočajo policijskim oblastem, da čimprej izsledijo atentatorje. Metrski sistem v Indiji NOVI DELHI, 2. — V Indiji je od včeraj uradno v veljavi metrski sistem, ki bo odslej zamenjal stare angleške mere. Decimalni sistem je bil v Indiji v uporabi že tri leta, toda le za denarne enote in za prostorninske mere. «»------- Apel angleških pisateljev za angolskega pesnika LONDON, 2. — Osem odličnih angleških pisateljev zatrjuje v pismu »Timesu*, da obstajajo razlogi za mišljenje, da bi življenje angolskega pesnika Agostina Neta »utegnilo biti v resni nevar- novo življenje v kakšni zahodni državi*. Med podpisniki tega pisma so John Osborne, Arnold Wester, Doris Lessing, Iris Murdoch, Day Le-wis, Angus VVilson in Kenneth Tynan., V pismu zatrjujejo, da je mogoče pomen Neta za portugalsko Afriko »primerjati s pomenom Leopolda Senghorja za francosko Afriko*. »Menimo — dodajajo pisatelji — »de je treba narediti vsak napor za rešitev tega eminentnega pesnika nacionalne prebuditve portugalske Afrike*. Neto, član plemena Kimbun-du, ni nikoli prikrival svojih nacionalističnih teženj. Ko je študiral na Portugalskem, je bil dvakrat aretiran. Po povratku v Angolo leta 1959 je bil ponovno aretiran junija 1960 in odpeljan na otok Santo Antao. »Bila bi tragedija, ki bi se pridružila številnim, ki so se dogodile letos, če bi Neto padel kot žrtev dogodkov, ki so si sledili od njegove aretacije*, zaključujejo svoje pismo predstavniki angleške kulture. nirano zbirala na določenih prostorih in sledila navodilom štaba povorke, ki jih je dajal preko zvočnikov. Kljub tolikšni množici je organizacija brezhibno potekala. Točno ob 9.30 — kot je bilo najavljeno — so karabinjerji na motociklih užgali motorje in otvorili povorko. Za njimi so se zvrstili razni rodovi vojske, potem zastave vojaških edinic, ki so sodelovale v borbah proti nacistom, za njimi pa so se v dolgi vrsti zvrstili bivši partizanski komandanti in voditelji odporniškega gibanja. Množica ljudi, ki je stala v špalirju na obeh straneh ceste, po kateri se je začela pomikati povorka, je navdušeno ploskala in vzklikala njih imena. Za njimi so predstavniki vojske nosili zastavo odporniškega gibanja, medtem ko je nekaj mladincev nosilo veliko tablo s številkami o pomenu odporniškega gibanja v Italiji: 451.352 partizanov, 66.532 padlih partizanov, 10.274 padlih pripadnikov vojske, 23 živih odlikovancev z zlato medaljo, 487 padlih odlikovancev z zlato medaljo. Te skope številke so potem vsaj do neke mere razčlenile druge, ki smo jih videli na tablah raznih mest, pokrajin in dežel. Med deželami, ki so sodelovale v povorki, je Furlanija - Julijska krajina bila deležna še posebnega ploskanja, saj so številke o sodelovanju v borbi proti nacifaši-stom bile več kot zgovorne. 2al je bila delegacija naše tržaške pokrajine tako skromna, da se je marsikdo vprašal, zakaj je ob tako visokem številu bivših partizanov prišlo v Turin tako malo njihovih predstavnikov. Toda to le mimogrede. Povorko, ki se je potem razvila, so začeli bivši partizani iz Milana z mestnim praporom na čelu. Bilo jih je nekaj tisoč in malo manj je bilo onih iz Šesta San Giovanni, ki so jim sledili. Potem so prišla na vrsto druga mesta, druge pokrajine, med njimi Brescia, Cremona, Mantova, Pavia, Videm, Trst, Treviso, Padova, Bologna (župan Dozza je bil deležen še posebnega ploskanja) in druga mesta, ki jih ne bomo več naštevali. Vsi bivši partizani so imeli okoli vratu ruto v državnih barvah. Prepevali so partizanske pesmi, vzklikali enotnosti odporniškega gibanja, razorožitvi in miru na svetu. Posebno lepo so se izkazali partizani iz Emilie, ki so na povelje razvezali svoje ovratne rute in začeli z njimi visoko mahati, tako da je nad njihovimi glavami nastalo pravcato morje živobarvnih zastav. Vsa povorka se je polagoma bližala Trgu San Carlo, kjer je bilo zborovanje. Na velikem odru, ki je bil postavljen vzdolž trga, so se zvrstili prapori z zlatimi medaljami odlikovanih mest, župani in predstavniki občinskih uprav, predstavniki o-blasti in pa seveda bivši poveljniki in komandanti odpor- je nebo nenadoffl^"^ iz oblakov je Toda dež ni ustaV!' stantov, ki so kar o ^ hajali na trg in . je ulila ploha, se J® ' žice zatekel P0<1 poiskal zatočišča v ve. njih hiš. Toda več«* >m jala in ko je * ^iJstr dežju spregovoril . ANPI poslanec Arne ni, je bila na trge^ velika množica bi nov. Govornik je Pre :a t ^ daril pomen zborov ^ našnjem času, k° {u svetu razdor, ko ga glavo, ko je P f kot kdaj odločna borW fašizmu — s^aren'U.ii!*1 ^ mu - proti koIotfgV rasizmu. Govornik : , # nekaj besedah Prl .^(1; žaj na svetu, Pn , iti0 zlasti navedel obs . nih režimov v ŠP3 ^ borbo 3 Portugalskem za svobodo, P ga militarizma za svobodo, Por3ifnir . itd- * .t» li ko* nutku je torej bo« potrebno zastaviti ' jjri in svobodo, ^ ma druge izbire, narodna kriza se , s pogajanji in to J* da se ni način, na svetu. , m Za Boldrinijem Jef ,( inž. Enrico Mattel ^ FVL nredvs j ki je r od>/ ril, da so sile 0 ^ gt)-. gibanja zavzete »zgradbe svobode siveU .s v kateri hočemo £ bo ru. Toda, da se “j. „|f in da bo prišlo tu do p darskem področju mednarodnega so e jt£j treba uničiti kolon^ doseči, da se ne ^ v kaki drugi ob1*^ ko je treba llkV1|izem spodarski patern . ^ paziti, da se rea 1 fašistične sile n -.i Zadnji je g8, Ferruccio Parri, *-- ,e žica pozdravila nanrtj jij1 no. V svojem g0^°arjl, M ri predvsem P0^, ...a ^ . smoter odpornis«*--» fl a* ohran^ M . predvsem Zaradi tega naj v .Mr trenutkih pojde olti ločen poziv: «D° Z govori je b^’ ska manifestacij3’ 0jO a je udeležilo nad j partizanov in P° T° J ganjancev, konč3 ^ po r vse popoldne >n j„s j večera je bilo P° e P*.;,1 licah videti skuPiiPe5.f* nov, ki so prepev ^ obujali spomine ti nacifašistom- ^ ^ f’ »o se »it1 Popoldne P3 _aStoPfl,,, Madama zbrali. nrniškcj f predstavniki ^^tV3 banja. V predse poleg članov odporniškega i eznL-,iP y slanec Longo, natorja Secchia ■l r* pef> slanec Colojam pan Peyron. senat0 , govorili prof. Raggiant>^ ^ celli ter končn® t ri. Ta je ob 38 p0^J danja poudari ^ J niškega gibanja ter drugi gost-| častnega turins*'° po " osel ■i d3 je. Ko so na trg prišli še pred-' nja ter izjavi'.^ ^ 1 stavniki bivših partizanov, ki so se borili v Jugoslaviji, Grčiji, Albaniji in Franciji (skupno jih je padlo 36000) ter biv- svet odpornis tej zvezi obJ3 vil P c blikacijo. IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllMIIIIIillllllllllllllllllllMllllllllllllUilltlllllllllMI Mednarodni kongres za proučevanje Pirandellovih del BENETKE, 2. — Danes dopoldne se je na otoku Sv. Jurija začel mednarodni kongres za pirandelijan-ske študije, organiziran ob 25. obletnici pisateljeve smrti. Kongresu prisostvujejo številni pisatelji in gledališki kritiki iz raznih dežel. Najavljeni so referati angleškega nemškega in francoskega delegata, ki bodo govorili o Pirandellovem vplivu v njihovih deželah. Med udeleženci kongresa so tudi številni italijanski gledališki kritiki kot Guido Salvini, Benvenuto Terraci-ni, Raul Radičev, Paolo Grassi, Elsa De Giorgi in drugi. Prav tako je prisotna tudi komediografova hčerka Leitta Pirandello, župan Agrigenta, kjer se je Pirandello rodil in rektor univerze v Bonnu, kjer je Pirandello promoviral. Prvo poročilo na kongresu je imel prof. Battaglia, ki je govoril o Pirandellu kot pripovedniku. Uspeh rimske Opere v Berlinu BERLIN, 2. — Rimska O-pera je sinoči pod vodstvom dirigenta Oliviera De Fa-biitiisa uprizorila v berlinskem državnem opernem gledališču Verdijevo opero «Trubadur». Rimski umetniki so dosegli izreden uspeh in neki nemški kritik je zapisal, da je tenorist Franco Corel li «vreden naslednik Carusa». Corelli, prav tako gleditli&čv . um " <»6 zvezi z ZVZZe«*?# bo 13. oktobr« ^, odprta s°vietaar razstava, v 2-- vjetskl zvezi V ib1 ameriška razs fjt’ J transportov. ^ s1, tj1't Obe razstavi^' itfj v - f 23 sep*”'0 V/ začeti 23. „ J jfy ijlfibkti ^ bli It pa tudi baritonist Bastiani-ni, Fedora Barbieri in mlada sopranistka Parutto, ki so nastopili v glavnih vlogah, so morali skupno z dirigentom De Fabritiisom po vsakem zaključenem dejanju priti znova in znova pred zaveso. Po zadnjem dejanju je ploskanje trajalo več kot 20 minut. Člani rimske Opere bodo »Trubadurja» ponovili v torek, nocoj pa bodo uprizorili Puccinijevo «Tosco*. Mednarodni festival TV ŽENEVA, 2. — Mednarod- ni televizijski festival, na katerem je Ztalija letos o-svojila drugo nagrado, bo tudi prihodnje leto v Montrealu. Tudi ta festival bo razdeljen na tri dele. Začel se bo 23. aprila 1962 s televizijskim tekmovanjem, ki se bo zaključilo 23. aprila. Razstava bo odprta 23. a-prila in bo trajala do 5. maja in v istem razdobju bo tudi simpozij. Po informacijah je letošnja razstava televizijskih naprav realizirala kupčije v vrednosti nad 3 milijone lir. Pričakujejo, da se bo prihodnjega festivala udeležilo še več televizijskih industrij. Nagrada uChianciano 1961» podeljena Pasoliniju CHIANCIANO TERME, 2. — V soboto zvečer so podelili nagrade »Chiancinno 1961» za poezijo, pripovedništvo in novinarstvo. Nagrado za poezijo v višini enega milijona lir je prejel Pier Paolo Pasolini za zbirko *Vera mojega časa*. Nagrado za pripovedništvo, prav tako v višini enega milijona lir je dobila Natalia Ginzburg za roman «Večerni glasovi», nagrade za novinarstvo po 100 tisoč lir pa so prejeli Castro (»12 Ore»), Martini («11 Tempo*), Farolfi (♦Giornale del Mattino*) in Vgo Reale (»La Giustizia*). Po slovesnosti je igralec Gino Cervi recitiral Pasolinijeve poezije. Sovjet sko-ameriška kulturna izmenjava VVASHINGTON, 2. — ZDA in Sovjetska zveza so poravnale spor, ki je nastal v sta bili v ku preloženi ga spora. V te nik ameriške! b,u / izjavil, da s je ,/ 'f odgodem k1 ...Jed JU veza zavrnilu^ v - ^ godbene bil med sov)** p f(XZ0’ jp ra sovjetsko obe Tjiv sporaz«"*• Zidov skl ^5,u ( an,ič“‘-f// RIM, 2. n odhr ..,reS , novejšim o1*" stt>,LjC t škili ostankov f « ■> f afj., je > f • ‘s’>' Kristusu In izvirajo >3fe se ,e Itan*' seie po arheoloških ^e J [) c V unotovith l o* /7 našem . za antiko šele po arheološ v. če ugotovi '’ie no poslopj ej M to je od/*asV/ bilo urejeno .„d > če je bilo menjeno Dve strahotni viziji atomskega napada na Ameriko Vsa protiatomska zaklonišča so zaman tar bi preživeli ne mogli dolgo živeti Vtem ko je prof. Lapp v svoji oceni bolj «optimist», je njegov kolega prof. Fotvler bolj «odkritosrčen» - Kar velja za ZDA, velja za ves svet ^ strokovnjak meni... Človek >^0 čuden. ČUden’ ne- Pred leti pisatelj, Weiie7'r in igralec °r' ttdiu n"” Po newyorškem Ivojo p°sredoval poslušalcem "»Udu »taŽ0 0 namišljenem !s “ Marsovcev na se je W»hl uuianov Ulj Poplah, da so mo- Zem- tedaj v ,eHbh nil5a prekiniti kajti feterjf’”, mestih je prišlo do napadov> nesreč in ”®ščani .lncitientov, ko so ^ tSDarf306*’ pred namišljeno k,;.?!11 Marsovcev brez- r,t! Pa k**' 1,118 varl)o». Daki Vre',. 0 se vsak dan, rekli 1 'sako l0iti7ki Ut° govori o nevar-Sroze človeštvu od «raCI-ne’-Se ljudje za t0 ^ boli "k ne.^° ^ neprimer-J *onki Slorai n iton^re*no nevarnost Clovov 2Inenijo. Se sprašuje, ali mno-v treznost dr- iice STaU '? «si.»i Pa so fatalistič-'tu8ačne„ rane- Nekateri so ,s se m-. .. mnenja: Pravijo, nit|Z'Ce V sPl°šnem de- ^sti; 0n. ne zavedajo nevar ^ redki pa, ki se ]e >a sv„; ! lrna-10 tudi po- !,i0ei° tarčiStrah lzrazlt1, p0 Primer teea i°Zofa Rumena je tab su„m dovolj Zgovoren. i devetim malon, 'letin v m°ral teden dni Ni>. ’ er da je «ščuval , Morda i ,°Vek v tudi res. da se t*?1 vzdwr aniem mednarod-s ’ kajti ,nit' ne znajde »iv** lemn*50*'*’8110 nebo je "llo. r „,n°. kot tik pred ne- ^ *iutrr"iega dne pa že alj -J JLaaije sonce. V aJ zasije v Wash Stv«>„ . ^Oniirjevalno izja- v"‘.n®kd0' L„Washingtonu i V Vse St"je]e..spet v redu. Ne- morda tistega, ki bi se znašel v kakem posebnem zaklonišču zelo, zelo globoko pod zemljo.« Prof. Lapp v svoji študiji pobija trditve onih, ki računajo z večjimi rušilnimi posledicami eksplozije 10-mega-tenske bombe, vendar pristaja na to, da bi se posledice eksplozije čutile tudi do 150 km od središča eksplozije. Glede tega posebej poudarja, da je najnevarnejši »izstrelek« človek sam. Glede tega prof. Lapp pravi: «Cloveški organizem je zelo odporen za višje pritiske, ki so posledica eksplozije bnmbe. Toda ta pritisk more uničiti slušni bobenček tud: na površju 800 kvl km, na površini 250 kv. km pa more povzročiti krvavitve v pljučih. Nevarnosti za poškodbe eksplozije pa so pri človeku tem večje, čim bliže je središču eksplozije.« Ko je tako prikazal rušilno moč 10-megatonske bombe, prof. Lapp prikaže še posledice izžarevanja. »Predvsem je treba ločiti med nenadnim valom žarkov in izžarevanjem po eksploziji. Izžarevanje, ki mu lahko rečemo začetno izžarevanje, je izžarevanje nevtronov in žarkov gamma. Ti povzročijo smrt vseh ljudi, ki se nahajajo na področju do 3 km in pol od središča eksplozije.« Poleg vročinskega in rušilnega vala je, torej na tem pedročju smrten tudi val radiacij. Na tem področju torej ne bi ostal živ nihče. Nato preide strokovnjak na opis eksplozije. Radioaktivnost X ?? kdai? JA, ne m°re traja-v,H ' Posebno ko se na Ni’ „ “Sebn° v ZDA in \? o n.,.etn° ustvarja psi- upopada.,be 1 i» uqaia ln zračno maso, SLS0nca.O(VVr-Oeine na p0' a temperaturo, :°n l ra2ši Vri 0ca krogla se ',®tr0^r°fileFg’ da dose: \ ' V _.Premerom 5000 eže veli- trenutku krogietedlperatura te H h J CeU- nad milijon N ,>šju u?8’, lemperatura iv, >n °gle se Pa izmenič- °lni v«ča, tako da temperaturni ,NPemn5daliuie: '10 kpl iale ko zna-bm in več, a opekline s‘otJ°Vzr°e _ osebam, ki so ->eč od ekspl S ,Nb,!