PoSbrins plačana t gotovtnL Leto Ke, Št. 15. («JUTRO* XVIL, Sf. 86 a) Ljubljana torek 14« aprila 1936 Cena 1 Din usiuuijaaa, txnaiijeva ulica &. « Telefon SC 3122, 8123, 8024, 3126, 8126. Lnaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-tmrgova uL — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-fifartnerja. Ponedeljska Izdaja „življenje in svet41 Uredništvo: LMrijana: Kns^ljeva uttea J. Telefoa ^«78122, 8123. 8124. 3125 ta 8126, vsaV ponedeljea zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-db dostavljena Din 6.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefo» št. 2440. Celje: Strossmayerjeva vi. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo, Ponedeljska b-daja »Jutra« 'zhal« PRED REVIZIJO LAUSÀNNSKE POGODBE Nenadna smrt Demerdzisa V ponedeljek ponoči je umrl predsednik grške vlade Konstantin Demerdzis, zadet od kapi Turčija je poslala Društvu narodov in prizadetim državam noto, v kateri predlaga pogajanja za izpremembo lausannske pogodbe ter določb, ki prepovedujejo utrditev Dardanel Ženeva, 13. aprila AA. Generalni tajnik Društva narodov je objavil pismo turške vlade, oddano v Ankari 10. aprila, ki ga ]e istočasno poslala angleški, bolgarski, francoski. grški, italijanski, japonski, rumunski, ruski in jugoslovanski vladi. Turška nota pravi: Ko je Turčija 1. 19-23. podpisala v bau-Ranni pogodbo o morskih ožinah, ki je do.o-eila prost prehod in demilitarizacijo, se^ je nahajala Evropa na poti k razorožitvi. Njena politična organizacija naj bi se opirala edino le na neizpremenliiva in z mednarodnimi obveznostmi določena načela prava-Vojne sile na kopnem, na morju in v zraku so bile manj nevarne in obstojal je splošen namen njihovega zmanjšanja Takrat je Turčija podpisala določbe pogodbe o morskih ožinah z zagotovilom čl 18, po katerem se podpisniki in v vsakem primeru štiri velesile zavezujejo, da lodo skrbeli za obrambo morskih ožin v primeru nevarnosti. Od tedaj je nudil položaj na Črnem mojru sliko v vsakem pogledu pomirljive Možnosti, dočim se je na Srednjem morju razširjala čim dalje večja negotovost. Edino jamstvo, ki bi moglo odpomoči ne-sigurnosti morskih ožin ie izginilo in dočim prizadete države poudarjajo splošno nevarnost konflikta, je Turčija izpostavljena na svoji najbolj ranljivi točki najhujši nevarnosti. Brez učinkovite in praktične zagotovitve bi se Turčiji ne moglo prisojati nobeno «manjšanje njenih suverenih pravic na pod- ročju, katerega varnost je neobhodno potrebna za celotno državo. Politične krize so jasno dokazale, da je sedanji mehanizem kolektivnih jamstev mnogo prepočasen. Turčija se zato 1. 1923. ni mogla zadovoljiti z enostavnim kolektivnim jamstvom na podlagi statuta Društva narodov, temveč le s skupnim jamstvom štirih velesil. Položaj garantov varnosti morskih ožin napram Društvu narodov in posebne okoliščine, ki so spravile efektivno voiaško sodelovanje teh garantov za izvršitev njihove naloge vsaj v dvom, so prevrnile celo zgradbo pogodbe iz 1. 