Prebujanje potrošniških svetov poteka prepočasi
Z ustanovitvijo mestne kon-ference svetov potrošnikov sep-tembra se je končalo dveletno obdobje priprav in ustanavljanj potrošniških svetov v KS in občinah. Odslej bo mestna kon-ferenca skrbela za usklajeno delovanje potrošniških  svetov.
Vendar pa organiziranje potro šniških svetov in njihovo delo-vanje v krajevndh skupnostih. dosedaj še ni steklo tako, kot bi bilo treba.
Med osmimi krajevnimd skup-nostmi v občini Ljubljana-Cen-ter sta samo dve, ki se lahko pohvalita z aktivnim delom potrošniških svetov, v eni kra-jevni skupnosti pa potrošniške-ga sveta še sploh niso organi-zairali.
KS POLJANE ima 11-članski potrošniški svet, ki se redno sestaja in obravnava tekoče za-deve. Trenutno obravnavajo plan razširitve in razvoja 1976— 1980.
KS PRULE je potrošniški svet ustanovila že decembra 1973. leta. Svet ima redne seje s trgovci, s katerimi skupno ob-ravnava problerrfatiko. Vendar pa ne žanjejo velikiri uspehov, ker se trgovci vse preveč skld-cujejo na centralo in samd ne morejo ukrepatl Kljub temu potrošniški svet s svojim de-¦lom nadaljuje, ker meni, da se bo le z rednim spremlja-njem in dogovarjanjem lahko bolje uveljavil.
Tudi krajevna skupnost STA-RA LJUBLJANA ima že svoj potrošniškd svet, ki se redno sestaja in obravnava različno problematiko na svojein ob-močju. Po njihovem mnenju je škoda, da ti sveti lahko samo predlagajo določene spremembe in izboljšave, uveljavljati pa jih ne morejo. Mnenja so, da bi to bilo pobrebno spremeniti tako, da bi občani lahko bolje vpM-vali in soodločali.
KS TABOR ima sicer svoj potrošniški svet, ki pa dosedaj ni bil posebno aktiven. Trenut-no ga razširjajo. Ker želijo, da bi postali bolj aktivni, se raz-širjajo po delegatskem siste^ mu. V tej krajevni skupnosti bo pet sosesk in vsaka bo ime-la svoje delegate v potrošnd-škem svetu.
Krajevna skupnost KOLO-DVOR je izvolila potrošniški svet že pred enim letom, ven-dar ni aktiven. Svet je pripra-vil že nekaj sestankov, jjosebne udeležbe pa ni bilo. člani pot-
rošniškega sveta so obiskovali tudd poseben seminar, vendar pa dosedaj delo še ni steklo tako, kot so predvidevali. Na-črtujejo, da bo delo bolje stek-lo v začetku drugega leta, ko bodo izdelali razvojni program. V krajevni skupnostd GRA-DIŠČE imajo izvoljen potroš-niški svet, ki ni aktiven pred-vsem zaradi pomanjkanja kad-^ov. Ljudje kratkomalo nočejo sodelovati, kar je v tej krajev-ni skupnosti problem tudi v drugih komisijah.
KS AJDOVŠČINA inaa izvo-ljen potrošniški svet, vendar med občani ni pravega zanima-nja zanj, tako da o njegovi de-javnosti ni moč govoriti.
KS VODMAT še vedno nima organiziranega potrošniškega sveta. Trenutno koordinacijskl odbor zbira  ustrezne ljudi, ki
jih bo imenoval na prihodnji seji.
Keor je namen sveta potroš-nikov varstvo interesa potroš-nikov, je- težko razumeti, da zanje še vedno vlada tako maj-hno zanimanje. Svet potrošni-kov v okviru krajevne skupno-sti, ki zajema tudi delegate iz TOZD, je osnovna organizaeija in je lahko pobudnik raznih akcij za uresničevanje nepo-srednih  interesov potrošnikov.
Svet potrošnikov je nekak po-svetovalni in povezovalni or-gan, ki daje pobude in ugo-tavlja, če potrošniški interes ni zadovoljen. Ker je svet pot-rošnikov lahko zelo kritičen opazovalec, bi lahko, seveda če bi popolnoma zaživel, reše-val mnoga pereča vprašanja, ki zadevajo interese in varstvo potrošnikov.                      R. E.
SOSEDSKE VESTI OBČAN SPRAŠUJE
V Ljubljanskih delikatesah, zelenjavnih trgovmah in samo-p&strežbah so se pojavale uvo-žene pločevinke ... Uvoznik je Emona Ljubljana in cene od-stopajo od domačih izdelkov. Zanimivo pa je, da pločevinke, konzerve enake oblike, veliko-sti in vsebine polni Emona sa-ma. Po drugi plati pa vemo, da
BARAKE V TOMAČEVEM
Tcmačevo 55 se kljub Stevil-nim sejam, ukrepom in pol-ukrepym še vedno razrašča, v tem barakarskem naselju pa živi pj približnih ocenah dva do dva tisoč petsto prebivalcev, največ delavcev ie drugih re-publik. Gradbeno podjetje Ob-nava je od svojih delavcev, ki jim je priskrbela spodobno stanovanje, zahtevala, da bara-ko podro. Toda na njenem me-stu je kmalu spet pognala no-va in ob njej še kakšna. To je dostej   omogočala zelo  liberal-
NOV KARLOVŠKI MOST
član Ijubljanskega IS in na-čelnik oddelka za urbanazem Marko Rainer je zatrdil, da bo-do, če se ne bo kje zataknilo, začeli graditi nov Karlovški most že letošnjega decembra. Dosedanje zamude so na&tale zaradi zbiranja sogiasij — kar
tmamo polna skladišča ploče-vink dn polne hladilndce mesa vseh vrst, ti izdelki čakajo kupcev in se vsak dan starajo. Menim, da je uvoz pločevink z mesom in zelenjavo hud pro-tastabilizacijski prekršek. (NA-SA SKUPNOST, Delegatska tri-bnna, priloga St. 9, september 1975.)
na prijavno odjavna slnžba ta pa -odnos podjetij, ki so zapo-slovala te delavce. Predlog družbenega dogovora, ki so ga pripravild republiški slndlkati, podpisali pa naj bi ga ob kon-cu leta predvsem republika in prizadete delovne organizacije, natančno doloda minimalne standarde stanovanj za.delav-ce, njiliovo prehrano in zdrav-stveno zaščito in tako praktiC-no odstranjuje vsa barakarska naselja. (ZBOR OBCANOV, št. 10, 14. otetobra 1975.)
dvajset jih je bilo potrebnih. Odločili so se, da bo most čez Gruberjev prekop izpeljan ta-ko, da bo šel budi iez železniš-ko progo, dn ne bo več treba čakati pred spuščenirai ssapor-nicami. (NAŠA KOMUNA, St. 10—11, 20. oktobra 1975.)