>tje stonnio 07.1- 'v k. stopnje (to- ^ d°Žne vsenaenja k0Že) ^ v do Približno i? bi b>,‘ Pa takšna -« n= bomba g 50^‘otm V’smi 45 .''a) kvaJ3' zaiel naj- ^ Undratnih milj ; zdagj gorljiva snov. podr°o- bi Vr°Cmski val k : «‘4?mverifi bi se ti ' vkakšno 0.gromen po- $SoS:Vihta Požarov,, A7Cllab civilno . ««evihto po- zemlje- X Ui °grom •ervami ki. V* a“mn.1 požar b b.'1* ve,ati.mosfere Hi kisik-» C* ^nelc bi vsega VUCi4aHz. s tem ^, bo v kratkem gostoval tudi v Beogradu TEHNIKA IN ZNANOST 133 milijonov telefonov instaliranih po vsem svetu Najbolj klepetavi so Kanadčani s 530 pogovori na prebivalca na leto Telefonska mreža se po vsem svetu razširja z velikansko naglico, kot to dokazujejo najnovejše statistike. Leta 1950 je bilo po vsem svetu instaliranih o-krog 65 milijonov telefonov, letos pa jih je bilo že 133 milijonov. Najbolj »telefonska* celina je brez dvoma Amerika z 80 milijoni telefonskih aparatov, nato Evropa s 40 milijoni, Azija z 8 milijoni, Afrika s 3 in Oceanija z 2 milijonoma aparatov. Povprečno odpade na Zemlji po en telefonski aparat na vsakih 20 prebivalcev z vrhunskim povprečjem v velikih mestih, kjer pride po en aparat na 3 do 4 prebivalce. Statistika vsebuje tudi najbolj »klepetave* dežele, glede na število telefonskih pogovorov na prebivalca. Na prvem mestu te lestvice je ..................................................................................................... nun...................................................................................... milnimi...... Razgovor s sovjetskim znanstvenikom akademikom Ždanovom Anatomija odkriva tajnosti človeškega in živalskeg Kanada s 530 razgovori na prebivalca letno. Sledi ji Groenlandi.ia s 508, ZDA s 486 pogovori, vse ostale države pa mnogo zaostajajo. Glede na rastoči ritem razširjanja telefonske mreže j# pričakovati, da bo čez kakih 10 let po vsem svetu instaliranih že nad 200 milijonov telefonskih aparatov. Preprečevanje zgodnjega staranja s proučevanjem sprememb limfnih žlez - Prispevek za uspeh prvih poletov človeka v vesolje Organizem človeka in živali bo imel vedno manj neznank, saj znanost o njegovi sestavi —- anatomija — napreduje vedno hitreje, vzporedno z ostalimi vejami medicine. V raznih državah so bili doseženi taki rezultati, ki spominjajo na fantazije starih anatomistov, pogreznjenih v neizrečene predstave o življenju, človeškem telesu in važnih živalskih organih, katerih delovanje je prvi pogoj zdravje ali bolezni. »Smo na sledi odkritjem in takim sredstvom, ki bo- do znanosti omogočila, da v kritičnem času mnogim ljudem preprečijo pojav predčasne starosti, te neizbežne usode organizma, ki prihaja skupno z leti«, je izjavil sovjetski znanstvenik akademik 2danov, ki prisostvuje Kongresu jugoslovanskih anatomistov. Gre za problem, ki zanima ves svet. Preprečevanje pojavov bolezenskih sprememb Gre za proučevanje sprememb limfnih žlez in limfnih vodov skozi katere se posebna tekočina v tkivih 7. raznimi škodljivimi snovmi prenaša v žilni krvotok. Ta tekočina se najprej prečiščuje v limfnih žlezah, ki proizvajajo bela krvna telesca, zelo pomembna za o-brambo organizma pred številnimi napadalci njegovega zdravja. Za znanost je posebno važno to, da čim podrobneje razjasni način, kako prihaja do sprememb v limfmh žlezah in vodih glede na starost. Raziskovalci so prišli do zanimivih ugotovitev, ki so vzbudila zanimanje ne samo strokovnjakov, temveč tudi navadnega človeka. S poizkusi je ugotovljeno, da je mogoče zavestno delovati na preprečevanju določenih bolezenskih sprememb pod pogojem, da se ti preventivni ukrepi pravočasno izvedejo. nem času oktobra razširil po ................................................................................. ■•■■■■■milili....... Postojna je doživela svojo turistično renesanso Postojnsko jamo je letos obiskalo nad 275.000 gostov »Rezultati so odgovarjali našim pričakovanjem«, je poudaril sovjetski akademik. «Z njimi je pokazano, da bo v bodočnosti mogoče preventivno v kritičnih letih vplivati na preprečevanje pojava predčasne starosti pri' določenem številu ljudi na način, da bi se jim pod nadzorstvom zdravnika dajala odgovarjajoča sredstva za krepitev dela limfnih žlez in vodov. Tudi Predjamski grad je bil deležen rekordnega obiska sploh saj je znano, da bi bilo vse, “veti, razen kar smatramo pod pojmom civilizacije, uničeno. Mišljene so tu tovarne, mišljen je tu piomet, mišljena je tu komunalna služba, skratka vse, kar spada v normalno življenje dvajsetega stoletja. Se več. Ves ta čas bi se moral preživeli človek hraniti iz starih zalog, do katerih atomsko iz- PC STOJNA, oktobra. — Letošnja Postojna je doživela svojo turistično renesanso. Na slehernem koraku, pravzaprav povsod, vse tja od Javornikov prek Soviča do Predjamskega gradu, je moč občutiti svojstven utrip letošnje bogate turistične sezone. Postojnska jama je namreč doslej zabeležila rekorden obisk. Čudovite podzemeljske naravne lepote si je ogledalo že preko 275 tisoč obiskovalcev. Turisti, ki so prišli v glavno kraško turistično središče, so bilj vseh narodnosti. Tako je Postojna zadnji čas zbrala v svoji sredi goste vseh petih celin. Med številnimi domačimi gosti katerih je bilo preko 122 tisoč, so letošnjo jamsko kroniko izpopolnili predvsem gostje onstran naših meja. Teh je bilo v pičlih devetih mesecih več kot 15o tisoč, kar predstavlja znaten porast obiska tujih turistov v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Le-tešnji obisk je obenem s tem precej presegel onega iz lanskega leta, saj je do tega časa bilo lani v notranjosti jame le nekaj nad 147 tisoč gostov. Povprečen obisk je bil v l ljudi, med njimi številni gost-zadnjih poletnih mesecih o-1 je iz Italije, Avstrije. Velike krog 2500 turistov na dan, sa ma legenda obiska v zadnjih treh mesecih pa je nadvse razveseljiva. Ce primerjamo jamsko kroniko zadnjih šestdesetih let, tedaj lahko brez slehernih pomislekov ugotovimo, ds je letošnji, oziroma dose danji obisk resnično odraz bogate sezone v vseh osrednjih slovenskih turističnih krajih. Od leta 1900, ko je bilo v Postojnski jami nekaj nad 9500 turistov, prek poslednjih desetletnih razdobij — 1910 — 22.279, 1920 — 5349, 1930 — 79.394, 1940 — 48.677, 1950 — 184.023 in 1961 - 275.655 gostov, je dosedanji ugodni razvoj prometa še tem značilnej-ši. Postojnska jama je tako razkazala svoje nenavadne podzemeljske naravne lepote 1 milijonu 355 tisočim občudovalcev turističnih zanimivosti prj nas. Tudi preostale karakteristične točke postojnskega turističnega področja je doslej obiskalo rekordno število obiskovalcev. V Predjamskem gradu je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta preko 20 tisoč Britanije, Švice in ostalih evropskih držav. Camping prostori ob Pivki jami, kjer je tudi odlično oskrbovan Turistični dom, so nudili svoja zavetja 1700 domačim in tujim gostom, prenočitvene kapacitete pa so dosegle izredno visoko raven. Postojni se do konca letošnjega leta obeta, da bo turi-stična sezone znatno nad lanskoletno ravnijo. In slednjič. Tudi v jami bo po dosedanjih statističnih podatkih, seveda v kolikor bodo vremenske prilike dopuščale izkoristek ugodnih jesenskih dni, zabeležen rekorden obisk. Torej brez slehernih pretenzij. Postojna je letos zavzela eno izmed vodilnih mest v slovenskem turizmu I- V. PREJELI SMO MONDO OCCIDENTALE. Rivi-sta mensile di politica e di varia cuttura. A cura dell’U-SIS. N. 80. Anno Vlil. Ago-sto 1961 Roma. Kako se pojavljajo obolenja Zelo važna so tudi poučevanja druge vrste, proučevanja, ki streme s preiskovanjem določenih sprememb na nekaterih delih organizma dognati način, po katerem se pojavljajo posamezna obolenja. «Gre za proučevanje sestave členkov in mišic pri zelo močnem fizičnem naprezanju pri določenih poklicih, na pr. plesalcih in športnikih. Ta proučevanja, ki se izvajajo sistematično na večjem številu oseb skozi daljšo dobo, so že dala uspehe. V /.adnjem času se ie z dopolnilnimi proučevanji doseglo tudi to, kar je omogočilo, da se izvajajo tudi odgovarjajoča predvidevanja, ki so bila vse do nedavna smatrana za neuresničljiva. Znanost je danes namreč že sposobna, da vnaprej predvidi odgovaria-joče bolezenske spremembe na posameznih členkih v primeru, če se naprezanje odnosno pretiravanje ponavlja v določenem času in pod določenimi okoliščinami «Ta proučevanja pa so pomembna tudi zaradi tega — poudarja znanstvenik — ker imajo zdravniki na razpolago tudi nova sredstva, k’ jim zagotavljajo uporabo preventivnih ukrepov za uspešno in zanesljivo reševanje pretiranega in škodljivega utrujenja organizma. Krvotok pod udarcem znanosti Moderni anatomisti so o-bogatili znanost tudi z odkritji, ki se nanašajo na način in pogoje pod katerimi se vrši krvotok kolateralne-ga — vzporednega sistema krvnih vodov. To pa je izrednega pomena v sodobni medicini, predvsem v kirurgiji poškodb in pri oni v katerj se vedno bolj, poj zaslugi uvajanja kompliciranih naprav, izvršujejo operacije srca in velikih krvnih vodov, na katere še do pred 10—15 leti ni bilo mogoče niti pomišljati. «Sedaj se točno ve — pra- vi akademik Zdanov — kdaj, kje in kako dolgo se lahko prekine krvni obtok na glavnih venah in arterijah, ker je zanesljivo proučen mehanizem pretakanja krvi po telesu po stranskem ožilju. To je istočasno doprineslo tudi k razvijanju mnogih zablod. Proučevanja pa imajo še eno pomembno stran. Olajšala so namreč dosego novih spoznanj o možnostih kroženja krvi po vzporednem ožiljil'V'^5¥lm^ru Že se kakšen dg^j^ih .kr.VJiib vodov Zamaši zai-adi poja- > va arterioskleroze, ki danes kot bolezen sodobnega sveta zavzema vedno večji razmah. Človek v breztežnem stanju Vendar pa proučevanja živcev, ki regulirajo delo krvnih in limfnov vodov, posebno živcev, ki sprejemajo občutke, postajajo vedno. važnejša glede na zahteve drugih panog znanosti zaradi čim popolnejšega spoznavanja možnih sprememb v človekovem organizmu pri poletih kozmonavtov skozi brezkončni zrač-n; prostor. Z najnovejšimi poizkusi so že ugotovljeni doslej nepoznani živci, s katerimi lahko organizem občuti kemijske spremembe v krvi in spremembe pritiska v krvnih vodih. Ta spoznanja pa so zopet zelo pomembna za znanost, da bi se čim bolje in čim popolneje razumela regulacija krvnega obtoka. «Prav to pa je izredne važnosti tudi za proučevanje sprememb v krvnem obtoku pod pogoji naglega pospeševanja, ki se pojavlja ob izstrelitvi kozmičnih raket s človekom v vse-mirje in pri prehodu iz normalnega v breztežno stanje, kateremu bodo potniki vesoljskih ladij vedno izpostavljeni« — poudarja a-kademik. -- »Možno je torej s-tem.-s čimer že razpolagamo; vnaprej' predvideti spremembe na ogroženih organih in v zvezi s tem podvzeti tudi ukrepe zaradi njihovega pobijanja odnosno zmanjševanja na najmanjši učinek.« Proučevanja, o katerih je govora, so zelo komplicirana in na njih delajo strokovnjaki raznih panog. V Sovjetski zvezi na primer se vrše v najtesnejšem sodelovanju med fiziologi, a-natomisti in drugimi. Proučevanja so služila tudi za priprave prvih kozmonavtov na svetu — Gagarina in Titova. Na ta način sodobna anatomija kot tudi ostale veje medicine, odkriva številne še do nedavna nedognane tajnosti sestave organizma, kar se odraža tudi na podaljševanju človeškega življenja in preprečevanju, odnosno zdravljenju posameznih bolezni. Novi otoki v arktičnem arhipelagu Znanstveniki, ki so se veg mesecev mudili na arktičnem arhipelagu Spitzbergov med Zemljo Franca Jožefa in Groenlandijo, poročajo, da se otoki v tem arhipelagu, predvsem Barentsov otok, dvigajo za nekaj centimetrov na leto. Za preprostega človeka in njegovo oko gre v bistvu za neznaten pojav, ki pa ni tak v očeh geologa, za katerega je pojav vreden vse pozornosti. Ce bi se to dviganje nadaljevalo z enako hitrostjo, bi se otoki v enem stoletju dvignili za nekaj metrov, v enem tisočletju za 100 ali 200 metrov, kar je v geoloških pojmih že zelo veliko. Med svojimi opazovanji so geologi našli na potopljenih delih otokov jasne sledove, ki dajejo slutiti, da gre za kontinuitetm pojav, ki traja že zelo dolgo časa. Skale otočja nudijo namreč sledove stare obale tudi do 80 m pod sedanjo gladino in na nekaterih točkah celo do 250 metrov pod sedanjo vodno gladino. Odprava se bo vrnila na kraj svojih opazovanj čez 2 leti še bolje opremljena in ni izključeno, da bo na Ba-rentsovem otoku postavila stalno znanstveno postajo. 458.000 operacij na sekundo Evropski računski inštitut s sedežem v Parizu, ki obstaja že 13 let, je obogatil svoje naprave z novim visoko sposobnim računskim strojem IBM 7090. Gre za tran-sistorski elektronski računski stroj, sestavljen iz 24 enot, ki so med seboj povezane m ki jih lahko opravlja en sam •operater za kontrolno ploščo. Poleg stroja 7090 deluje še računski stroj 1401, ki služi za obdelavo in izkoriščanje rezultatov stroja 7090, in računski stroj 1620, ki ga uporabljajo za zelo obsežne račune z relativnim številom podatkov, ki ne zahtevajo posebno hitro rešitev. Problemi, ki jih obdeluje so zelo številni od študija izkoriščanja petrolejskega vrelca do računa mreže radarskih anten, od moči sposobnosti jedrskih reaktorjev do računov za poti umetnih satelitov. V začetku se je Evrooski računski inštitut omejeval na računski stroj, ki je lahko izvršil 100 operacij na sekundo. Danes razpolaga s 76 strokovnjaki, število operacij na sekundo pa je doseglo 458 tisoč. Delo, ki bi sicer zahtevalo 50 ur, je opravljeno v dveh minutah ob zmanjšanju produkcijske cene za 96 odstotkov. OVBN (od 21.3. do 20.4.) Nasveti, ki jih boste dobili od nekega zaupnega človeka, vam bodo pomagali pri reSe vanju finančnega problema. Veliko zadoščenje v družini. BIK (od 21 4 do 20.5.)Vso o-poro boste imeli v zvestih tovariših. Naj vas težave ne spravijo ob dob:'o voljo. Dobili boste vabilo za prijetno potovanje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dosedanji napori bodo začeli dajati svoje sadove. Navidezna grobost ni znak, da vas neka oseba nima rada. Vprav narobe je res. RAK (od 23 6 do 22.7.) Težko se boste sporazumeli s sodelavcu vendar to ne sme biti ovira za sodelovanje, ker druge poti % ni. Na pot boste šli in bo prijetno LEV (od 23.7. do 22.8.) Svoj program boste prilagodili razmeram. S tem boste na eni strani moralno izgubili, materialno Pa veliko pridobili Zvečer ne hodite v družbo. DEVICA (oo 23.8. do 22.9.) Vsestranska možnost uspeha v špekulacijah Krasni predlogi, ki pa v si vam ne ust reza‘o Neka oseba vam bo zaupala veliko tajnost. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne lotevajte se preveč tveganih poslov. Znalj bi namreč veliko izgubiti. V družini droben, toda neprijeten nesporazum. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Z nekom se boste sprli In pri tem zvedeli marsikaj, kar vam je oilo doslej prikrito Neprijetnosti potolažite v dobri družbi. STRELEC (od 23.11. do 20 12.) Ce se vam pon-udj priložnost dobrega posla. Ne odlašajte s skle- pi. O neki osebi boste, spremenili mnenje. Neko prijateljstvo se bo sprevrglo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Srečno roko boste imeli pri izbiri dela Toda to še ni vse. Več vneme in požrtvovalnosti. V svojih sodbah ste včasih preostri. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaši uspehi bodo pri tekmecih vzbudili zavist. Zato se pripravite na nevarnosti konkurence. Ljubljeni osebi posvetite več časa. RIBI (od 20.2. do 20 3.) Ne smete popustiti za nobeno ceno. Nekdo bi vas rad zapletel v svoje poslovne zveze, ki nič re obetajo Spoznali boste zanimivo in prijetno osebo. Torek, 3. oktobru IDtil Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasna; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.4o: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30; Glasba po željah; 17.00: Pianist Franco Russo; 17.25: Sem in tja po lahki glasbi; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru; 19.00: Pisani balončki; 19.30: Včeraj in danes; 20.00: Šport; 20.30: Večer s Trovajolijem, Morghanovo ln Neil Sedako; 21.00: Alpske legende; 2130- Koncert pianista Gabrijela Devetaka; Na spo- redu so skladbe Arenskega, Re-blikova Pačenka, Kleina in Lovina;’ 22.00: Obrisi ekspre- sionistične poezije v nemški književnosti; 22.20: Ples v bluejeansu; 23.00: Orkester Duke Ellington. RL; 22115; Moderni ritmi; 22.35: Schubertov kvartet op. 29; 23.00: Prenos RL Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Veliki italijanski skladatelji: Dom- zetti; 11.00: Prijatelji pesmi; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Operno gledališče; 15.15: Poje Lucia Altieri; 15.55. Vreme na ital. morjih; 16.00: Pro- gram za najmlajše; 16.30: Tri-lussa med prijatelji; 18.30: Sinje potovanje; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: G. B. Shaw: »Vdovčev dom«; 22 45: Dogodki doma in po svetu; 23.00: Nunzio Rotondo in njegov orkester. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Eno uro v diskoteki; 15 20: Ijalo Svevo v sto letih po njegovem rojstvu; Amedeo Tomasi. //. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00- Mi 15.35: Trio Koper 6.15: Jutranja glasba: 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški' kotiček: 11.30: Na programu Schubert in Sa rasa te; 12.00: Glasba po željah; 13.40: V zabavnem ritmu; 14.00. S popevkami doma ln na tujem; 14.30: Sola in življenje: 14.50: Otroške skladbe; 15 10: Zabavna glasba; 15.30: Polke; 16.00: Orkestri Ferrante, Planegen, Larcange j,n Fields; 16.30; Tretja stran; 16.45: Izbrane strani iz opere »Gioconda«; 17.40: Melodije iz Italije; 18.00: Prenos RL; 19.00: Ritmi za klavir; 19.30: Prenos in pesem; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.15: Ital. narodne pesmi; 15.45: Najnovejše plošče; 16.00: Program ob štirih; 17 00: Kratek simfonični koncert; 17.30: Glasbena revija; 20.30: Nagradno glasbeno tekmovanje; 21.45: Večerna glasba. Slovenija 8.05: Operne uverture; 8.30: Radijska šola za srednjo stopnjo; 9,z5: Harfa in kitara; 9.40; Pesmi in priredbe Danila Bučarja; 10.15: Pri dunajskih klasikih; 11.00: Kvartet Jožeta Privška; 11.15: Branje za vroče dni; 11.35: Bedrich Smetana: Furiant in drugi češki plesi; 12.00: Glasbena oddaja za otroke; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije za o-poldiie; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13 30: Junaki- nje iz oper Giacoma Puccinija; 14.05: Radijska šola za višjo stopnjo; 14 35: Od lriglava do Ohrida; 15 40: Rafael Romero in Juamto Varea; 16 00: Car-son McCulers: Srečanje s Ce-lio; 16 20: Vaša popevka za ((Opatijo 1961»; 17.15: Z domačih glasbenih poljan; 18.00: Človek in zdravje; 18 45: Ljudski parlament: 20 00: Komor- ni zbor Radia Sarajevo; 20.30: Radijska iSra: 21.38: Boris Pa-pandapuio: Amfitrion; 21.48: Zvočni kaleidoskop; 22.15: Frank Martin: Osem preludijev za klavir; 22.36: Franz Schubert- Sonata za violino m klavir- 23 05: Plesna glasba. Ital. televizija UL program 17 00: Koncerti za pihala in orkester; 18.00- Nabožno slovstvo; 18.30: Filmski pregled; 18.45: Na programu Rameau In Haydn- 19.15: Vittorio Lulll in Diego Valeri; 20.00: Vsakove-černi koncert; 21.30: Beseda dve o Jamesu Joyceu; 22.05: Sergej Prokofjev; 22.50: Doku-mentarij o izgubljenem mestu v Lombardiji; 23.20: Beethovnov kvartet op. 18. 17.00- Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Henry Fielding: »Tom Jones« (II nadaljevanje); 19.45: Mala Evropa; 20.30: TV dnevnik; 21.15; Film. »Iščite mojo hčer«; 22.00: Pojte z nami; 22.30: Reportaža Miss Lucy 196-1; Jug. televizija Italija 21.00; Zabavno-reklam-na oddaja; 21.15: Poiščite mi hčer — TV film iz serije Stalni naslov; 22.00: Televizijski ritem (konec ob 22.30). PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — Vreme včeraj. Najvišja temperatura 24.2, najnižja 19.3, ob 19. uri 19.5, zračni tlak 1016,5 raste, veter 20 km vzhodnik-severo-vzhodnik, vlaga 58-odst„ nebo 8 desetin pooblačeno, morje razgibano, temp. morja 22.3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 3. ok,oll'‘ Terezija Sonce vzide ob 6.05 in 17.43. Dolžina dneva ‘‘"Tuji. vzide ob 24.00 in zatone o» Jutri, SREDA, 4. oktoH« Frančišek Ob popisovanju prebivalstva po narodnosti V1L stolpcu moramo napisati: slovensko! Slovenski prevod obrazca mora biti na razpolago vsem Slovencem na Tržaškem - izbrani način popisa bo nujno izkriviI dejansko sliko in bo s tem storjena Slovencem še ena krivica membrt permanenti d e H a convfvenž ovincia 10 L1 N G U A USATA IN FAMIGLIA I S T rrtoio cu <2 10 nome nome ituato. s Stato mo, ■ il rte ap- 11 Indicare la lin-gua abitualmente parlata in farni« glia: italiana slovena altra (da spe-cificare ; ad es., tedesca, francese, ecc.). bodo tudi tokrat pod italijanskim plakatom prilepili tudi manjši plakat s slovenskim prevodom. Na istem področju, na katerem bodo razobesili plakate s slovenskim prevodom, bodo meli popisovalci poleg uradnih italijanskih obrazcev tudi posebej tiskano navodilo v slovenščini. Ta navodila bodo izročili družinam, ki ga bodo izrecno zahtevale. Uradno veljavo pa bo imel samo uradni obrazec, ki pa bo izključno v italijanščini. Tu gre za štiri obrazce, ki nosijo naslednje uradne oznake: ISTAT CP 1-ter (obrazec, Kanumui Razprava strokovnjakovo vprašanjih prave vzgoje umsko zaostalih otrok 12 lndieare-,fl "titolo di que grado consegu/to pubblica*o privata, it anche alTestero, spe di piCi titoli, quello er licenza di 3» elemer mentare. licenza di seuola me d) seuola di avviame licenza di scuola"d’art diploma aJi 'maturita ma di maturita classic litazioae tecnica (ag rjautica, 'commerciale, ploma di abilitazione taurea tn matemati In medicina, laurea in in giurisprudenza, lau corrimercio, laurea in Včeraj zjutraj so v avli tržaške univerze slovesno odprli zasedanje posvečeno vprašanjem umsko zaostale dece. Zasedanje je priredila tržaška pokrajina pod pokroviteljstvom ministra za zdravstvo Giardine. Otvoritvene svečanosti so se udeležili tudi razni predstavniki oblasti. Facsimile 11. stolpca obrazca, v katerem bodo vsi Slovenci napisali, da v družini govorijo: slovenski Včeraj je tržaški pokrajinski urad za izdajanje popisa prejel obrazce, ki jih bodo razdelili družinam za izvedbo popisa prebivalstva. V »družinskem listu* in «li^tu o skupnem bivanju* j6 tudi enajsti stolpec, kjer je vnešeno vprašanje: «Občevalni jezik v družini». Pod stolpcem pa je natisnjeno podrobnejše navodilo: »Navesti jezik, ki se običajno govori v družim: italijanski slovenski drugi (podrobno: na primer nemški, francoski itd.)» S tem so v celoti potrjene vse naše prejšnje vesti, da bodo na tržaškem področju izvedli tudi popis po na« rodnosti. Hkrati smo na pokrajinskem uradu za popis prebi- valstva tudi izvedeli, da bodo čez nekaj dni razobesili po tržaških ulicah, okoliških vaseh in občinah uradni razpis o popisu. Plakati bodo v središču mesta in predmestju samo v italijanščini. Na onih mestnih in okoliških področjih, kjer so že razobesili na primer slovenski prevod razpisa o naboru, pa Fr vi dan šole Včeraj so se zopet odprla Šolska vrata učencem osnovnih in dijakom srednjih šol, ki so prebili poletne počitnice; prav tako pa so prestopili šolski prag tudi malčki, ki so jih starši vpisali v prvi razred osnovne šole. Ravno zanje pa je bil včerajšnji dan zelo veliko doživetje, saj pomeni prvi dan šole pravi prelom z njihovim dosedanjim življenjem v skoraj izključno domačem krogu vsaj za tiste, ki niso obiskovali otroških vrtcev. Seveda se bodo tudi oni kaj kmalu privadili in prilagodili novemu okolju, to je šoli, učiteljem in součencem. Pa tudi za ostale učence in dijake je prvi dan po počit- \ PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 Postni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 Ur, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t-Jdmi 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrt* letno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljub-liana, Strltarieva ulica 3-1, tel 21-982. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 Ur. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi ki se nanaša na popis prebivalstva po družinah), obrazec ISTAT CP 2-ter (ki se nanaša na popis prebivalstva po skup. nostih - vojašnice, razni do- movi, samostani in podobno), obrazec CIC 1, ki se nanaša na podjetja, in obrazec CIC 2, ki se nanaša na gospodarske enote. Očitno je torej, da so oblasti izbrale najslabšo obliko za izvajanje popisa prebivalstva po narodnosti, saj so izbrali metodo ((občevalnega jezika«, ki bo nujno izkrivila dejansko sliko in ne bo mogla prikazati objektivnega števila tukaj živečega slovenskega prebivalstva. Ze na prvi pogled lahko ugotovimo vrsto okoliščin, zaradi katerih bo izid nujno za Slovence krivičen. Popisno polo bo izpolnjeval in podpisal družinski poglavar. Kaj se bo zgodilo v mešanih zakonih: povsem logično bo družinski poglavar napisal v kolono 11 ((italijanski«, pa čeprav je samo en član družinske skupnosti v resnici italijanske narodnosti, ker dobro vemo, da v takeni primeru vsi družinski člani med seboj občujejo v tem jeziku, pa čeprav hčerka ali sin na primer obiskujeta slovensko šolo, Študijsko zasedanje na univerzi Važna je tudi kasnejša vključitev teh otrok v družbeno življenje in proizvodnjo - Pomanjkljiva zakonodaja Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja In tiska ZTT, Trst JL nicah nekam »težak«, da ne omenjamo tisti h, ki so imeli popravne izpite in nič počitnic, in teh letos ni bilo malo! Vsekakor želimo vsem obilo uspehov v novem šolskem letu, posebno pa najmlajšim, ki so se napotili na trdo pot eučenostis. Prvi dan šole bi moral biti mimo vsega tega veder, a ni, kajti zlasti za slovensko šolo so nepotrebne težave, za katere so odgovorni tisti, ki odločajo. Mislimo namreč na neurejeni položaj učiteljev, ki morajo vzgajati mladi rod. Šolska oblast še ni uredila namestitev na šolah, tako da so šli včeraj učitelji v šolo in bodo začeli redni pouk, ne da bi bil i sploh imenovani, to je, še sedaj ne vedo, katero bo njihovo novo učno mesto. Zato so pač le iz čuta dolžnosti šli v šole, kjer so poučevali loni. Vse to je zelo čudno in žalostno. Ali niso imele šolske oblasti ves september čas, da razmestijo učitelje? Kako tako ravnanje škoduje s pedagoškega stališča in kako to lahko demoralizira prizadete, pač lahko razume vsakdo. Sicer pa se dogaja podobno tudi na italijanskih šolah. Druga huda pomanjkljivost se nanaša na tistih 60 učitelje«, ki jim je bila priznana stalnost v službi, ki pa jim še niso določili stalnih mest. Za to so imele šolske oblasti skoraj leto dni čas. Tudi to bi bili morali urediti pred začetkom šolskega leta, pa niso. Kaj tiči za tem zavlačevanjem? Po raznih negativnih izkušnjah odgovor pač ni težak. Končno naj omenimo še to, da niso niti odobrili števila razredov, iz česar izvira seveda ves ta nered, tako da visi nad šolo nekak svinčen oblak in jo duši. Seveda bo pouk kljub temu stekel po določenem tiru m ne smemo biti zaradi tega pesimisti. Zarek sonca v teh začetnih težavah je tudi povečanje števila otrok v prvem razredu osnovne šole, kar je vsekakor razveseljivo. • Prvi je spregovoril o pomenu zasedanja predsednik pokrajine dr. Delise in rekel, da bo služilo tudi praktični rešit-vi vprašanj zaostale dece, za katero skrbi pokrajina. V imenu ministra za zdravstvo Giardine je pozdravil udeležence zasedanja in jim voščil plodno delo dr. Realmuto. Rektor univerze dr. Origone je poudaril pomen zasedanja in rekel, da so kongresi znanstvenikov za univerzo vedno dobrodošli. Prof. Gozzano, predsednik odseka za otroško psihiatrijo italijanske družbe za psihiatrijo, ki tudi predseduje zasedanju, je z znanstvene plati nakazal vprašanja, ki jih bodo obravnavali, ter orisal razmeroma kratki obstoj te vede. Končno je spregovoril ravnatelj sveto-ivanske umobolnice prof. Don-nini, ki je organiziral zasedanje. Med drugim je v svojem govoru omenil tudi pomanjkljivo'zakonodajo na tem področju bodisi glede vzgoje o-trok, še,bolj pa glede njihoye vključitve v proizvodnjo in družbeno življenje sploh. Prof. Donnini je med drugim tudi povedal, da je v Trstu okrog 120 umsko zaostalih otrok, ki obiskujejo šolo in vrtec pokrajine v vili Giulia, okrog 50 jih je v zdravstveno-peda-goškem zavodu pri Sv. Ivanu, 20 pa v nekem zavodu v Medeji. Od skupnega števila u-čencev jih je torej le 1,5 od stotka umsko zaostalih. Za slavnostnim delom zasedanja so se preselili udeleženci v malo predavateljsko dvorano, kjer je prvi prebral svoje poročilo v francoščini dr. Zazzo iz Pariza, ki je orisal psihološko podobo umske zaostalosti. To zaostalost je razdelil v dve skupini v endogeno in eksogeno, podrobno pa se je zadržal pri prvi skupini. Pri tem je nakazal razlike med normalno umsko razvitimi in zaostalimi otroki. Dejansko gre tudi za časovni zastoj pri razvoju umskih sposobnosti, zaradi česar nastane precejšnja neuravnovešenost. Posledica tega je med drugim tudi sinkretizem pri izbiri besedišča kakor tudi prepočasno dojemanje teh otrok. V razpravi o tem poročilu so spregovorili profesorica Colli-Gri-soni, prof. Gozzano, prof. Levi, dr. Giordano in prof. Mi-chaux. Prof, De Sanctis in Nove-letto iz Rima sta podala popoldne poročilo o težkoči zaostalih otrok, da se privadijo na šolo, pri čemer sta opozorila tudi na to, da je treba posvetiti veliko pažnjo tudi pri izbiri vzgojiteljev, ki včasih res niso kos svoji kočljivi in težki nalogi. Dr. Balconi in dr. Berrini sta podala tretje poročilo o težavah, na katere nalete umsko nerazviti otroci v prvem razredu 'osnovne šole. Tudi njunemu poročilu je sledila živa razprava, v katero so posegli prof. Betoni, dr. Giordano, prof. Visalberghi, prof. Bolea, prof. Zozzo, prof. Colli-Grisoni, dr. Boccarini, prof. Michaux in gospod Černe. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Kazensko sodišče je sodilo včeraj tudi 42-letnemu Ugu Pulgherju iz Ul. del Veltro 3, ki je bil obtožen, da je 3. februarja lani ukradel 48-let-nemu Luigiju Mauru iz Ul. Pisetro Mascagni 8 električni brivski aparat, ki je bil vreden 12.000 lir. Luigl Mauro, ki je zastopnik tvrdke ((Paolo Castelli« iz Ul. Padovan 3, je bil omenjenega večera v gostilni, ki se nahaja v Ul. Molino a vento. Okoli njega se je zbralo pet oseb, katerim je razkazoval razne vzorce električnih brivskih aparatov. Pulgher je izkoristil priliko ter ukradel e-nega izmed njih. Sodniki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili na pet mesecev in 10 dni zapora ter na 4000 lir globe. Danes bodo tako v Trstu, kakor v vsej Italiji stavkali soanjiski kanclisti. Stavka bo trajala tri dni. Predvidevajo, da bodo zato odpadle danes, jutri in pojutrišnjem vse sodne razprave. Obsojena tatova Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Bdel, se je moral zagovarjati včeraj 23-letni AntoHlO Cotterii iz An-drone di Cavana 23, ki je bil obtožen, da je v razdobju e-nega leta večkrat ukradel razne vsote denarja 56-letnemu Mariu Cornioliju, lastniku pekarne v Ul. F, Venezian 13. Cotterii je bil svoj čas zaposlen v omenjeni pekarni. Pozneje so ga odpustili, toda mladenič si je pridržal ključ za vstop v omenjeno pekarno, in sicer iz Ul, Madonna del Mare. 22. marca lani je Cornioli prijavil policiji, da mu neznan tat odnaša iz predala v prodajalni mizi razne vsote denarja od 200 do 500 lir. Enkrat je izginilo celo 12.000 lir. Se istega večera so se policijski agenti postavili v zasedo ter potrpežljivo čakali neznanca. Pozno ponoči so zasačili Cotterlija, ki je z leseno paličico skušal izriniti iz ključavnice ključ, ki je bil v notranjosti. Pri njem so našli tudi ključ, ki si ga je bil prisvojil, ko je še delal v pekarni. Na zaslišanju je mladenič priznal vse tatvine. Sod. niki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili na pet mesecev in deset dni zapora ter nsa 4000 lir globe. Na isti osnovi bodo tudi za vse slovenske žene, ki so družinske pomočnice v italijanskih družinah (in takih primerov je več tisoč), izpolnjevali njih družinski poglavarji — Italijani, popisni list in bodo v njega seveda vpisali tudi za njih kot občevalni jezik ((italijanski«. Podobno je tudi glede skupnosti, katere bodo popisovali s posebnim obrazcem. V samostanih, bolnišnicah, vojašnicah itd. bo popisni list podpisal načelnik take skupnosti. Dobro pa vemo, da skoro noben Slovenec nima vodilnega položaja v takih upravah (kar je tudi eden izmed kričečih primerov zapostavljanja slovenskega življa) in da bodo torej pripadniki take skupnosti nekako avtomatično postali ((Italijani«, pa čeprav so v resnici zavedni Slovenci. Take in podobne primere bi lahko navajali v nedogled. Ne moremo pa navesti niti enega samega primera, ki bi govoril v obratnem smislu. To pa pomeni, da je popis pripravljen in bo izveden na škodo slovenskega prebivalstva. Slovencem so oblasti popis po narodnosti vsilile, pa čeprav so vsi slovenski predstavniki brez ene same izjeme v sedanjih okoliščinah popis odklonili. S tem smo vsi Slovenci, ne oziraje se na ideološke ali druge razlike, pred resno, zgodovinsko preizkušnjo. Zavedati se moramo resnosti tega vprašanja in zato tudi moramo v enajstem stolpcu napisati; »slovensko«! -«»- Tov. E. Laurenti bo govoril o beograjski konferenci Jutri ob 20.30 bo na sedežu v Ul. Montecchi 6 tajnik Neodvisne socialistične zveze tov. Eugenio Laurenti govoril o temi: ((Vsebina in pomen beograjske konference«. Vabljeni so vsi, ki jih stvar zanima. Zaželjena razprava. Ob prisotnosti delegacije Ljudske mladine Jugoslavije Mladinsko srečanje v za mir in prijateljstvo Jugoslovanski mladinci so začeli v Trstu potovanje po Italiji kot gostje Federacije komunistične mladine Italije - Sprejem v Ljudskem domu v Ul. Madonnina V Ljudskem domu v Križu je bilo v nedeljo popoldne svečano mladinsko srečanje za mir in prijateljstvo, ki ga je priredila tržaška sekcija Federacije komunistične mladine Italije, na čast delegaciji centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije, ki je prispela iz Beograda. Otvoritveni govor je imel Sergio Perini, tajnik tržaške komunistične mladine, ki je predvsem poudaril važno nalogo vse napredne slovenske in italijanske mladine, da se bori za mir v svetu in proti vsem reakcionarnim in imperialističnim silam. Omenil je važen pomen zbliževanja in sodelovanja komunistične mladine Italije in komunistične mladine Jugoslavije in_ pozdravil v svoji sredi člana centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije Pera Pletikosa. Zborovalce je nato v imenu Mladinske iniciative pozdravil Albert Peric, ki je med drugim omenil sledeče: Vprašanje miru in sodelovanja vseh narodov, je danes prvenstveno vprašanje, ki pretresa ves svet. Se posebno so ta vprašanja važna na našem področju. Politika aktivne koeksistence, mirnega reševa- PERO PLETIKOSA predstavnik Socialistične mla- ne razprave. zanima. ijmu , a..*,.... —. dine Jugoslavije ...................................................................................................... .....m Pretekli avgust v številkah Skrčenje industrijske proizvodnje in porast števila Občuten padec so zaznamovali tudi v pristaniškem pro-metu . Ugodni podatki o prodajah v trgovini na drobno Trgovinska zbornica je izdala poročilo o gospodarskem položaju v avgustu. Na splošno ni bil ta položaj posebno zadovoljiv, saj se je znižala v primerjavi z julijem predvsem industrijska proizvodnja; pa tudi število zaposlenih je bilo nižje in s tem seveda višje število brezposelnih. Občuten padec so zaznamovali tudi v pristaniškem prometu. Med pozitivnimi podatki pa so precej živahne prodaje v trgovini na drobno, česar že dalj časa niso zabeležili. To pa gre predvsem na račun razprodaj, ki so postale že splošen običaj in se vlečejo skoraj vse leto, saj se začenjajo pogostoma kmalu po začetku posameznih sezon. Pa omenimo najprej pozitiv podatek povečanega .......i.ii.i.......... ,1- ,uui — -w — *------ ni podatek povečanega po- ..................................................... I..HI.MIUHH1III......UIH.....IHIIIIinilll.il. Tragična smrt mladeniča iz Samatorce 300 metrov pred domom se le ubil z motorjem vpraševanja in skrčenja zalog v trgovinah. Poročilo pripisuje to dejstvo ugodnemu vremenu in dotoku številnih turistov, pri čemer najbrž misli predvsem Jugoslovane, ki tu dosti kupujejo in ne le običajne spominčke. Indeks industrijske proizvodnje je padel v avgustu na 161,2, medtem ko je znašal julija kar 203,7. Res da so bili v tem mesecu kolektivni dopusti v velikih tovarnah in ladjedelnicah, vendar pa se zdi padec proizvodnje le prevelik. Avgusta je znašala proizvodnja litega železa 13.713 ton, jekla 4064 ton, jeklenih plošč pa 3740 ton. V prvih osmih mesecih pa je znašala proizvodnja železa 90.207 ton, jekla 31.917 ton, jeklenih plošč pa 29.836 ton. V rafinerijah so predelali v mesecu avgustu 133.971 ton surovega o-lja, to je okrog 3000 ton manj kot v juliju. V prvih osmih mesecih pa so predelali 1 milijon 23.962 ton surovega olja, to je 6,1 odstotka več kot lani v istem razdobju. GABRIELE član vodstva Federacije komunistične mladine Italije Vzroki nesreče niso še znani . Nesrečni fant je treščil z glavo v kamniti zid ob robu ceste BORIS KRALJ Nekaj pred eno uro včeraj zjutraj je prišlo v bližini Samatorce do ponovne prometne nesreče, ki je terjala življenje 17-letnega Borisa Kralja iz Samatorce 5. Mladenič je šel v nedeljo zvečer v kino, nato se je nekoliko zadržal v gostilni ki je v bližini odcepa za Sa-matorco s pokrajinske ceste, ki pelje v Sempolaj. Malo pred eno uro je spet zasedel svojo vespo ter se odpeljal proti domu. Kakih 300 metrov pred domom je na ovinku prežal* nanj smrt. Pravzaprav se ovinku samem. Iz neznanega razloga (morda ga je oslepilo kako vozilo, ki je prišlo z nasprotne strani, ali je trenutno izgubil prisebnost, ali pa, kar je še bolj verjetno, je izgubil oblast nad vozilom zaradi peska na makadanskem cestišču) je zletel v robidovje, ki je ob cesti ter nato treščil z vso silo v nizek kraški zid ob cesti. Pri tem je zadel z glavo ob kamen in se zgrudil nezavesten na tla. Ni minilo morda 10 ali 15 minut, ko sta ponesrečenca našla dva mladeniča, in sicer Palmino Merkuža iz Trnovce in Albert' Knez iz Samatorce. Mladeniča sta mislila, da je Boris le v nezavesti. Eden izmed njiju ga je namreč potipal za vrat in zdelo se mu je, da mu žila še bije. Mladeniča sta takoj poklicala rešilni avto RK, ki je prišel na kraj nesreče zelo hitro. Službujoči zdravnik pa je takoj ugotovil, da je Boris že mrtev. Takoj so seveda poklicali policijo, ki je uvedla preiskavo. Zal pa niso mogli ugotoviti glede vzrokov nič stvarnega, ker nihče ni prisostvoval nesreči. Nekaj čez tretjo uro so prepeljali truplo nesrečnega mladeniča v kapelo na vaškem pokopališču. Pogreb bo danes popoldne, verjetno okoli 17. ure. Pokojni Boris, ki se je učil za mizarja, se je rodil 28, novembra 1944. Za seboj zapu- stri, ki sta mlajši od njega. Hudo prizadeti družini izreka ((Primorski dnevnik« svoje sožalje. Skupno je bilo v avgustu zaposlenih 93.126, to je 202 manj kot v juliju; brezposelnih je bilo 11.865, to je 221 več kot v juliju. Naraslo je tudi število meničnih protestov in jih je bilo 2920 za skupno 66,992.139 lir, medtem ko jih je bilo v juliju 2472 za 55,870.779 lir. V avgustu so bili tudi trije stečaji podjetij. Kar se tiče financ, je znašal skupni doho- dek od davkov in taks 912 milijonov, od katerih cd samega davka na poslovni promet (IGE) 571 milijonov. Število zastavljenih predmetov in njih vsota sta v avgustu tudi porasla, in sicer za 0.8 oziroma 0,4 odstotka. Pristaniški promet je znašal 394.778 ton, to je 3,7 odstotna manj kot v juliju, in kar 15 odstotkov manj kot lani v i-stem mesecu. Tudi železniški promet se je močno skrčil, in sicer za 13,3 odstotka v primerjavi z julijem. Y prvih osmih mesecih letos pa se je ta promet znižal za 10 odstotkov v primerjavi z lani. V avgustu se je nekoliko zvišala potrošnja mesa, znižala potrošnja rib in mehkužcev, medtem ko je ostala potrošnja povrtnine in sadja približno na isti ravni. Kar se tiče cen, je bil njihov indeks 67,08 v primerjavi s 67 v juliju. Od 73 potrošnih živilskih predmetov so se cene zvišale dvajsetim, znižale pa šestim. Kar se tiče kmetijstva je bil položaj še kar zadovoljiv. Predvsem pa je bil dober pri-delek krompirja in paradižnika. Tudi živinoreja je bila v povoljnem položaju. Končno še podatki o prebivalstvu: 31. avgusta nas je bilo na vsem ozemlju 309.583, in sicer 12 več kot konec julija. kar gre na račun priseljevanja, saj je sicer umrlo 23 oseb več kot se jih je rodilo. Rodilo se je namreč 271 otrok, umrlo pa 294 oseb. mm ni Iiauj Silili, t I a v oop 1 M V j v*-..*--* — . nesreča zgodila niti na šča očeta in mater ter dve se- Clkni cer-A-alneg* odbora Ljudske mladine Jugoslavije so obiskali včerai slovenski dijaški dvm Kasneje so se zadržali v daljšem prijateljskem razgovoru s predstavniki Mla-din'k- iniciarivv* in so razpravljali predvsem o slovenskih narodnostnih vprašarjih. Pri •azgovoru so bili prisotni tudi vodilni oredstaVBiki tržaške federacije komunistične mladine nja in sodelovanja med narodi, je na našem področju že redila vidne sadove. Zavedati pa se moramo, da obstajajo mračne sile nazadnjaštva in fašizma, ki ponovno dvigajo glavo in poskušajo zastrupiti zračje. Mi Slovenci še vedno ne uživamo vseh narodnostnih pravic in se moramo boriti za naš obstoj. Napredna slovenska mladina se dobro zaveda, da se lahko reši narodnostno vprašanje samo s podporo vseh naprednih sil. Zavedamo se Leninovega nauka, da je vsaka borba zatiranega naroda za narodnostni obstoj borba za socializem. Se posebej pozdravljam predstavnike junaške jugoslovanske mladine, ki nam je lahko za vzgled pri našem deiu. _ Navzoče je nato pozdravila Nada Danev v imenu komunistične mladine iz Križa in omenila predvsem to, da se morajo vse napredne mladinske sile združiti v skupni borbi za mir. Tajnik socialističnega mladinskega gibanja Guagnini, je v svojem pozdravnem govoru odločno poudaril potrebo pogostih srečanj za izmenjavo mnenj na ideološkem, političnem in organizacijskem področju med mladino delavskih gibanj. Pozdravil je pobudo Federacije Komunistične mladine Italije, da je prišlo do tega srečanja s predstavniki ljudske mladine Jugoslavije, ker bo mogoče samo s takimi tesnimi stiki vseh mladih naprednih sil, preprečiti vojno-hujskaške težnje imperializma. V svojem pozdravnem govoru se je Pero Pletikosa, predstavnik Ljudske mladine Jugoslavije, prisrčno zahvalil v imenu vseh mladih Jugoslovanov Federaciji Komunistične mladine Italije in njeni tržaški sekciji, da je omogočila tako srečanje. Pozdravil je italijansko in slovensko napredno mladino, ki naj bi biia prav na tem ozemlju most za sodelovanje med obema narodoma. Napredna mladina obeh narodnosti je v zadnjih desetletjih preskusila vojne grozote, ko se je morala boriti proti mračnim silam fašizma. Danes pa, ko fašizem spet dviga glavo, se mora naša mladina upreti se z vsemi močmi novemu fašizmu. Jugoslovanska tn italijanska mladina se je borila ramo ob rami v največji vojni vihri in danes, po težkih vojnih preizkušnjah, oslanjajoč se na revolucionarne tradicije delavskega in naprednega gibanja, smelo gleda v svet in je globoko zainteresirana za vsakršno dogajanje. Kot napredni mladinci se globoko zavedamo, da bi nova svetovna vojna uničila našo civilizacijo, zato povzemamo glavno misel beograjske konference nevezanih držav, da je danes v svetu potrebna mirna aktivna koeksistenca in da se odvržejo vsakovrstne ideje, da je vojna potrebna za reševanje sporov. Zato jugoslovanska mladina nudi roko mladini vsega sveta in vseh narodov, ki se bori za ohranitev miru na svetu, za napredek in gospodarski razvoj. V zaključku svojega govora je Pero Pletikosa še enkrat izrazil iskreno željo ljudske mla. dine Jugoslavije, ki budno sledi borbi in pridobitvam na predne mladine Italije, da pri de v bližnji bodočnosti do iskrene medsebojne povezanosti. Na koncu te manifestacije sta še povzela besedo Gabriele, član Federacije komunistične mladine Italije iz Rima in Fabio Giorgi, predstavnik ko-.munistične mladine iz Trsta, ki sta poudarila važno nalogo vse napredne mladine v borbi za ohranitev miru v svetu in ožigosala imperialistične težnje novega fašizma in nacizma, ki še posebno v Zahodni Nemčiji ne skriva svojih re-vanšističnih teženj. Napredna mladina mora budno slediti vsem tem poskusom svetovnega imperializma in kolonializma, 'ki pod pretvezo obrambe svobode se stalno oborožuje in se mora odločno postaviti proti vojnohujskaškim silam. S tem je bil uradni del manifestacije, kateri so prisostvovali tudi senatorja Pastore in Ravagnan ter Polano, končan. Sledil je še kulturni program. V nedeljo zjutraj pa je Federacija komunistične mladine Italije — tržaška sekcija priredila svečan sprejem na sedežu v Ul. Madonnina na čast delegaci'1 K-judslte mladine Jugoslavije, ie prispela iz Beo. vratta. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki Sociali- v Trstu in dinske Iniciative. -(fr jugoslovanske dei Pletikosa je nato P zdrave Ljudske m p slavije tudi tržaških tabornikov .... pa, nakar so Ss°v ll^' vabili na svoj sede« ,ini na .do ( K V Nazionale 14.00 & azionale 14.00 1W| v |«Spartacus», teettri Douglas, Lauren« nougias, a ter 1 . Jean Simmons, P* , f4' ((Kralj Fenice 15.30 reaia«, Ernest Excelsior 14.00 Newman, Ave Mar Grattacielo 16.00 f* j, grajen na beneškem festivalu. . ,Qbiiai« i, fr*8 Arcobaleno 16 00 parji v Milanu*, brizi, Jacuueline a' inerrinema 16.00 * ... W Supercinema 16.00 •■'"ji, ta«. Iz bujne fan Verna. „ Alabarda 16.30 «^"1 Sara Montiel. M«rr Technicolor. , Aurora 16.30 Cimar«1 » Cristalio 16.30 K Jack Havvkins, oa.* ^ Garibaldi 16.00 «prv - vesolju«. Merla^J^ Capitol Jean 16.00 Valerie. preP1 mladini. Impero 16.30 «Suzy svet«. Prepovedano alia 16.00 ((Ti si 0“ Peter Finch, Marž ^ grajen v Berlinu-no mladini. p i U Massimo 16.30 svoj prvi sestanek a počitnicah v sredo ^ 20.30 na sedežu v il \ 6-1II. Prosimo M polnem številu udel o * ka zaradi pom^n jetu. . programu v nov1 f DAROVI Ker se zaradi : mogel udeležb . -m .... Antona Piščanca, ^ pij^ J-VIllA/licl Z u«"- _ F* dJ ’ 1 Križman 2000 lir etja fi& tico. Namesto e y,. rupsfcjfss-ii UdlUJCJV ™ ] Lonca 500, druž> g0n , družina Ceh 1'0 *larič 1000, družina R Angela Gec 500 gf * 1 Z Izlet SPDT D* fJ*#prir<* K deljo Je' l — .. ._____ ^l»nirl.SKv .»Ul .n vensko planinsko ^ na Nanos, kjer ^ ninsko proslaVil jtV* * m ?'% 11VJV11.VC **«—- *n došli vsi, clan.ohniKl potniki in druža pia vojnih in PreJ5 J f turističnih b°u. . Izlet SPDT «» dru^f', vensko planin** di v soboto in . n> 1fl 5. novembra > Mimogrede 08 ' vozSr„i} 'V zanimivosti n vele p l darskega ine|.tSf.ieo L 50 ribora. Z g kJ'r kočo na PohO« nočišče. leno. Ul. S. „11, IUUI M.auoia..,.«. ______ nCTVa, Ttg- kjjjlft* . stičnega mladinskega gibanja vasini, Ir8 t«1- p y vespagenzia lil' J j na obroke od, “ & 11“ — šport«. Trst vespagenzia p. 5160 li« za rimi prestava: • P VESPAGENZl* p, ri« 4500 lir za l83 ka izbira v"tornin ^ , rabljenih rn^ J Poskrbimo A za izvoz. nfjft 00 Vi rojstva, j«j f s Dne 2. okt0"" upifl" V, rodilo 6 otrok, oseb. oo-lri" UMRLI SO.psIi y/'-ni, 83-letna ni, 85-letni G'o got a‘^ f. letna Rosa lero, 57-letm * gl letna Giuf'n^l Scjuicdarini, Ro5a , settl, 74-Wn»"tninf%> Monacelli, 69 A""VV nardi, 76-iri"» -uF«; M. tolo vd. Ber8 ,9-ie1" d' j tonla Sirotti, j/l zolo, 63-letni irijf,/ nočna sl it« |i,A|iijr Barbo-Carn li enussi, U}- r[\W<> J Lepa prosvetna prireditev piskih otrok od Banov so v Prosvetnem domu na Opčinah °ci, ki So nastopiii v igri «Kraij Matjaž in Alenčica« Ltle^iejn Popoldne smo z “■ ^osveu,i°StV°vali Prav lo prireditvi Pi m C" Prinpnred.itvi, ki . tvdl šolski otroci pri Banih ni- J°lski otroci Sne. Svoje lastne 0,°.r«ni pr„„ a Prireditev v vetneoa doma na ,*o vecma naših »rie« f E®a leta'111.6- koncu šol- ^sditvt^ -Tazne kultur- h'prtkr °-l*am otroci od h ! Jtgttfe * t0 'OP kul-^ pfr. ,5 V Zar.Ptlrn Znlelro. IU vCtQ. P«!- SOISK tir. 1,1 it? ,z.ah so svojim rf.P.°!nili PTlWteljem fci so * e1*,.^oran°, da z dobro — a j trii1 ,marsikai napra-- ■ auUi ^80 nam ti otroci CaUe». i r tepc jo DočitJr OVali so en da naštudira- lep./® S!- sami pri' JPre: fitl ‘e za ioro. oder '"’dinia NadfrišJa na Hi,''1 v nnt- Rener, ki je ?*t»i n„s- Pre!epi slovenski Sil !e‘o Ism tako prireditev ogledalo še večje število staršev in otrok, ker dober vzgled zaleže mnogo več kot vsaka pridiga ali priporočilo. Mladim igralcem in vsem, ki so pripomogli k lepi predstavi, želimo še nadaljnjega udejstvovanja in uspehov. M. M. Poziv PSI državnim uradnikom Odbor tržaške federacije FS.1 je prouči! posledice uveljavitve zakona št. 1600 ter poudarja, da je treba državnim uslužbencem v Trstu zagotoviti, da jih ne bodo premeščali zaradi vključitve številnih uslužbencev bivše ZVU v državna uraij.e. Po. drugi strani pa men!, 'da je vsako zaviranje in nasprotovanje u-veljavljanju zakona št. 1600 nezakonito. Ta zakon je treba takoj uveljaviti ter tudi Pipj * noti ““-m JKiceruivi k.i aterim vPzdravni govor, se hi1- de^ala: «'So!-1 bliža. S posebnim j jasno opredeliti tiste nejasne Ejfl *o?arijlet°s _pričakuje- . od Banov smo 't da pripravimo k ’tno s?lskeya leta pri-iSn^Vtev. Seveda tisti, ki so šola Kol 2^jojo L71 ki jo šele to i Vs* mi obljublja• kjj se hn " vuijuviju.- fMa in17}0 r?sno popri-^ e,elje učenja, da bomo Nesn:?S2)odoryi učiteljem Ko JJern in da se od-jNli vsseem tistim, ki so se učimo m i! /fiSfiotjnl! 2a to> da danes 1 .'X '"10' se učimo in 'l %,■ V Hni-V°lem materinem J -J starši — je na- s*,-®0 n.a7n vlili za- uu/ !("; fe «,? er*aki med ena-a * spoštujemo dru-Ljli' Oh^0! .bodo nas spo-<>, je °r°zeni s takimi „ ..končala učenka, Hi i d(t n-i?en?e s prepri- družbi?110 koristili člo-lo«. Pošjk !n da bomo ču-l,tio narodnih zakla- k>ft‘ in 1?asfoPila dva naj-t« J CtetaCer: Mario Miko- Li»loe,'£!^iralaPerstnoj;iž' ki ■ dr, W Pa *Zlata ptič- prui «Prvič SLS io» Pnsfčen prizor-!s »_P?lo • p katerem je °tcli ofc od Banou, •«t,r. 'tet; Pfak način po-1 . spn-„ioneki* svoje ku- fe>*? 0£I bJl * Programa so /‘>‘\'irLuVluvpTizorili tri' ^(bw. Tq Matjaž in Alen- ?tiCe! iertoZa?d^a kraljice je kralja Matja- iiJii Matja ječi pri f-n jJc>co • Pavliha re-)ces»?ti<>že»n skuPn° s kra-! *i 1 v ubežita srečna S t 2?ali inroi3” domovino. « &a!i s *<> *elo do- l 8i L°Pili' n vl°oe. V igri ti VI L »Ul' r> v iy/g >r?olja'M„“nv Žarko o Menfi-laza' Alenka Beo Hro- fp?.' k,idja Malalan ^SP^nAlbin ^ > drud Aje dr,rt’ Prui P ®lO' aruB! pa kot Mu- tt*’0'))/6 JTebn ‘teV dobro u-k,,! dor^e ot Ppbvaliti vse - .,°l)rn S T°ke. ki so \>^<^rairvlo^ u o* Je. pn: , uu viuye l! čhtJi.Sospe ~^n? poh.ua- &■ k^a hŽTaViia‘- s“-j točke, ki jih izkoriščajo vsi tisti,, ki ugovarjajo pridobitvam uslužbencem bivše ZVU. PSI poziva tržaške državne uradnike, naj se ne pustijo zavesti po tistih, ki bi hoteli sejati razdor med njimi in uslužbenci bivše ZVU. Edino resnično učinkovito orodje, da se tržaškim državnim u-radnikom priznajo njihove pravice in izboljša njihov po-lcžaj, so po mnenju PSI vsedržavni sindikati državnih u- Goriško - beneški dnevnik Trgovinska zbornica sporoča Pojasnila o vojaških služnostih naj prouči odbor za kmetijstvo Odgovor obrambnega ministrstva na posebno vlogo trgovinske zbornice Odbor trgovinske zbornice je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da imenuje svojega zastopnika s funkcijo predsednika pri posvetovalni komisiji za prosto cono v osebi Carla Crocettija. Kar se tiče vojaške služnosti na Goriškem, je odbor vzel na znanje naslednja pojasnila, ki jih je poslalo obrambno ministrstvo tukajšnji prefekturi in predlaga naj ta pojasnila prouči stalni odbor za kmetijstvo: «A) Splošni tehnično-posve-tovalni odbor za vojaške služnosti je proučil nove tehnične predpise za določilo omejitev in področij, ki pridejo pod vojaške služnosti. Brž ko bodo novi predpisi pripravljeni, bodo ponovno proučili posamezne ukrepe za omejitev, ki so bili doslej izdani, z namenom, da bi zmajšali v okviru možnosti obstoječe omejitve. Poleg tega so v proučevanju novi ukrepi za spremembo veljavnega zakona z namenom, da bi bili bolj v skladu z demokratičnim duhom republiške ustave. B) Neodvisno od spremembe obstoječih zakonskih predpisov in odredb, so že pred časom sprejeli ustrezne notranje ukrepe za poenostavljenje in pospešenje sedanjega postopka. V celoti so bila dosežena znatna skrajšanja v času, ki je potreben za ureditev raznih postopkov predvsem na področju izjem. C) Končno so bila izdana tudi določena navodila podrejenim tehničnim ustanovam, imiiJiiiiiimiiimmiimiiiiimiiimmiimfiiimiiiHiiiiiimiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiin PričeteK novega šolsKega leta Ktlaj bodo poslovili napise na slovenske šolske zgradbe v goriški občini Včeraj zjutraj je bilo v Gorici in po vaseh neverjetno živo. Takšnega. «prometa» nismo opazili žp . več mesecev, pravzaprav od konca šolskega leta, ko so se učenci razšli in so se zanje začele počitnice. Teh je sedaj konec, pied seboj imajo spet delo— učenje. V Gorici bo obiskovalo slovenske in italijanske osnovne šole skupno 2480 otrok, srednje šole pa nekaj nad 3400-dijakov. Včeraj so imeli mašo po raznih cerkvah, ki so bile za to priliko dodobra napolnjene. Z novim šolskim letom...se pojavljajo ''številna vprašanja. Omenimo naj stroške za knji- radnikov. iiiiiiiiMiiimiimmmimmimininiiiimiiimiiii imunimi iiiuiii iiiuimmiimili m mn milimi Stavka v miljski ladjedelnici se nadaljuje Podžupan sprejel predstavnike stavkajočih delavcev Felszegy Začetek 48-urne stavke tesarjev ladjedelnice Sv. Marka - Stavka v podjetju De Micheli ge. prostore, ki so marsikje neprimerni, učilnice, ki pozimi čestokrat niso dovolj o-gievane itd. Toda eno izmed teh je tudi vprašanje napisov na vseh slovenskih učnih zavodih, začenši z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami. Marsikatera slovenska osnovna šola na Cr.riškem ima že slovenski r.apis, ki že od daleč opozarja, da je to zgradba «hram učenosti*. Veliko pa je takih, ki teh napisov še nima. Takšne šole so v goriški občini. To pomanjkljivost smo nekajkrat navedli v našem listu in io tudi obsodili, ker ni v skladu z zakonom o priznanju in ureditvi slovenskih šol. V tem vprašanju so oblasti že storile korak dalje, ki ga pozdravljamo, v občini S-teverjan, kjer so na osnovnih šolah in vrtcu postavili dvojezične kuvirske tablice z državnim grbom, da je že od daleč razvidno, kaj predstavlja ta zgradba. Takšne oznake so potrebne zlasti v mestu, kjer živi največ Slovencev. f zadnjih *aa£^r" pove. da bi si le, Podžupan prof. Cumbat _ je včeraj sprejel predstavnike stavkajočih delavcev ladjedelnice Felšzegy, ki so mu doku-mnetirano obrazložili, kako odpusti niso upravičeni. Podžupan je sprejel njih izjave na znanje in delavcem zagotovil, da bo o tem obvestil župana in občinski odbor. V ladjedelnici Felszegy pa stavka traja že osemnajst dni in so delavci včeraj na skupščini pooblastili obe sindikalni organizaciji, da načneta akcijo za stvarno podporo celotne kategorije kovinarjev. Včeraj so v tej zvezi že delili pred tržaškimi tovarnami letake s pozivi na nabiralno akcijo v korist delavcev Felszegy in s pozivom na pripravljenost na odločnejše solidarnostno gibanje. Danes bodo ponovno pričflli stavkati tesarji ladjedelnice Sv. Marka, kar so včeraj sklenili na enotni skupščini. Stavka bo trajala 48 ur Delavci so sprejeli tak sklep, ker pogajanja z ravnateljsvom CRDA niso privedla do konkretnih rezutlatov, saj je ravnateljstvo pristalo samo na nekatere zahteve manjšega pomena, ni pa hotelo razpravljati o ureditvi akordnega dela, ki je najbolj pereče. Včeraj so pričeli stavkati uslužbenci podjetja De Michel. li, ker podjetje ni niti odgovorilo na zahteve glede izboljšanja delovnih pogojev. Gre za dvajset delavcev, ki so zaposleni pri montiranju hidravličnih naprav. Javni natečaj za 60 redarjev Tržaško županstvo je razpl salc nov natečaj za 60 mestnih redarjev, ki jih bodo sprejeli v stalež občinske službe. Priglasijo se lahko moški od 21 do 30 let starosti, ki so opravili izpit nižje srednje ali strokovne šole in ki so visoki vsaj 1.70 m. Prošnje, ki jih je treba sestaviti na podlagi odloka dne 24.6.1954 št. 368, je treba poslati, opremljene z vsemi predpisanimi dokumenti, na glavni protokolni urad na županstvu do 16. novembra 1961 Podrobnejše informacije in kopije razpisa natečaja se dO' be na županstvu v personalnem oddelku, soba št. 82 v drugem nadstropju. Juli e na 'L LLL Predva]a danes 3. t. m. z začetkom ob 18. uri Titanus lilm: LUKNJA Natečaj za službe Trgovinska zbornica sporoča, da je bil objavljen natečaj dokumenti in izpiti za 4(5 mest svetovalca tretje stopnje v upravnem vodstvu Državnega zavoda za inozemsko trgovino. Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobijo prizadeti iz posebnega oglasa, ki je na vpogled na oglasni deski trgovinske zbornice v Gorici. da naj ne pretiravajo pri nalaganju omejitev in naj odrejajo samo tiste, ki so nujno potrebne.. Kar se tiče drugih od trgovinske zbornice v Gorici navedenih vprašanj, se sporoča naslednje: Odškodnina za razlastitev se vedno oceni po kriteriju, ki ga določa zakon od 25.6.1865 št. 2539 in sicer v zvezi s pravično ceno, ki bi jo nepremičnina imela pri svobodnih kupoprodajah. Ce prizadeti ne smatrajo ponudbe vojaške uprave za sprejemljivo, se določi cena za razlastitev po sodni ocenitvi. Možnost za dosego oprostitve ali znižanja zemljiškega davka je že predvidena v čl. 3, zadnji odstavek, veljavnega zakona, po katerem prizadeti lahko zahtevajo pri pristojnih finančnih uradih ponoven pregled ocenitve tistih nepremičnin, na katerih teži vojaška služnost, če ta dejansko zmanjšuje njihov dohodek.