1923 Danes se ne more več trditi, da je varnost morskih ožin zajamčena^ z realnim jamstvom. Turška vlada sporoča državam, ki so sodelovale pri pogajanjih za za-ključitev pogodbe o morskih ožinah da je pripravljena pričeti razgovore, ki naj bi čim prej dovedli do zaključitve dogovorov, sposobnih, da urede pravno vprašanje morskih ožin v smislu varnosti in nedotakljivosti turškega ozemlja s polnim upoštevanjem napredujočega razvoja pomorske trgovine med Sredozemskim in Črnim morjem L. 1923. v Lausanrii sklenjena pogodba o morskih ožinah pravi, da predstavljajo Dardanele, Marmorsko morje tn Bospor mednarodne vode. Turčija ne sme teh ožin in bližnjih otokov utrditi ter ne sme imeti v tamošnjih lukah razen 12-000 vojakov v Carigradu nobenih posadk. Prav tako ne sme prepovedati nobeni ladji prehoda, omejitev velja le za vojne ladje, in predvsem ne sme pobirali nobenih carin za prchod; Anglija je v glavnem zainteresirana pri inter-naciolanizaciji morskih ožin zaradi omenjenih carin za p-elmd ki bi mogle ogražati njeno trgovino z Rusi io in Rumunijo. Dejstvo je. da Turčija ni postavila Dru-izpremembo lausannske pogodbe. Poodpisni-ce te pogodbe so bile Turčija. Anglija. Francija. Italija, Janonska Grška .Rumu-nija. Bolgarija. Belgija in Portugalska. Kakor se zdi. bo izmed teli podpisnic edinole Anglija ugovarjala proti opustitvi internacionalizacije Dardanel V krogih Društva narodov Je sporočilo turške vlade tik pred veliko nočjo zbudilo precejšnjo senzacijo. Izmed zastopnikov Balkanske zveze je bil v Ženevi edinole grški delegat pri Društvu narodov Bibiča Roset-ti. ki je izjavil da se bo barila z željami Turčije ludi konferenca Balkanske zvez?, ki se bo sestala 4 maja Ker je dardanelska pogodba podrejena paktu Društva narodov, se bo bavil s tem vprašanjem 11. maja tudi svet Društva narodov ki bo predložil svoje mnenje prizadetim državam. V kolikor «e more presoditi položaj na podlagi turške note. je poudaril nadalje, ne gre za pogodbeno prekršitev in tudi ne za odpoved pogoste, temveč zgolj za prošnio. da bi se izvrši la revizija po legalnem potu v okviru Društva narodov. štva narodov in prizadetih držav pred izvršeno dejstvo, ker hoče doseči sporazumno Italijansko prodiranje v Abesiniji se nadaljuje Italijani prodirajo proti Desiju v treh kolonah z namenom, da bi ga obkolili _______ _ London, 13. aprila, d. Reuterjev urad pojoča o položaju na abesinskih bojiščih: V pričakovanju, da bodo sovražnosti pre-;tinjene in z namenom, da bi se preliminar-:aa mirovna pogajanja vršila v ugodnejši atmosferi, nadaljujejo italijanske čete na severni fronti obkoljevalne operacije v smeri, proti Desiju, ne da bi zadeli na večji lodpor Abesincev, ki se še vedno umikajo pred sovražnikom. Na drugi 3trani je resnica, da se nekateri abesinski oddelki nahajajo za italijanskimi kolonami ter se na novo razporejajo z namenom, da bi napadali italijanske prometne zveze, ki postajajo tem bolj nesigurne, čim bolj se podaljšujejo. Po vesteh iz Eritreje prodira italijanska kolona as kar j ev med Kobo in Ualdijo, ki je oddaljena samo kakih 100 km od Desija. Druga italijanska kolona, ki prodira vzporedno s prvo, je po karavanski poti prispe-lla že do Mugije, ki je oddaljena samo ka-:kih 80 km od Magdale. Italijanska kolona, ki prodira v pokraji-:ni okoli Gondar ja, nadaljuje svoj pohod proti jugovzhodu ter se zato v kratkem pričakuje padec Debra Tabora. O italijanski koloni, ki je zavzela Sultanat Auso, ni nobenih točnih vesti, upravičena pa je domneva, da sodeluje pri splošnem pohodu italijanske vojske proti jugu, pri čemer vsekakor ščiti njeno levo krilo. čeprav so delavski oddelki pod povelj-jfftvom italijanskih pijonirjev noč in dan zaposleni pri grajenju novih cest, vendar italijanske čete prenaglo prodirajo, da bi bilo njihovo oskrbovanje mogoče s tovornimi avtomobili. Zato je bila prehrana