RAK V PoDRočĺu usľ, Žnnr,ł IN GRLA Lojze Šmid VZROKI UVOD ob spreminjanju slovenske nacionalne patologije je v področju, ki ga obravnava otorinolaringologija, v zadnjih desefletjih najbolj opazen izr{zit porast pogostnosti raka zgornjih dihalnih in prebavnih poti. lncidenca raka teh področij narašča bistveno hitreje od tiste pri večini drugih lokalizacĺj in je pri moških srednjih let takojza pljučnim rakom na drugem mestu. Zaradj strmega porasta pogostnosti raka zgornjih dihalnih in prebavnih poti se je vsakoletňo število novo odkritih bolnikov v zadnjih dvajsetih letih podvojilo, pri čemer pa se vĺsok deleŽ tumorjev v napredovalih štadijih ob začetku zdravljenja'ni bistveno zmanjšal. Še posebej velja to za rakŽrela, Ęer je porast incidence najizrazitejši, a se odstotek petletnega preŽivetja kljub agresivnejšem zdravljenju, v zadnjih desetih letih ni povečal. Vzrok za to je prav gótovo v dejstvu, da bolezen še vedno največkrat ugotovimo šele rr napredđvalem stadiju, ko so uspehi zdravljenja, tako z onkološkega kot tudi s funkcionalnega in estetskega stališča sorazmerno slabi. Nasprotno pa so rezultati zdravljen'ja raka' ki ga na teh področjih odkrijemo v zgodnji stopnji, večinoma zelo dobri tudĺ brez mutilirajočih operativnih posegov' Najpomembnejša etĺološka dejavnĺka, ki sodelujeta pri nastanku raka ustne votĺine, Žrela in grla, sta kajenje in sočasno pretirano uŽivanje alkoholnih pijač. lzpostavljenost nekaterim kemičnim sredstvom na delovnóm mestu 1rátŕan, azbest) lahko skupĄ z zgorĄ naštetimi vzročnimi dejavniki še pospeši nastanek in razvoj rakave bolezni. Vzniku malignoma zelo verjetno botŕuje'tudi kakovostno slabša prehrana in pomanjkljiva ustna higiená. Ker om'enjeni dejavniki pĺipomorejo tudi k nastanku karcinoma v drugih organih, se prĺ isĺem bo-lniku lahko pojavi rak na večih različnih mestih, nođisi hkrati ali pa v časovnem razmaku. Govorimo o multiplih sinhronih oziroma metahronih tumorjih. HlsToLoŠKA sLlKA Med malignimi tumorji ustne votline, Žrela in grla je daleč najpogostejši planocelularni karcinom, vse ostale vrste malignomov (adenokarcinom,-limfom in nekatere druge) so mnogo redkejše. Natančno klinično oceno karcinoma (lokalizacija, razširjenost, oblika tumorja) dopolni patohistolog z mikroskopsko oceno stopnje diferenciacije tumorja, kije tudi pomembna za prognozo bolezni. 62 lz izkušenj Vemo, da je pri slabo diferenciranem karcinomu področno in oddaljeno metastaziranje pogostejše kot pri dobro diferenciranem. NARAVNI POTEK BOLEZNI Pri bolnikih s karcinomom v področju zgornjih dihalnih in prebavnih poti je poteŕoótezni odvisen od številnih dejavnikov; med njimi so najpomembnejši inesto izvora tumorja, način njegove rasti in razširjenost ob času diagnoze, histološka slika teŕ splošno -stlanje bolnika. Karcinom nekaterih področij (ápifarinks, koren jezika, supraglotis). sorazmerno zgodaj metastazira v |ooroene vratne bôzgavke. Enako velja za večino napredovalih in slabo diierenciranih tumorjev. Do pred kratkim je za malignome teh področij veljalo, da se širijo predvsem lokoregionalno in da v oddaljene organe praviloma ne zasevajo.'Kär so bolnike z mbčno napredovalimi karcinomi zdravili predvsem paliativno, so ti večinoma umirali zaradi lokalnih in/ali področnih teŽav [r