« Odbor trgovinske zbornice je nato odobril obračun Državne gozdne uprave — Inšpektorata iz Trsta, ki se nanaša na predujme dovoljene v računu pokrajinskega konzorcija za pogozdovanje in potem ko je izrazil svoje mnenje glede na namestitev novih bencinskih črpalk na Goriškem, je odobril proračun za leto 1962. «»------- Sovodenjci obiskali Montecatinijevo posestvo Sovodenjci so se vrnili z izleta v Milan Se danes so pod njegovimi vtisi in radi pripovedujejo o vsem, kar so videli. Najbolj jih je presenetila poskusna živinorejska postaja, ki je kakšne pol ure vožnje iz Milana in jo vodi Montecati-ni. V njej so lahko opazovali, kako redijo govejo živino, prašiče, kako so urejeni hlevi itd. Najbolj jih je presenetila molža krav, ki se pomolzejo «sa- Od včeraj dalje v civilni bolnišnici Gorica je dobila transfuzijsko središče S tem so odstranili veliko vrzel, ki je obstajala v zdravstveni službi Včeraj popoldne so v zgradbi civilne bolnišnice v Ulici Vittorio Veneto otvorili transfuzijsko središče, ki je prvo te vrste v goriški pokrajini. Intimni svečanosti so prisostvovali prefekt, predsednik pokrajine, predsednik trgovinske zbornice, številni zdravniki, primarij novega oddelka prof. Salvatore Banche-ri in druge osebnosti. Pozdravni govor je imel predsednik uprave civilne bolnišnice Carlo Crocetti, ki je najprej pozdravil vse prisotne, potem pa je poudaril, da se z otvoritvijo transfuzijskega središča odpravlja velika vrzel, ki obstaja na področju zdravstva gonške pokrajine. Mncgi krvodajalci, ki bi lahko podarili svojo kn transfuzijskemu središču, so se doslej zatekali drugam, ker v vsej pokrajini ni bilo primerno organizirane krvne banke. Primarij oddelka prof. Salvatore Bancheri je prisotnim razkazal prostore in naprave, ki služijo transfuziji in hranjenju krvi. Naprave so najsodobnejše ir. bodo v veliko korist zdravstveni službi v vsej pokrajini, zlasti pa civilni bolnišnici. Na koncu nam je Carlo Crocetti sporočil, da se vod stvo civilne bolnišnice te dr.i ukvarja z zadnjimi pripravami za otvoritev novega oddelka, ki bo imel sedež v novi, ločeni zgradbi na dvorišča civilne bolnišnice, kjer se dela zaključujejo. V tem cddelku se bodo v izolaciji od ostalih, zdravili tisti bolniki, ki imajo nalezljive bolezni ali tuberkulozo. Sodijo, da bodo ta oddelek otvorili čez kakšnih 15 dni. Po podatkih statističnega urada Podražitev življenjskih potrebščin za 2,6 odst. Samo v maju je imelo gospodarstvo nad dve milijardi lir škode zaradi mezdnih in drugih sporov Indeks cen življenjskim potrebščinam, kot ga je izračunal osrednji urad za statistiko v Rimu, je dosegel v preteklem juniju 70.44 (osnova za leto 1938 = 1),-v maju je dosegel 70.33 in v juniju 1960 je znašal 68.50. Iz teh podatki v je razvidno, da so se cene življenjskim potrebščinam v državnem merilu v enem letu dvignile za 2.6 odstotka. Kar se Gorice tiče, so statistični uradi ugotovili naslednje številke: stroški za pre- hrano so dcsegli količnik 81.12 v juniju, ali za okrog 2 cdst več kot v aprilu: stroški za obleko 56.69; za elektriko in kurjavo 48.06, za stano-ranje 47.39 in za razne druge izdatke 62.71. Povprečno so celokupni izdatki dosegli količnik 70.54, v primeri s cenami v letu 1938. Kot rečeno, so se izdatki mmmimm.............................milimi ............................... Prvi lov v Pevmi in Standrežu Pri Standrežu so lovci zadeli štiri divje zajce in... eno žensko Fazanov je na lovišču vedno manj, ker se ob košnji uničuje njihov zarod - V Pevmi so poleg zajcev in fazanov ubili tudi lisico Ker je bila otvoritev lova na stalno divjačino v naših krajih določena za 1. oktober, smo imeli preteklo nedeljo po vseh rezervatih na Goriškem prvo lovsko nedeljo. Kot znano pridejo v naši pokrajini v poštev za lov predvsem divji zajci, fazani, kotorne in v nekaterih predelih tudi srnjaki, na katere pa je bil pretekli mesec s posebno odredbo lov prepovedan, ter je za vsak primer potrebno posebno dovoljenje. Tudi lovci v Standrežu so se preteklo nedeljo odpravili na svoj prvi letošnji lovski podvig. Poleg osmih domačih lovcev so vzeli s seboj še tri povabljence. «Kaj hočete,« nam je pozneje povedal Nino, ki je že star štandreški lovec, me». Prenočili so Milanu, «naš lov je majhen in divja- kjer so si naslednji dan, to je v nedeljo, po skupinah ogledali mnoge zanimivosti tega mesta. Nekateri so šli po muzejih, drugi so se povzpeli na stolnico, nekateri pa so iztaknili razgledni stolp, napravljen iz železne konstrukcije, ki je v parku, kjer je geome-trsko središče velemesta. Tjakaj in nazaj grede so se nekajkrat ustavili, da so si pretegnili ude, ki so otrpnil; med dolgotrajno vožnjo. Vrnili so se najboljše volje. Omeniti moramo tudi srečanje, ki so ga imeli z grofom Dominiom Cacciom iz Milana, inženirjem po poklicu, ki je bil med prvo svetovno vojno italijanski oficir v Gabrjah in Rubijah, >kj jih čestokrat obišče. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIHIIIIIIIII Sončne in senčne plati Podgore Gospodinje bi bile zadovoljne z napeljavo gorilnega plina Prostor pred šolo naj asfaltirajo, kanale ob cestah pa cementirajo BUCO) MANU ROLAND MICHEL COSTANTIN JEAN KERAUDY PHILIPPE LER0Y RAYM0ND MEUNIER MARK MICHEL IGRAJO: Že nekaj dni občinski delavci popravljajo makadamske poti v Poagori. Posuli so jih z drobnim peskom, v jarkih pa so. odstranili travo, ki je preprečevala odtekanje vode. Delo je nedvomno dobro opravljeno, vendar sodimo, da bi bilo trajnejše, če bi jarke cementirali. V Podgori se namreč ob dežju nabere dosti vode, ki priteče s Kalvarije, ter razrije ceste. Ce bi ji usmerili tok po kanalih, bi ostale ceste dalj časa v dobrem stanju. Ne vemo, če nameravajo popraviti cesto tudi pred podgorsko osnovno šolo. Tamkaj štrlijo iz ceste debeli kamni, ki niso nič prijetna zadeva. Ker prostor pred šolo visi, sodimo, da bi ga morali asfaltirati. S tem bi ustvarili pred zgradbo primeren prostor, ki bi se lepše skladal z zgradbo in bi obenem tudi povzdignil njen pomen. Končno naj pripomnimo še eno stvar, ki so nam jo svetovale gospodinje. Za električne energijo potrošijo veliko denarja, ker kuhajo na električnih štedilnikih. Ker so speljali plin v Ločnik in v novo naselje v Ul. Ponte del Torrione, ne morejo razumeti, zakaj bi ga ne tudi v Pod-goro, ki je zelo veliko naselje in kjer bi našli veliko potrošnikov. in zato opozarjamo mestno plinarno na lo vprašanje. Z motocikla je padel V nedeljo okrog poldne se je 20-letni Silvij Jež iz Gorice, Ul. Coronini 8, peljal po mestu s svojim motociklom. Po nerodnosti pa je padel z vozila in se pri tem ranil na desni roki. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Ozdravel bo ket kaže v 8 dneh. čina se nima kje skrivati, poglejte, saj so samo vrtovi.« No, pa so v nedeljo vkljub vsemu prinesli domov štiri zajce, nekaj fazanov, zadeli pa so tudi — eno žensko. «Veste,» nam je povedal eden od lovcev, ki smp ga vprašali, kako je bilo s to zadevo, «med visokim sirkom ni mogoče opaziti človeka, ženska pa je poleg tega bila še za kopo sena in je nenadoma prišla na piano. Sicer pa je bilo več strahu kot drugega. Na lovu se kaj takega lahko pripeti in tudi mene je neki drug lovski tovariš malo pobožal s svojimi šibrami.« Štandreški lovci so nam še povedali, da je bilo z lovom bolje nekoč, ko jih je bilo manj. Nekdaj sta hodila na lov samo Nino in Žef; takrat se je splačalo iti, ker je vedno prišlo kaj pred puško. Poleg tega pa je sedaj lov omejen samo na nedelje, da dobijo zajci in druga divjačina med tednom «nekaj oddiha«. Kot znano je poleg tega določen tik ob državni meji poseben pas, kjer sploh ni dovoljeno loviti. Tam lahko «u-pihnejo« kakšno žival kvečje. mu taki lovci, ki imajo za to posebno dovoljenje. Na jugoslovanski strani menda nameravajo urediti v obmejnem pa. su posebno rezervo, kjer bo lov vsem prepovedan in bo imela tam divjačina najbolj varno zavetišče. «Kako pa je letos s fazani? «Teh je vsako leto manj. Se pred dvema letoma jih je bilo okrog Standreža kar precej, ker pa gnezdijo na polju, najraje v visoki travi, se je s košnjo mnogo njihovih gnezd uničilo in seveda tudi zaroda. Vendar pa se še vedno kateri stakne.« Poslovili smo se od štandre- ponedeljek, po nedeljskem pohajanju za divjačino, mudilo na polje, saj so vsi v prvi vrsti kmetje in zelenjadarji, pa jim je nedeljski lov le šport in prijetno razvedrilo ter jim ob slovesu želeli mnogo sreče tudi za prihodnjo nedeljo. Tudi pevmski lovci so se v nedeljo odpravili na lov s svojimi dvocevkami. Vodil jih je Rino Bensa. Glavni cilj njihovega lova je bil, prinesti domov čimveč divjačine, se pravi zajcev in fazanov. Ko so tako stikali za grmi in sledili svojim psom, ki so jim bili v veliko pomoč, je v «buži», pod Oslavjem, neki pes pregnal lisicov' Žival je skočila na piano, toda lovci, ki so imeli vsi nabite puške in so jih bile «same oči in ušesa«, so ji hitro upihnili življenje. Poleg zajcev in fazanov so prinesli domov tudi njo, ki so jo imeli za najvažnejšo trofejo tega prvega lovskega dne v rezervatih. Ko so kmetje z Oslavja izvedeli, da so lovci iz Pevme ubili lisico, so se oddahnili, zakaj premetenka je zavila vrat marsikateri kokoši. Nakazila proste cone Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da zaradi periodične zamenjave živilskih nakaznic proste cone, pristojni urad pri trgovinski zbornici ne bo izdajal takih nakaznic od 2. oktobra do konca meseca. Med to dobo torej pristojni urad ne bo izdajal upravičencem živilskih nakaznic, vendar pa bo to nadoknadil z izdajo nakaznic v novembru. tem je tudi padel in se kakšnih osem ■ metrov drsal po tleh. Udaril se je v glavo, dobil pa je tudi šok in povsem izgubil zavest. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku s pridržano prognozo. za hrano povečali, za obleko in elektriko pa za malenkost zmanjšali. V celoti pa smo zal eležili porast cen v Gor;ci za ekrog 1.5 odst. v dveh me-seeili. Nespremenjen je ostal izdatek za stanovanje, ker se najemnina poviša ob začetku leta Pri stanovanjskem indeksu pa je treba tudi upoštevati, da je še precej stanovanj, ki imajo blokirano najemnino in za to je na tem področju podražitev manj oo-čutr.a. Kar se pa plač tiče, so se v preteklem juniju poviša.e samo v trgovini in ricer mezde za 1.1 odst. ter mesečne plače za 1.4 odst. V primeri z junijem leta 1960 pa so bili ugotovljeni naslednji poviški: 6.2 odst v trgovini, 4.8 odst. v kmetijstvu, 4.1 odst. v industriji, .5.6 odst. v prevozništvu in 1.6 odst. v javni upravi. Zaradi delovnih sporov je bilo v pretek'cm maju izgubljenih 8 749.000 delovnih ur ali nad dva milijona več kot prejšnji mesec. Protivrednost v denarju bi znašala več kot 2000 milijonov lir samo za ta mesec. PSI in krajevni problemi Kamen mu je vrgel v glavo Včeraj okrog 15. ure so pripeljali v civilno bolnišnico 5-letnega Marca Terenzia iz Gorice. Pri skupni igri mu je neki drug deček nenamerno vrgel kamen v glavo in mu povzročil rano na čelu. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo v 7 dneh. Tiskovni urad goriške pokrajinske federacije italijanske socialistične stranke sporoča: «V petek, 29. septembra je bil v Gradiški sestanek vseh pokrajinskih in občinskih svetovalcev, da bi skupaj z odborom za krajevne ustanove proučili politično in upravno delovanje, ki se je izvajalo in k; naj se v prihodnje izvaja v okviru krajevnih ustanov. Po obširni debati je bil sprejet sklep, da se razširi odbor za krajevne ustanove in se da pečat bolj dinamične aktivnosti socialistični akciji z namenom, da se doprinese večji prispevek pri reševanju problemov obče koristj v tistem smislu, kot to narekuje upravna politika PSI. Predvsem da se da poudarka akciji proti tistim večinam, ki pod značko centra, levice dejansko skrivajo samo politično-upravno statičnost« Dve nesreči v Podgori Zaradi padca s kolesa je izgubil spomin 50-letni možakar si je zlomil roko Nesreča na delu Včeraj okrog 14. ure so z zasebnim avtomobilom pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vitt. Veneto 18-letnega Olivie-ra Feresina iz Moše. Ul. XXX Ottobre' st. 57. Zdravniki so Olivieru ugotovili opekline prve in druge stopnje po dlani in podlaktu desne roke. Pridržali so ga na zdravljenju za 10 dni. Oliviero se je ponesrečil na delu. Huda nesreča na mirenskem ovinku Ot 19.45 se je 21-letni Roman Okretič iz Devina-Nabre-žine peljal z vespo po Dolu v Gorico. Na ovinku, kjer je prehod druge kategorije v Miren, se je zaletel v obcestni kamen, ki ga je podrl. Pri ških lovcev, ki se jim je v ................................................................................. V petek 6. oktobra na Bledu Sestanek videmskih in slovenskih predstavnikov turističnih ustanov Na njem bodo poiskali možnosti, da bi se še bolj okrepil turizem na tem področju V petek 6. oktobra bo na Bledu sestanek predstavnikov Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo iz Vidma ter predstavniki Turističnih organizacij Slovenije, na katerem se bodo pogovorili, kaj vse naj bi storili, da bi se okrepil turizem med videmsko pokrajino in Slovenijo. Sestanek najbolj zgovorno Pripomba podgorskih gospo- dokazuje istrenost videmskih c.inj je prav gotovo na mestu 1 turističnih krogov, da bi se čimbolj izkoristile vse možnosti za razvoj turizma na tem področju. O tej iskrenosti po stikih smo se prepričali tudi v razgovoru s predsednikom turistične ustanove poslancem Bar. bino iz Vidma in na pravkarš-r.jem festivalu folklore v furlanski prestolnici, kjer so nastopile skupine iz Avstrije in Jugoslavije Ker so takšni sestanki edini način, da se ooisčejo usirezne oblike sodelovanja med prizadetimi ustanovami, smo mnenja, da bi v prihodnosti lahko prišlo do podobnih sestankov tudi z goriško in tržaško turistično ustanovo, kjer obsta. jajo specifična turistična vprašanja, ki jih je mogoče uspešno rešiti s turističnimi predstavniki ali gostjodarskimi u-stanovamj sosednje republike -- vse to seveda, v obojestransko korist. Freteklo nedeljo dopoldne sta se dogodili v Podgori kar dve nesreči, pri katerih je moral posredovati tudi Zeleni križ s prevozom ponesrečencev v civilno bolnišnico. Ob 11.30 je na svojem domu v Ul. Attimis 77 padel 50-letni Erminij Zotti tako ne-siečno, da si je pri tem zlomil podlaket desne roke. V bolnišnici so mu roko naravnali in postavili v mavec. U-kreval bo v 30 dneh. Približno uro prej pa se je ponesrečil s kolesom 31-ietm Ivan Mocini. iz Ul. Monte Calvario 26. Ko se je peljal s kolesom preko mosta pri Grcjni proti domu, je padel prav na mostu tako nerodno, da so ga morali z avtom Ze lenega križa odpeljati v goriško bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili pretres možganov, z izgubo spomina, rano nad desnim o-česom in druge poškodbe. O-kieval bo v osmih oneh. Vozni red vlakov ODHODI Proti Trstu: 0.20 (D), 5.4!) (A), 642 (A). 