čet poverjena letalstvu, ki se poslužuje pri tem padal kakor nedavno pri Makali. Italijansko vojno poročilo Rim, 13. aprila, d. Propagandno ministrstvo je objavilo nasledmji komuniike št. 181: Med akcijami nerednih čet galsikega plemena, ki se je uiprlo negušu un se pridružijo naši vojski pri prodiran/ju proti jugu, je omeniti zlasti akoijo skuipine Azebov in članom plemena Raja Gala, ki je štela okrog 3000 mož in je nekoliko južno od Maraiuje ponovno napadla oddelke rasa Getača ter jrth premagala. Ubitih je bi!o 3000 nasprotnikov. Az-ebi in Gali so zaplenili nad 500 pušk in 700 glav živine. V Somaliji je letalstvo bombardiralo nasprotnikove postojanke v B-rkutu, Sega-gu, Dagamedfu, Dagaburju, Sasahani in Bulbi«. Pri teh napadih je sodelovalo 22 le-ia>L Kljub močnemu obstreljevanju in ne- | •ngodnenru vremenu so se vsa letala vrnila k stvojim oporiščem. Neko pohrraidfno poročilo dodaja, da je general Vehib-paša po bombardiranju Dži-dižige premestil svoj glavni stari v Bulaleh. ki so ga sedaj napadla in uničila italijanska letala. Komuniike št 182 pravi: Dočiim izvaja nacionalna in eritrejska vojska naš operativni načrt, so oboroženi Azebi južno od hudournika Kormata pognali v beg abesinske zadnje straže. Pri sipopadu je bilo nad 400 nasprotnikov ubitih. Zaplenjenega je biilo mnogo orožja, streliva in cela kolona živine. Današnji komunike št. 183 pravi: Zmagovito napredovanje naših čet na raznih odsekih severne fronte se je nada- ljevalo. Ena izmed naših kolon, ki Je zapustila Gondar, je včeraj 12. t m. zavzela polotok Gongoro na Tanskem jeze. ru ter je na njem razvila italijanski pra. por. Naše čete je tamkajšnje prebivalstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Z Gon-darjem je vzpostavljena odlična zveza, ker so obenem s prodiranjem vojske gradili tudi cesto Druga kolona, sestavljena iz motoriziranih oddelkov, konjenice in tankov, je zavzela carinarnico pred Gal obadom, zapadno od Gondarja Nasprotnikove čete so bi. le iznenadene od naših prodirajočih oddelkov in so pobegnile. Na južni fronti je manjši oddelek konjenice, ki je bila na izvidniškem pohodu, prodrl do Udare, kjer je napadel mnogo jačjega sovražnika z vso naglico in ga po kratkem boju pognai v beg. Na naši stra. ni je bilo mrtv'h in ranjenih 46 vojakov nacionalne vojske. Nasprotniki so Imeli znatne izgube. Agencija Stefani- poroča, da so zopet vse italijanske čete na severni fronti v pokretu, Prednje straže so že zavzel e Kobo in prodirajo preko hudournika Golime. tudi glavni deli* posamezniih armad nih zborov so že zapustili zavzete postojanke. Tako prodira prvi arma dni zbor z vsem trenom od Kvo-rama prot^ Kobi. tretji pa od Sokote proti Magdali. Oddelki, kii so zavzeli Gondar, prodirajo polagoma proti Tanskemu jezeru, četrti anmadni zibor pa čisti teren v Semi-j enskem gorovju. Včeraj je maršal Badoglio izdal v Makali proglas o uikinitvi suženjstva na vsem ozemlju, ki so ga doslej zavzeli Italijani. Proglas pravi: Čujte, ljudstva Tigre je, Amhare in God-žama: Sužnost je ostanek starega barbat-stva. Kjer plapola italijanska zastava, ne more b»itri sužeijstva. Zato «e odpravlja suženjstvo povsod v Tigm, Amhari bn God-žamu, kjer plaipola italijanska zastava. Prepovedal sem nakupovanje ;n prodajo sužnjev. Sužnji, ki žive v vaših krajih, so osvobojeni. Oni, kri so potrebni pomoči, naj sc zglase pri italijanskih oblasteh, da jim pomagamo in da bodo zaščiteni. Kdor 9e bo proti vil tem odredbam, bo kaznovan po zaikonu. Letalski napad Adis Abeba, 13. aprila. AA. Po informacijah Reuterjevega urada so italijanska letala včeraj bombardirala mesto Uorahuj 38 tam južno od Desija. Tri osebe so bile ubite, pet pa jih je bilo ranjenih. Davi se je pojavilo nad važno železniško postajo Diredavo italijansko letalo. Izvršilo je nekaj krogov nad vasjo in se nato zopet oddaljilo proti jugu. Dopoldne so nenadoma signalizirali tudi bližnji prihod italijanskih letal nad Addis Abebo. Prebivalstvo je po večini nemudoma zapustilo mesto. V prestolnici so ostali le še policijski stražniki nameščen, ci radijske postaje in drugih državnih ustanov, novinarji ter nekateri tujci, kma. lu pa se je izkazalo, da napoved italijanskega letalskega napada ni bila utemelje. na. Abesinski dentanti Adis Abeba, 13. aprila, d. Abesinska vlada demantira vesti po katerih je ne guš brzojavii direktno angleškemu su. nanj emu ministru Edenu ter ga obvestil, da razpolaga samo še z nekaj tisoč voja. ki, ki ščitijo samo pot v Adis Abebo, tn po kateri ga je tudi naprosil, naj zavzame Anglija bolj energično stališče. Abesinska Vlada pristavlja, da je zaradi pomanjkanja poročil s fronte nemogoče napraviti si točno sliko sedanjega položaja abesinske vojske. Na drugi strani protestira abesinska vlada pri Društvu narodov proti n epresta, nemu odlašanju ureditve spora, zlasti pa proti odločitvi roka za razpravo o sankci. j ah. Prispevki avtobusnih podjetij za ceste Beograd, 13. aprila, p- Minister za g>rad-be dr- Kožuli je po proučitvi pritožb zveze avtobusnih podjetij zaradi nevzdržljivih javnih dajatev izdal na podlagi pooblastila finančnega zakona odlok, s katerim se iz. preminjajo dosedanji prispevki za prekomerno izkoriščanje javnih cest po avtobusih. Potniški donos znaša po tem odloku na progah, ki konkurirajo državnim železnicam. 6 odstotkov voznine. na deloma konkurenčnih progah 4 odstotke in na ne-konkurenčnih progah 3 odstotke. V voz ni -no spadajo stroški za vozni listek kakor tudi za prevoz blaga in prtljage Pri določitvi prispevka imajo lastniki avtobusnih podjetij predložiti potrdilo pristojnih cblasiri, v katero kategorijo spadajo njihove avtobusne proge- Prispevke pobirajo banske uprave, ki iih dodeljujejo tehničnem oddelkom in občinam. Nova ureditev rajhenburške občine Beograd, 13. aprila- tv Notranii mir^ter dr. An. Korošec je izdal na podlagi §§ 6, 10 in 193 zakona o občinah uredbo, s katero se izvršuje nova ureditev občine Raj-henburg. Iz občine Rajhenbur« v brežiškem srezu se iztočijo bivša občim Raj-henburg, Anže, 'Anmeško. Gorici. Raztez. Stolovnk in katastrska nova občina Lokve, iz katerih se osnuie nova občina Rajhen" burg s sedežem v Raihenburgu. ostali deli dosedan-e občine RajhenbuTg pa se združi io v občino Senovo Zboljšanje zdravja nadškofa dr. Bauerja Zagreb, 13. aprila, o. Zdravstveno -tanje nadškofa dr. Antona Bauerja se je zboljša-lo. Danes je bil izdan zdravniški bulletin, ki pravi, da je tretji dan bolezni minil brez mrzlice. Bitje žile znaša 78 do 80 utripov. Subjektivno stanje je zadovoljivo. Egiptska strateška železnica Alebsandria, aprila, o. Strateško važni del tako zvane puščavske železnice iz Ku-peje v Merzemah je dograjen in se je na železnici že pričel redni promet. Od Merze-maha do libijske meje je le še 170 km. Progo so gradili v izredno pospešenem tempu. Povprečno so zgradili po 2 km tirov na dan. Atene, 