7.39 (D). 8.06 (A), 8.59 (D), 11.07 (A). 14.02 (A), 15.54 (A), 17.48 (DD), 18.34 (A), 20.00 (A), 21.46 (A), 22.25 (D), 23.15 (DD)*). Proti Vidmu; 4.32 (A). 6,24 (A), 6.57 (D), 7.27 (A), 7.53 (D), 10.52 (A), 13.00 (D). 1343 (A), 14.38 (DD)**), 15.38 (A), 17.21 (A), 18.35 (A), 19 47 (D). 20.29 (D), 21.47 (A). 22.39 (A) Odhod v Novo Gorico: 7.20 (A). 14.04 (A). 20.20 (A). PRIHODI /z Trsta; 4.31 (A). 6.21 (A), 6.55 (D), 7.25 (A), 7.52 (D), 10.50 (A). 12.59 (D). 13.39 (A). 14 37 (DD)**), 15.36 (A), 17.18 (A), 18.30 (A), 1945 (D), 20 28 (D). 21.42 (A), 22.37 (A) Iz, Vidma: 0 19 (D). 5.44 (A), 6.40 (A). 7.37 (D), 8.03 (A), 8.57 (D), 11.05 (A), 13.59 (A), 15.52 (A). 17.47 (DD), 18.32 (A), 19.58 (A), 21 44 (A). 22.24 (D). 23.14 (DD) *). Prihod Iz Nove Gorice; 8.08 (A), 15.13 (A), 21-25 (A). *) Vozi ob nedeljah od 25. 10. septembra in od 17. decembra 1961 do 25. februarja 1962, vsak dan od 1. do 31. avgusta. **) Vozi samo ob sobotah od 24. junija do 29. julija; od 2 do 9. septembra in od 16. decembra 1961 do 24. februarja 1962; vozi vsak dan od 1. do 31. avgusta. A — potniški vlak, D —t brzi. DD — ekspresni. iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiimiiii OD VČERAJ DO DANES C KINO t’ (d IH HA CORSO. 17.00: »Lopovi spijo v miru«, T. Murray. Ameriški film. VERDI. 17.15; «Lahko noč, odvetnik«, Alberto Sordi in Giulietta Mašina. Italijanski film. VITTORIA. 17.30: «Robinhood iz črne grofije«, K. Fischer in A. Corri. Cinemascope v barvah, ameriški film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Veliko streljanje«, W. Hartnell in S. Eaton. Angleški črnobeli film. «»------- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRI-STOFOLETT1, na Travniku št. 14 • tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 23 stopinj ob 14.30, najnižjo 15,2 stopinje ob 6. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 75 odstotkov. DAROVI 181 1‘lllkTI'VKI Ob priliki izleta v Milan so Sovodenjci darovali za Dijaško Matico 2.000 lir. Najlepša hvala! Čitajte in širite PRIMORSKI DNEVNIK L. PRIMORSKI DNEVNIK Ni več moštva brez poraza, a največ zmag ima Atalanta Proti pričakovanju je zmagal Milan v turinskem A LIGA IZIDI •Catania-Fiorentina 3-1 Milan-*Inter 3-1 Torino-*Juventus l-o Roma-*L. R, Vicenza 1-0 Atalanta -*Lecco 1-0 ♦Mantova-Padova 1-0 Palermo •Sampdoria 2 0 Bologna- *Spal 2-1 *Venezia-Udinese 2 1 LESTVICA Inter 7 4 2 1 17 7 10 Atalanta 7 5 0 2 10 10 L0 Milan 7 4 12 15 3 9 L.R. Vicenza 7 4 12 9 7 9 Torino 7 3 3 1 11 9 9 Sampdoria 7 4 12 7 6 9 Bologna 7 4 12 9 9 9 Roma 7 4 0 3 15 8 8 Mantova 7 3 2 2 11 7 8 Fiorentina 7 313 11 10 7 Juventus 7 2 2 3 9 9 6 Palermo 7 2 2 3 b 9 6 Catania 7 2 2 3 5 11 6 Spal 7 13 3 6 9 5 Venezia 7 2 14 11 15 5 Lecco 7 0 5 2 -i 9 5 Padova 7 115 3 8 3 Udinese 7 10 6 9 18 2 Prihodnje tekme (4-10-1S61) Bologna - Atalanta; Inter -Spal; Juventus - Catania; Vi-cenza - Mantova; Lecco-Roma; Palermo - Fiorentina; Sampdo-ria-Padova; Udinese - Torino; Venezia-Milan. B LIGA IZIDI •Bari-Verona •Btescia-Napoli •Como-Reggiana •Cosenza-Catanzaro 'Lazio-Sambenedeitese •MejsinaLucchese •Modena-Novara •Parma-Genoa Alessandria-*Prato Pro Patria-*S. Monza »0 1-1 1-0 0-0 3 0 4-2 1-0 0-0 4 0 4 0 LESTVICA Napoli 5 2 3 0 3 1 7 Alessandria 5 3 1 1 9 3 7 Laz.o 5 2 3 0 7 3 7 Genoa 5 3 1 1 5 3 7 Modena 5 2 2 1 6 2 6 Parma 5 1 4 0 3 1 6 Reggiana 5 3 0 2 7 3 6 P. Patria 5 2 2 1 9 6 6 Mess.ua 3 2 4m . a * 0 Como 5 2 2 1 4 5 6 Verona 5 2 I 2 5 3 5 Catanzaro 5 1 3 1 3 3 5 Brescia 5 1 2 2 4 4 4 S. Monza 5 2 0 3 7 9 4 Prato 5 1 2 2 7 10 4 Cosenza 5 1 2 2 3 6 4 Lucchese 5 1 1 3 C t 3 Sambenedettese 5 1 1 3 1 • 3 Novara 5 0 1 4 0 6 1 Bari 5 0 3 2 2 4 -7 Prihodnje tekme (9-10-1961) Alessandria-Modena, Genoa-Como, Lucchese-Parma, Messi- na-Cosenza, Napoll-Lazlo, No-vara-Catarizaro, Pro Patria-Brescia, Reggiana-Prato, Sam-benedettese - Bari, Verona-S. Monza Športne stave T0T0CALCI0 Catania-Fiorentina (3-1) 1 Inter-Milan (1-3) 2 Juventus-Torino (9 1) 2 Lanerossi-Homa (0-1) 2 Lecco-Aialanta (0 1) 2 Mantova-Padova (1-0) 1 Sampdoria-Paiermo (0-2) 2 Spal-Bologna (1-2) 2 Venezia-Udmese (2-1) 1 Cosenza-Catanzaro (0-0) X Parma-Genoa (0 0) X V. Veneto-Marzotto (1-1) X Empoli-Livorno (0-2) 2 KVOTE 13 — 156.376.000 lir 12 — 6.000 000 * T0TIP 1. — 1. Brouge Hanover 2 — 2. Mick D’Angerieux 1 2. — 1 Pipardiere 1 — 2. Plrro X 3. — 1. Spiendor 1 — 2. Bingo 2 4. — 1. Zuccherino X — 2. Grimilda X 5. — 1. Phargel X — 2. Dinghv 1 6. — 1. Adlmante X — 2. Fiordo 2 KVOTE 12 — 3.437.917 lir 11 — 17.035 ■ 1« — 1.032 ( Sampdoria, ki je teden dni prej premagala Milan na San Siru, je to nedeljo doživela doma poraz po skromnem Palermu - Velika gneča pri vrhu lestvice Po sedmih tekmah letošnjega prvenstva ni moštva, ki bi vidno dominiralo nad ostalimi. Na samem vrhu lestvice je Inter v družbi Atalante, z eno ali dvema točkama manj je pa kar še sedem moštev, ki se lahko že v sredo, ko se bo igralo naslednje kolo, prerinejo še bolj v ospredje ali pa zaostanejo. Preteklo nedeljo so bile gotovo oči vseh obrnjene v Milan, kjer sta se že 135-krat sestala Inter in Milan. Mogoče še nikoli ni bilo ustvarjeno mnenje tako splošno na strani Interja kot letos. To ne toliko zato, ker bi Inter sam kazal tolikšno nadmoč v primeri z nasprotnikom, kot zaradi »e-ga, ker je bil Milan v preteklem tednu močno prizadet z raznimi nevšečnostmi. Najprej afera Greaves. Milan se je pred derbyjem odpovedal angleškemu igralcu, da ga s tem kaznuje. Toda če bi bilo mogoče Angleža še nadomestiti, je pa stvar postala vse bolj kočlji.va, ko sta iz moštva izpadla še dva druga igralca, ki ju je kaznovala liga. Eden od teh dveh pa je igralec velikega kalibra; Altafini. V tej zadregi že res ni kazalo drugega, kot sprejeti nazaj v moštvo Greavesa, ki se je sicer med tednom dobro držal, ter kazal voljo, da bi pogre-šeno popravil. Y nedeljski tekmi je bil dovolj soliden in dal je tudi drugi gol. S tem se je mogoče deloma rehabilitiral. Prvi, gol je dal Pšvatelli, ki je zamenjal Alta. finija. Potem je sicer Suarez znižal prednost Milana, toda Conti je rezultat spet popravil. In tako se je ta tekma končala, kot pravzaprav nihče ni pričakoval. Zmage je gotovo še posebno vesel trener Rocco, ki je imel v zadnjem času dokaj neprijetnosti. Drugi derby je bil v Turinu. Torino je letos moštvo, ki plava v dobrih vodah. med. tem ko se Juventus še. ni prav znašla, zato je bilo težko v naprej reči, kdo bo zmagal. Da je Juventus v nedeljski tekmi skoraj ves čas igrala brez Sivorija, je vsekakor o-lajševalna okoliščina: in Mora je celo zastreljal enajstmetrovko. Vendar se lahko re. če, da je zmaga pripadla boljšemu — z edinim golom Angleža Bakerja. Med presenečenja, ki se nizajo od nedelje do nedelje, spada tudi nedeljski poraz Sampdorie na lastnem ignseu. Zmagovalec pa ni bil kak pretendent za prvo mesto, temveč novinec povratnik v seriji A — Palermo. In namesto da bi dajala gole Sampdoria pred lastnim občinstvom ter z Veselinovičem na mestu srednjega napadalca, je to raje opravil Palermo. Padova ima včasih tudi nekoliko smole. V nedeljo bi zaslužila vsaj neodločen rezultat zaradi boljše igre od domačih, toda njena slabost je prav napad, ki se ne znajde ob pravem trenutku. Mantova, nov.nec v seriji A, igra včasih dobro, včasih pa ima srečo. Nedeljska njena tekma spada vsekakor med srečne. Moštvo je igralo slabo, toda Mazzero je ob neki priložnosti sam vodil žogo proti nasprotnemu golu ter z 20 m močno streljal v gol. Uspelo mu je in ta rezultat za domače je ostal. Tekma med Bologno in Spal se tudi šteje kot derby. V nedeljo je bila Bologna gost pri sosedih in ni se branila obnašati se kot gost ter domačim odvzeti večji kos torte. Domači so igrali z voljo do zmage, medtem ko so imeli gostje boli urejeno igro. Kljub vsemu pa je bil zlasti v prvem polčasu boljše moštvo Spal. Prednost enega gola domačih pa so gostje izenačili in dve minuti pred koncem je prišla še enajstmetrovka v korist Bologne. Padel je gol in tekma bo ostala v nogometni zgodovini kot zmaga Bologne in poraz Spal ne glede na vse ostalo. Atalanta, ki se nahaja poleg Inter na vrhu lestvice, je v nedeljo zopet dokazala, da njena pozicija ni zgolj slučajna. V nedeljo je igrala v Leccu ter tamkaj uklonila domačine z edinim golom Ma-schia. Ta igralec je bil sploh v nedeljo zelo razpoložen, čeprav je že v drugi minuti igre zastreljal enajstmetrovko. («Oddolžil» se mu je Lind-skog z enako «akcijo» štiri minute pred koncem.) Rezultat iz Catanie lahko sprejmemo takšnega, kakršen je, ker izraža to, kar je bilo in kar se je dogajalo na igrišču. Proti zmedeni in neuspešni Fiorentini je igrala dobra in borbena Catania, ki je lahko s svojim Nemcem Szyma-niakom kar zadovoljna. Kaj lahko pomeni igralec, ki ima «nos» za gol, se je videlo v nedeljo v Vicenzi, kjer je edini gol Manfredi-nija prinesel gostujoči Romi zmago. Manfredini je bil sicer že «invalid» in se je nahajal na krilu. Ko pa je sredi drugega polčasa prejel u-godno žogo, je znal preigrati vrsto igralcev in se spet dvigniti, ko ga je vratar že spravil na tla, ter spet dvigniti žogo dovolj visoko, da je šla v gol, pred katerega se je v tem času že postavila vrsta branilcev. V Benetkah se je dolgo časa zdelo, da bodo odšli Furlani domov z zmago. Njih namen je bil sicer, oditi iz Benetk neporaženi, zato so se vrgli predvsem v obrambo. Venezia je prevladovala, toda Manganotto je ob neki priložnosti pobegnil in ko ni pred nasprotnikovim golom llllllflllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII DAVISOV POKAL Italija-ZDA od IB. do 15. oktobra v Rimu NOVI DELHI, 2. — Drugi dan medconskega finala za Davisov pokal so Američani popravili rezultat v svojo korist na 2:1. V dvoje sta namreč Mc Kinley in Dell premagala Indijca Krishnana in La-la s 5:7, 6:0, 6:3 in 6:2. Tretjo točko in s tem zmago za ZDA pa je danes priboril Whitney Reed, ki se mu Jaideep Mukerjee ni mogel mnogo ustavljati; rezultat 6:2, 6:3, 6:3. V zadnji igri posameznikov pa je Krishnan premagal Američana Mc Kinleya s 6:3, 4:6, 1:6, 6:3, 6:4. Končni rezultat je torej 3:2 za ZDA, V medconskem finalu se bodo tako spoprijele Italija in ZDA, in sicer v Rimu od 13 do 15. oktobra. našel nikogar od svojega moštva, da bi mu podal žogo, je pač sam streljal proti golu. 2oga je šla v gol. Domači so izenačili v drugem polčasu po Raffinu, ki je prvi na lestvici strelcev v seriji A. Pozneje pa je padel še zmagoviti gol za domače. V sredo igra Udinese na lastnem igrišču proti Torinu. Ze zaradi Torina se izplača iti pogledat to tekmo. B LIGA Tudi- v seriji B se vsako nedeljo precej stvari zaplete, čeprav ni takih presenečenj. Od treh vodečih — po prejšnji nedelji — sta se dve moštvi pomaknili le za eno točko naprej. Vsa tri moštva — Na-poli, Genoa in Reggiana —• so gostovala. Prvi dve sta se iz Brescie in Parme vrnili z neodločenim rezultatom, Reggiana pa je v Comu izgubila in poročila pravijo, da je lahko zadovoljna, če je izgubila s tako nizkim rezultatom. V vrsto vodečih sta se prerinila še Lazio in Alessandria, toda tudi Pro Patria je dosegla tako zgovorno zmago, da je možno sklepati na n’“-no voljo po uveljavljanju. Sicer je bilo doslej šele pet tekem in je še zelo daleč do odločitve, kdo bo šel v serijo A. Res pa je, da mora takoj začeti resno delati, kdor hoče računati na uspeh. Moštva so zelo izenačena, saj jih ima po sedem in šest točk kar deset. Hudo pa je za Bari. To moštvo je bilo kaznovano — podobno kot lani Ge- noa — s tem, da je moralo začeti prvenstvo s pasivo 10 točk. In v sedmih tekmah je uspelo zmanjšati to pasivo komaj za tri (!) točke. Ce se torej krepko ne popravi, mu je že sedaj zagotovljen — odhod v serijo C. -«»- Zadnje kolo na blejskem turnirju Poleg že v nedeljski številki sporočenih štirih remijev (Gli-gorič-Keres, Parma - Trifunovič, Pachman - Olafsson in Portisch . Talj) so se ostale partije v XVIII kolu zaključile tako: Fischer - Petrosjan 1:0, Donner - Udovčič (po nadaljevanju) 1:0, Darga . Bertok 1:0, Bisguier-Matanovič prek., Ger-mek - Geller 0:1, Najdorf - Iv-kov 0:1. Nekatere prekinjene partije so se v nedeljo nadaljevale in končale z rezultati: Fischer -Keres remi, Petrosjan - Udovčič 1:0, Darga - Geller remi, Bisguier - Olafsson 0:1, Pachman . Ivkov 0:1, Portisch -Najdorf remi, Bisguier - Mata-novič prek. Verjetno se je tudi ta partija zaključila, vendar pa poročila nismo prejeli: isto velja za partijo Donner - Bertok. Stanje je torej pred zadnjim kolom, ki ga na Bledu igrajo danes, sledeče: Talj 13,5, Fischer 13, Gligo-rič 12,5, Keres in Petrosjan 11,5, Trifunovič in Geller 10, Bisguier in Donner 9 (1), Parma, Najdorf 9, Darga 8,5, Portisch 8, Matanovič 7,5 (1), Ivkov, Olafsson 7,5, Pachman 6,5, Germek 5,5, Betrtok 5 (1), Udovčič 4. V nedeljo je bila v Trstu prva tekma C lige Tesno, toda zasluženo, je Triestifl8 premagala šibke goste iz CremoBj Strelca golov Santelli in Sadar, pri gostih pa Pasguind STRELCI: v prvem polčasu v 8’ Pasquina (C.), v 30’ Santelli (T.); v drugem polčasu v 18’ Sadar (T.). TRIESTINA: Miniussi; Brach, Frigeri; Sadar, Mercuza, Bizai; Trevisan, Ezoke, Demenia, Secchi, Santelli. CREMONESE: Sartori; Parolini, Pacini; Mizzi, Varini, Fantuzzi; Moretti, Castoldi, Turci, Pasquina, Mari. SODNIK: Lombardini. KOTI: 3:1 za Triestino. GLEDALCEV: 6.000. Interni debut Triestine v C ligi ni bil ravno razveseljiv. Tesna zmaga nad skromnim nasprotnikom, ki je moral v prvem kolu položiti orožje na lastnih tleb, je pokazala, da je v