13. aprila. AA. V pretekli no*i je nenadoma umrl ministrski predsednik, vseučiliški profesor Konstantin Demerdzis. Ko so ga davi ob 9.30 domači hoteli zbu. dit>, so ga našli mrtvega v postelji. Zdrav-niki so ugotovili, da ga je začela hrčna kap. prispevki Smrt pokojnega državnika ie izzvala splošno žalost po vsej Gičiji. Demerdzis je igral v grškem političnem življenju zelo vidno vlogo in je tudi kot učenjak dosegal velik sloves. Pokojni ministrski predsednik si je šele pred kratkim opomogel od svoje zadnje bolezni. Velikonočne praznike ]e skupno s svojo rodbino preživel na manjših izletih. Snoči se je vrnil domov in ]e takoj legel. kakor je bil njegov običat. Ko pa se je davi ob 9. zglasil sluga v njegovi sobi, ga je našel mrtvega v postelji. Zdravniki so ugotovili, da ga je okrog 5. zjutraj zadela srčna kap. Ministrski podpredsednik in vojni minister general Metaxas. je takoj sporočil vest o njegovi smrti kralju, ki je izrazil rodbini pokojnika sožalje in se je takol odpeljal v njegovo stanovanje, kjer se je poklonil njegovim posmrtnim ostankom. Davi se je vršila tudi že seja vlade pod vodstvom podpredsednika vlade in vojnega ministra Metaxasa. Spočetka so se razširile vesti, da bo pogreb pokojnega Demerdzi-sa v četrtek, ki pa niso bile točne. Po seji ministrskega sveta se ie zvedelo, da bo pogreb jutri ob 17. Na pogreb bo prišel tudi kralj. Poslaniki tujih držav so izrazili grški vladi sožalje v imenu svojih vlad. Jutri na dan pogreba bo splošno žalovanje. Podpredsednik vlade Metaxas je opoldne sprejel novinarje in jim izjavil, da je zavladala splošna žalost zaradi izgube predsednika vlade Demerdzisa. ki je zapustil svoje mirno življenje v rodbini, da bi služil domovini in kralju. Govoril Je o napornem delu pokojnega državnika kot predsed-ka ministrskega sveta, ki ie le še pospešilo konec njegovega življenja. Ministrski predsednik Demerdzis je bil svetel zgled osebne požrtvovalnosti, ki ga morajo i m t? ti drugi državniki vselej pred očmi, ko služijo blaginji domovine in kralju. Nadalje je Metaxas izjavil, da bo vlada ohranila svoj sedanji značaj nadstrankarske vlade, vsekakor pa bodo morale odločati politične stranke, ko bo čas za to najbolj primeren- Ministrski podpredsednik in vojni minister Metaxas je bil v avdiiencl pri kralju in je podal ostavko vlade. Kralj je takoj poveril sestavo novega kabineta Metaxasu. Ob 17. popoldne je Metaxas že prisegel kot predsednik nove vlade. Prevzel je tudi re-sor zunanjega ministra. V vladi so ostale iste osebnosti, kakor so bile v kabinetu pokojnega procesorja Deinerdzisa. Konstantin Demerdzis je bil rojen 7. novembra 1. 1876. v Atenah. Študiral in pn> moviral je v Atenah ter je končal svoje študije v Monakovem. kjer se je specializiral v rimskem pravu. V lei stroki se je nato habilitiral v Atenah, kjer je postal tudi odvetnik. V političnem življenju je nastopal od 1. 1910. ter je bil poslanec venizelistič-ne stranke za Atiko in Beoeijo. V naslednjih letih je bil v parlamentu poročevalec za proračunske zadeve ter ie izdal važen spis o državnih financah, končno pa je prevzel pod Venizelosom 1- 1913. vodstvo mornariškega ministrstva. To ministrstvo, kakor tudi vojno, je upravljal ponovno L 1917. v vladi Zaimisa. KeT ni odobraval Venizeloso-ve zunanje politike v času svetovne vojne, ga je zapustiL L. 1926. je pri volitvah predsednika republike nastopil kot protikandidat vseh strank proti diktatorju Pangalosu, vendar pa ni uspel. Od 1. 1929 dalje je bil vodja združene napredne stranke. Po obnovi monarhije v Grčiji je poveril kralj Jurij II. Demerddzisu lani 29. novembra sestavo nove vlade, v kateri je prevzel poleg predsedstva tudi zunanje in vojno ministrstvo. Pokojni Demerdzis je izdal y svojem življenju celo vrsto pravnih in političnih spi- sov. «Ä. Angleško posredovanje Eden bo bržkone odpotoval v Berlin, da pregovori Hitlerja za spravo s Francijo London, 13. aprila, d. Zunanji minister Eden je prebil velikonočne praznike na posestvu sira Fiiipa Sassoona. Njegova naloga bo sedaj zahtevati pri nemški vladi nadaljnja pojasnila o raziličnih točkah nemškega mirovnega načrta- Predvsem hočejo vedeti zastopniki lokarnski h držav, kako si predstavlja nemški državni kancelaT pogodbe o nenapoidanju z Avstrijo in drugimi vzhodnimi državami, kakor tudi njihovo razmerje z načeli Društva narodov. Razen tega bo nemška vlada naprošjno, naj točneje označi svoje kolonijalne zahteve in svoj predlog o'ločitvi paifeta Društva narodov od versajske pogodbe. »Sundav Chronricle« poroča, da bo zunanji mrinister "Eden v najkrajšem času odpotovati v Berlin. List trdi, da bo ob tej priliki poizkušal pregovoriti Hitlerja za poravna-vo vseh obstoječih nesoglasij med Nemčijo in Francijo- Nadoilje pravi, da bo Eden zahteval od Hitlerja obljubo, da ne bo pričel ■utrjevanje bivšega demilitariziranega Porenja v času pogajanj za ureditev spora, ki je nastal s prekrsiitviijo lokarnske pogodbe- V primeru, če bo Hitler odgovoril, da je utrdiitev neodložljiva, ker se Nemčija V>ji morebitnega napada Francije, bo Ede^ predlaga)! Nemčiji, naj vstopi v Društvo narodov, kjer bo enakopravna z ostalimi državami. V tem primeru bi biüa Anglija pripravljena, da da Nemčiji vso svojo pomoč v primeru neupravičenega Ln neizzva-nega napada Francije. To angleško posredovanje je v zveri s posvetovaniii kxkarnskih držav v Ženevi, e katerih je bil v petek tik pred polnočjo izdan komunike, ki pravi med drugim, da so zastopniki štirih držav ugotovili, da ni Nemčija z ničemer pripomogla k obnovi zaupanja za omogočen je pogajanj o za-ključitvi novih pogodb Ker smatrajo za potrebno, da ugotovijo v6e možnosti za pogajanja, bodo zastopniki Anglije storili z nemško vlado v zvezo za-mdii razčiščenja posameznih točk nemške spomenice. Pred-vsem nameravajo poi zvedeti, kakšno je mnenje nemške vlade o dvostmnskih pogodbah. ki jih predOaga in v koliiko bi bile te pogodibe v skladu z načeli kolektivne varnosti ter medsebojne pomoči, ki jih zastopa Društvo narodov. Zastopniki Francije so si pridiržali pr* vri co sodelovanja v primeru, če bi prišVj do kakšnih sprememb v porenskem pasu v času razgovorov. V tem primeru se bodo zastopniki štirih držav vnovič Pestali. Komunike navaja nadalje, da se_ bodo razgovori generalnih štabov pričeli 15. t m. Zastopniki štirih držav so tudi sklenili, da bodo francoski mirovni načrt precUožiiln v proučitev Društvu narodov in da bodo vprašali pri nemški vladi, ali hoče tudi ona predložiti Društvu narodov svoj načrt- Zastopniki štirih držav s bodo vsekakor zopet sestali meseca maja v času zasedanja svet* Društva narodov Posvetovanje angleške vlade London. 