domačem moštvu za sedaj več vrzeli in pomanjkljivosti kot pa dobrih strani. S tem seveda ni rečeno, da teh pomanjkljivosti v bodoče ne bo mogoče odpraviti. Nasprotno, imeli smo vtis, da bo e-1 najstorica lahko dosegla pre cejšnjo homogenost in tudi znatno homogenost realizacijsko sposobnost, vendar ne brez resnega dela in požrtvovalnosti vseh. Igralci bi namreč po svojih sposobnostih morali za C ligo vsekakor zadoščati, ne glede na to, da je glavna značilnost te skupine predvsem borbenost, kar je nazorno pokazala tudi Cremonese. Najboljši del domačega moštva je trenutno krilska vrsta, v kateri sta vsaj tokrat izstopala oba stranska krilca Sadar in Bizai, prvi z borbenostjo in ofenzivnostjo, drugi z dobrim smislom za po- pa zicijo in odlično razdiralno sposobnostjo. Ožja obramba je bila nekoliko nezanesljiva in posebno Brach še ni dosegel lanske forme. V napadu še zdaleč ni vse v redu. Vse preveč je oklevanja in vse premalo iznajdljivosti. Strelov na vrata je bilo sicer precej, vendar ne dovolj preciznih in ostrih. Szokeju in Trevisanu se je poznala pomanjkljiva priprava in nezadostna kondicija, Secchi je bil vse preveč raztresen, Demenia pa neroden, posebno v zaključnih fazah, v katerih je upropastil marsikatero odlično priložnost. Santelli je bil sicer edini od napadalcev strelec gola, toda njegov način igre ne prepriča, čeprav utegne biti včasih tudi rentabilen. Začetek igre je pripadel gostom, ki so povsem nepričakovano prešli v vodstvo že v 8’ minuti igre z golom odličnega Pasquine. Sledila je sterilna terenska premoč domačih z mnogimi napakami, vse dokler ni Santelli iz na videz nenevarnega položaja in z razmeroma šibkim, toda dovolj učinkovitim strelom, izenačil. Do konca polčasa je bila igra odprta. Prvi del drugega polčasa do odločilnega gola domačih je bil prav gotovo najboljši v vseh 90 minutah. Triestina je pokazala marsikatero lepo potezo, kar je nedvomno dokaz njenih potencialnih zmožnosti, in tudi mnogo lepih strelov na vrata. Gostje so znatno popustili in v 18. je po kazenskem strelu skoraj iz kota Sadar z odličnim udarcem z glavo drugič zatresel mrežo. Le nekaj minut nato bi gostje skoraj izenačili, toda žoga se je odbila od droga. To pa je bila tudi poslednja nevarna akcija pred vrati domačih, ki bi do kraja lahko še vsaj dvakrat zatresli mrežo, kar pa je preprečil solidni vratar gostov. Gledalci so z dokajšnjo težavo izsiljeno zmago pozdra- vili sicer z zadov vendar pa med iSr0 brez negodovanja. ilj< c-liga BieIlese-*Bolzano •Casale-Ivrea •Legnano-Savona •Pordenone-Fanlan* •Pro Vercelli-Va'«8 •Sanremese-Mestri"* •Treviso-Saronno •Trlestina-CremoM" •Vittorio V.-Mar»«° LESTVIC* „|l! Biellese Savona Vittorio Veneto Fanlulla Saroano Pro Vercelli Varese 2*1' 21 " 2‘ »' 2 ‘Lil Triestina Treviso Mestrina Marzotto Sanremese Casale Ivrea Pordenone Legnano Bolzano Cremonese i' 21 i' \\'*k 'l!i i' !• !!| 2‘ul j!!!’’1 • • i' lil** Vojvodina s na čelu po sedmih koW Žalostna smrt nogometnega strokovnjaka llješa Špica V jugoslovanskem nogometnem prvenstvu je Vojvodina z zmago nad Veležem dohitela vodečega Partizana. Na tekmi je bilo precej golov in Mo-starci so se pokazali kot enakopraven nasprotnik. Nezanimiva pa je bila tekma v Beo- niiiimiiiimniiiiliHiiimiiimiiiiiiiiiiliiiiiiiiimittiiiimmnimiiiiiuiiimiiumiiilutlimiimimniiiiimiiMiimiiHinilHiiiiiMilimiiiiiMiimmitiiiiiiimiimiiiiiiiilmiiiiliiiiiimfillltitiiiiiiiiiii Ženski odbojkarski turnir v Miljah Zadovoljstvo in razočaranje ob nastopu odbojkaric Bora Petnajst dni za moškimi so se tudi ženske ekipe pomerile med seboj v tekmah za pokal Julijske krajine. Razen Borove šesterice sodelujejo na turnirju goriškj AGI, ekipa italijanskih prvakinj Casa della lampada in ženska vrsta Li-bertas, ki združujeje v svojih vrstah igralke lansKoietnih e-kip Julie in VIS. Turnir, ’ki se je odigral v miljski telovadnici, je potrdil nadmoč italijanskih prvakinj, ki so zlahka odpravile vse svoje nasprotnice, medtem ko je po tem prvem dnevu Borova eki. pa na zadnjem mestu lestvice, čeprav je imela edinstveno priliko, da si osvoji vsaj dve izmed šest možnih točk. Goriške igralke so zaigrale solidno in so nadvladale Bor m Libertas. Libertas, katere ekipa je bi. la sestavljene z izrecnim namenom, da prevzame dediščino Case della lampada, je v tem svojem nastopu v celoti razočarala, čeprav je pokazala precejšnjo možnost napredka. V prvi tekmi sporeda je Casa della lampada brez težkoč odpravila Libertas, ki je le v drugem setu znala nuditi nekaj odpora. Italijanske prvakinje so začele zelo odločno, kar je zmedlo nasprotnice, ki so se vdale skoro brez boja. Sledila je tekma Bor-AGI. Borovke so proti svoji navadi v prvem setu zagrale s zelo strumno in z lepo odbojko ter prepričevalno in zasluženo osvojile prvi niz. Tega delnega uspeha pa so se prezgodaj veselile. Začele so vendar so tako v tem kakor v naslednjem setu klecnile in v obeh osvojile komaj 11 poenov. Takoj nato sta se pomerili Bor in Libertas. Negativna faza Borovih igralk se je nadaljevala tudi v prvem setu te tekme. Ob zamenjavi igrišča pa so se plave popolnoma izpremenile. Zaigrale so bolj pazljivo v obrambi in zato je bil tudi napad deležen bolj ugodnih žog in imel tako priliko, da se izkaže. Zal se je v tem setu in v naslednjem izkazal — v negativnem smislu — tudi glavni sodnik, ki je s svojimi nemogočimi napakami popolnoma pokvaril igro in ji izpremenil lice. Kljub sodniku so Borovke po polurnem boju iztrgale set nasprotnicam z minimalno razliko 16:14. To jim je vlilo novih moči in s pridobljenim elanom so nabrale precejšnjo prednost. Smemo reči, da so šele v tem setu pokazale vse, česar so zmožne. Nasprotnice jim niso mogle iztrgati iz rok iniciative. Borova prednost je naglo rastla: najprej 12:6, nato pa 14:9, torej že skoro gotova zmaga. Slab,, sojenje pa se je še bolj poslabšalo. Borovke so postale nemirne, saj jim je manjkala le ena točka in bi zmagale. Točke pa so nizale le nasprotnice, ki so polagqma nadoknadile celo razliko in same prešle v vodstvo. S požrtvovalno igro so Borovke izenačile. Spet je Libertas po-vedla in še enkrat, z zadnjimi močmi, jo je Bor dohitel. drugi set v evforičnem stanju, I Sojenje pa je padlo na naj- nižjo raven in Libertas je končno le osvojila zadnji sve točki, set in tekmo. Ta prvi del turnirja sta zaključil: še dve tekmi AGI-Li-bertas in Casa della lampa-da-Bor. Prvi set med goriško in tržaško ekipo je bil zelo bojevit in igra obeh moštev izenačena. Sele proti koncu je ekipi AGI uspelo priti do lahke premoči, ki je pripomogla k zmagi. Začetek drugega niza je bil verna slika prvega, vendar je pozneje Libertas popustila in Goričanke so laže prišle do zmage. Casa della lampada je. zaključila vrsto svojih zmag s tem, da je osvojila obe točki tudi proti Boru, katerega t-gralke so bile še vedno potrte zaradi poraza proti Libertas. Z nedeljskimi nastopi Borovih igralk smo ob enem zadovoljni in razočarani. Zadovoljile so nas v prvem setu proti AGI in v zadnjih dveh nizih proti Libertas; razočarale v ostalih. Ne moremo si raztolmačiti tako nagle spremembe kvalitete od enega niza do drugega. Zdaj so med najboljšimi, takoj nato pa se udajo brez boja. Ta nestalnost je njihova glavna pomanjkljivost Da bi le bolj uravnovešeno zaigrale, bi to pot gotovo odnesle kako točko. To jim je težko odpustiti. Danes niso več novinke, nastopajo že vrsto let in bi morale imeti že mnogo bolj razvit tekmovalni duh, katerega pomanjkanje jim je do dandanes odreklo marsikatero priznanje in zadoščenje. V prvem kolu tekmovanja za pokal »Julijske krajine«, ki se bo nadaljeval in zaključil prihodnjo nedeljo v Gorici, so bili doseženi naslednji rezultati: Casa della Lampada - Libertas 2:0 (15:4, 15:8) AGI - Bor 2:1 (9:15, 15:4 in 15:7) Libertas - Bor 2:1 (15:1, 14:16, 18:16) Casa della lampada - AGI 2:0 (15:10, 15:5) AGI - Libertas 2:0 (16:14 in 15:10) Casa della lampada - Bor 2:0 (15:5, 15:2) Ekipe so nastopile v sledečih postavah: AGI Gorica: Tacchinardi, Detton, Mangris, Plesnizer, Pe-lessan, Cantarin, Tarantino, Bertacchi, Mikulus. Casa della lampada: Kermo-li, Dapretto, Suppani, Tom-masi, Berto, Fetto, Favento. Libertas: Burlon, Pellegrini, Ersini, Gandusio, Giraldi, San-zin, Snaider, Scipioni, Sutto-ra, Trevisan. Bor: Pavletič, Mijot, Zava-dlal, Batista, Hmeljak, Orel, Rauber, Žnideršič. Sodni zbor so sestavljali sodniki: Ziani, Melozzi, Sturma, Postogna in Cutazzo. LESTVICA Casa della lampada 3 3 0 6 AGI 3 2 14 Libertas 3 12 2 Bor 3 0 3 0 P.zio gradu med Partizanom in Crveno zvezdo. Nasprotnika sta si točki razdelila brez gola. Dinamo je dosegel svojo drugo letošnjo zmago in to na Reki. Igral je bolje od nasprotnika, a nahaja se še vedno z nekaterimi drugimi moštvi na repu lestvice. Tako je v njegovi družbi tudi splitski Hajduk, kar je za to moštvo dokaj nenavadno. V nedeljo je I. ZVEZNA LIGA Riieka - Dinamo 1:3 Borac - Novi Sad 2:3 Vardar * Beograd 3:2 Crv. zvezda - rarttzan u:9 Hajduk - Sarajevo Vojvodina - Velež LESTVICA 0:1 4:3 Partizan Vojvodina Crv, Zvezda Sarajevo Beograd Vardar Novi Sad RIJeka Dinamo Borac Hajduk Velež 7 4 2 1 7 4 2 1 7 3 2 2 7 3 2 2 7 3 2 2 7 3 13 7 2 3 2 7 2 3 2 7 2 14 7 13 3 7 13 3 7 13 3 13:0 13:9 14:0 1j:16 14:0 16:17 9:12 3:6 6:9 12:15 7:11 9:12 II LIGA (ZAHOD) Karlovac - Proleter Zeljezničar - Sloboda Varteks - Borovo Tresnjevka • Split Lokomotiva : Maribor LESTVICA 5:1 3:1 3:0 3:0 1:3 Sloboda 7 5 11 20:9 11 Treinjevka 7 3 3 1 17 4 9 Železničar 7 4 12 19:6 9 Split 7 3 3 1 12:9 1 Čelik 7 4 0 3 11:10 Proleter 7 2 2 3 15.16 6 Karlovac 6 3 0 3 )5:i6 6 Varteks 7 2 2 3 10:13 6 Maribor 7 2 2 3 6:13 6 Šibenik 6 3 0 3 7:17 C Borovo 7 12 4 9:16 4 Lokomotiva 7 10 6 SCL 9:19 2 Ljubljana . triglav ;k> 7:2 Kovinar Ilirija 0:1 Sobota * Krim 0:4 Kladivar Gorica 7:0 Triglav (Lj.) - Celje LESTVICA 9:2 Triglav (LJ.) 5 4 10 21:5 9 Rudar 4 4 0 0 17:9 9 Ljubljana 5 3 11 12:7 7 Celje 5 3 0 2 14:19 ( Slovan 4 2 11 9:4 9 Gorica 5 2 12 6:12 5 O. Krim 5 2 0 3 22:12 4 Kladivar 5 2 0 3 16:10 4 Sobota 5 2 0 3 9 15 4 Ilirija 5 113 7:12 3 Kovinar 5 10 4 6:14 2 Triglav (K.) 5 0 14 5:15 1 moral Hajduk n® prepustiti fm„reistC> bosanski jjf šču Drugi Borac Banje h^’€ podlegel na do«3 „rjV Novemu Sadu, ki J i novinec v I-. hS1; rjar fl V Skoplju je VafU ga| Beograd, vend selje nad zmago lialoSlj mi spremenilo v rKjžD« nenadne smrti teT,:eja rektorja kluba j-J „ei Po tekmi se je SP«-onesvetil, nakar 50 ysji ljali v bolnišnico-moč pa je bila z s,c; medtem že umrl za„; „i jo. špic je bil zna #t i ni strokovnjak, ki LjlilV ljenje posvetil noS , Mjjo zadnja leta vansko državno ter najboljša ližaS * * * trerii$ K V drugi zvezni 1 ivu -vojiij /lij ijem veselje z zrn?®, S**«? komotivo v Zagre V * nik je sicer zadn) jgfist toda na domače«' .( vsako moštvo nev j,gi V V slovenski cons« celj«e#; Goričani doživeli ji? da poraz; upamo, nesuspehu sledi« uspehi. .«»—■ te«1 Osem atletov na miting« v RIM, 2. Za < lahkoatletski «1««® \i - ji Rimu 15. oktobra. ^ potrdili, da se bod gg udeležili: Ozolm m). Savinkov O5^,. p kov (110 m 0 no J' (400 m), Cibule« fiev , Krejer (troskok (400 m ovire) in « udele,/ Ja). Mitinga se bo di maroški spri nter ofj #** CATANIA, 2. ' . ni bilo v časop1® jgjjsk1^ nah Catanie P°« i t ( sopisov, ne l°ka 3 je rekla mati, ko je Francka hitela, da bi popila vročo kavo. Počesala se je bila že in umila in samo jopo je bilo še treba obleči. Od daleč se je nekaj oglasilo, drdralo je po klancu navzdol, zmerom bliže in zmerom glasneje Francka je nagnila sklenico in par kapelj rumene kave ji je padlo na srajco. Voz je bil prišel izza ogla, že je bil skoro pred hišo. Francka ni pogledala na klanec, toda vedela je, da prihaja Kovačev voz. Oblačila si je jopo, ali podloga se je bila razparala in roka ni mogla skozi rokav. Francka je zajokala. «Torej hiti, otrok neumni! Ne vekaj!> Mati je sedela še zmerom na skrinji, sklenico med koleni, in Je gledala, kako se je Francka oblačila. Nežka je sedela na robu postelje, pohite- vala je in nosna v usta velike kose v kavi namočenega kruha. Voz je šel počasi mimo hiše. voznik se Je nagnil malo v stran in je zaklical s surovim glasom: «Kje pa ste? Ne bomo čakali!* Francka je tekala po izbi. bogvedi kaj je iskala. V robec je zavila velik kos kruha, molitvenik s koščenimi platnicami je držala v roki, tudi ruto je že imela na glavi, nerodno * % zapravljaj!* FranCp1ete>° Ut sredi nemira in hlastanja jo je V- navezano in preveliko zanjo, tako da se Je skrila v njej. Mati je položila desetico na miz° «Pametno rabi denar in ne desetico in -------------------------------- . j samo o veliki noči in o božiču je imela v roki ^ in je hodila z njim celo dolgo uro med šotori P , Ko se je še ozrla med vrati na mater in sestr pogled poln hvaležnosti in ljubezni. Voz se je pomikal počasi mimo. nekdo je je P ft vozi!* in zdrdral je po klancu navzdol. Francka^.^ol šila, da ji je zamrgolelo po obrazu, a nato " je j® pIi teki0 in molitvenik tesno k sebi, sklonila glavo ter i n« nek0 .n P( infl se oddahnila. Mislila je že, da ji uide voz lil 111U11L vcllliv bcoilO iv oCUl, o IVI Ulllla giavu po hreščečem kamenju. Zenska se je okrernia « se - ii^V klancu, po dolini, za hrib, in strah ji je bil stis^*0če pu iircaiscVciii ivaiiieiiju. zjeuoiva be je uivicaja*^ ^ , pa tečeš? Saj bomo čakali pri malinu!* FranCo0sta19i;. taknila ob velik kamen, kmalu bi bila padla, in _ red „ \rrt7 i0Pr -fC«' f bilo vf' se ji je bila nagnila za vrat, v lica ji je pazduho je čutila mokroto. -»Pri malinu bodo ealil'10ni6li z voza in šla je počasneje z drobnimi koraki. s votom; na hoji se ji je poznalo, da je nastopil0 9 oi in, če je za hip izgini Gledala je za vozom pospešila korake. Sonce se je že skoro vzdignilo do vrh hriba-vse rdeče in zgornje hiše na holmu so se sveti a«! in beloti. V dolini spodaj pa so še ležale sence i r0si- stale na obeh straneh ob potoku, so trepetale drdral zmerom hitreje po ovinkih v dolino ih hitela. Tam daleč na desni, v kotu doline, Je je hitela. Tam daleč na desni, v kotu doline, j- ,e i>\jS malin, skrit za visokim drevjem. Lepa bela cesta ^ v ^ njega v ravni črti; voz je že zavil nanjo; k® cK* f, v ravni ertt; voz gladka in trda, se je pomikal še hitreje ih spustila v tek. t Nadaljevanje sledi)