13. aprila w. >Daily Telegraph« piše. da se bo jutri v Downing Streetu sestala konferenca vodilnih članov angleške vlade da bodo proučili mednarodni pojo-žai ter obenem določili smernice angleški delegaciji za poostritev sankcii proti Italiji, če bi mirovna prizadevanja ne Imela uspeha List pripominja, da se je glede na zad- nje dogodke pokazala potreba, da Je treba dati angleškemu zunanjemu ministru sa nadaljnja pogajanja bolj natančna navadila. Francosko-italijansko zbližanje Washington, 13. aprila, o. Ameriški tis* pripisuje veliko važnost pisanju poOsluž-benega francoskega lista »Tempsa«, ki o možnosti, da bi Francija zapustila Dm. štvo narodov, če bi ne moglo prisiliti Nem. čije k spoštovanju mednarodnih zakonov in dogovorov. List vkü v tem čim dalje večjo pripravljenost Francije, da se približa Italiji Francoski obrambni ukrepi Pariz, 13. aprila. AA. >Matin< je objavil vest iz Nancyja, v kateri pravi, da Je Francija zaradi ponovne militarizacije nemškega Porenja prisiljena tudi z lastnimi sredstvi skrbeti za varnost v svojih vzhodnih mejah. V poslednjih dneh je bil zaradi tega obnovljen 42. pehotni polk, ki je bil po vojni demobiliziran. Ta polk je bil takoj odposlan v Neubreisach v Alzaci ji. Organizirale so se tudi nove edink», ki so že zasedle posamezne utrdbe v trd-njavskem pasu pri Koimarju. Prav tako se je obnovil tudi 511. oddelek tankov. »Ami du Peuple« je objavil članek, ▼ katerem kritikuje poslednje dogodke v ženevi in poziva vlado, naj zastavi vse sile, da država ne bo upropaščena. Fran. cija nikakor ne sme dopustiti, da bi se s tvorila fronta proti Italiji, ki ima že do. volj skrbi s fronto proti Nemčiji. Ce bi Angleži vztrajali pri svoji zahtevi o novih sankcijah proti Italiji, jim mora Fran. cija pokazati hrbet Angleži bodo tedaj takoj opustili to svojo zahtevo, ker potrebujejo pomoči naše vojske, dokler njihova vojska na kopnem ne bo sodobno organizirana. in opremljena. Sličen članek je objavil tndi »Popolai-re«, čeprav z nasprotnega vidika Ta so. ciali stični list računa celo a tem, da bo Anglija skušala Franciji vsiliti zveao s Hitlerjem Veliki komunistični izgredi v Dublino Dublin, 13. aprila. AA. V Dublino so bile včeraj velike manifestacije v proslavo žrtev, ki so padle pri velikonočnem uporu 1916. Pri manifestacijah je prišlo do hudih neredov. Okoli 100 ljudi je bilo ranjenih. Manifestacije so organizirali člani tako-zvane irske republikanske vojske in komunisti. Nerede so izzvali predvsem komunisti, ki so hoteli manifestacije izkoristiti za svoje revolucijonarne namene. Ljudje naščuvani od komunističnih provokaterjev, so pričeli metati kamenje v sprevod, zaradi česar je nastal silen pretep. Tudi na pokopališču je prišlo do neredov. Tu je policija z velikimi težavami napravila red. V snežnem metežu pod Triglavom Strašna noč mladih smučarjev — Tragična smrt Stanka Dolharja Ljubljana, 14. aprila Ves velikonočni teden je bilo prece; hladno in mnogi smučanji so se že veselili praznikov v nadi, da jih bodo prebili na poljanah bele opojnosti, na svežem zraku in v objemu sonca. Prav nič jih ni motilo, da so se vremenske napovedi glasile neugodno, saj je že pretekli teden Dunaj napovedal, da bo med prazniki najbrž deževalo in snežilo, čeprav je bil že v soboto dopoldne barometer izredno nizko in je venomer padal, to smučarjev ni zadržalo in že prvi popoldanski vlak je odpeljal kar mogočno smučarsko ar mado tja na Gorenjsko, v vrhove Kamniških planin, Karavank in Julijskih Alp. Nekaj jih je ostalo v hribih, a večina se je vrnila in ti so prinesli s seboj tudi žalostno novico, da je v triglavskem pogorju doletela žalostna smrt mladega in simpatičnega fanta, 23-letnega Stanka Dolharja s Karlovške ceste. Sedem smučarjev gre v Krmo Pred prazniki se je bila domenila večja družba turisitov in smučarjev, med njimi Stanko Dolhar in njegov starejši brat Štefan, da pojdejo v triglavsko pogorje in da bodo praznike prebili na Kredarici. Bratoma so se pridružili Mirko Pugelj iz Trnoveea, Miha Dernovsek in še dva znanca. V soboto z opoldanskim vlakom so krenili. Pred odhodom je še ena izmed štirih Stankovih sester opomnila brata, naj bosta previdna, ker je vedela, da je zlasti Stanko strasten smučar. Stanko se je nasmejal in dejal Štefanu: »Ti boš kje od'letel, pazi, da se tudi pobereš, sicer bo sestra huda!« Še je stisnil malemu nečaku Pavelčku rdeč piruh v roke in odšel. V Kranju se je družbi priključil še en smučar. Sedmerica je takoj po prihodu v Dovje-Mojstrano nadaljevala pot v Krmo. Štefan in Stanko sta precej forsi-rala tempo, ker sta hotela, da dospe družba še pred nočjo v kočo na Krmi. Dva od družbe nista vzdržala tempa in sta polagoma zaostajala, naposled sta se pa vrnila, da je ostala le petorica smučarjev. Ko so bili sredi Krme na plazu, je pričelo deževati, a navdušenih fantov to ni strašilo. Nasprotno, še pospešili so tempo, čeprav je bila ozka gaz komaj vidna, sneg pa izredno južen in težak, da se je oprijema! smuči. Ali čim više so se pomikali, tem težji je postajal vzpon, tem neugodnejše vreme. Kmalu so se znašli v silovitem metežu, leden piš jim je bril v obraz in od dežja premočeni dresi so pričeli na njih zmrzova-ti. Okrog 20. ure so prispeli do koče na Krmi, ali tu jih je čakalo strahovito razočaranje: Kočo je porušil vihar ! Kaj sedaj? Obupani so si pogledali v oči. Vsi so bili prezebli, že na pol izmučeni in tudi gladni' in upali so, da bodo našli v koči zasilno zavetje. Njih up je šel jx) vodi, zasilna kočica je bila razdejana. Nekateri so svetovali, da bi se vrnili, ali to ni kazalo, ker so na obeh straneh neprestano grmeli plazovi v dolino in bi smučarje tudi sami utegnili sprožiti plaz. Štefan in Stanko, ki sta poznala pot in okolico, sta bila mnenja, da se ne kaže vrniti ker itak nimajo daleč do Staničeve ali do Kredarice. Res so nadaljevali pot, ki pa je postajala vedno težja, a vreme neznosno. Tulila je strahovita burja. Oster, droban sneg, ki ga jim je veter metel v'obraz, jim je jemal vid. Naposled pa so se znašli v objemu goste, neprodirne megle, da so videli le nekaj pedi pred seboj. Izgubili so vsako orientacijo, saj v megli ni bila vidna nobena od redko posejanih markacij. Tako so tavali do 1. zjutraj, naposled so pa obstali, da se nekoliko oddahnejo in vsi so glasno vriskali, da bi jih čuli ljudje na Kredarici. Odziv s Kredarice Na Kredarici biva pozimi stalna eks-pedicija SPD. Za veliko noč so bili tam gori Jože čop, dr. Potočnik, Robert Kump, Matevž Frei ih in drugi. Culi so klice in takoj odšli iz koče ter dajali signale z močnim reflektorjem. Bili so prepričani, da prihaja družba smučarjev po običajni poti skozi Krmo, kamor so tudi padali snopi svetlih žarkov, ki jih pa družba smučarjev ni videla ,ker ie bila zašla s poti in ie bila nemara že nekoliko nad Kredarico. Družba je spet počivala, a Štefan je dejal, da pojde naprej. Ostali so mu branil!, naj nikar ne cepi družbe, a Štefan je dejal, naj se zanj ne boje. Res jim je kmalu izginil, ostala četverica ie pa sklenila, da gre rajši nekoliko nižje v kako dolino, kjer bo zatišje, saj v ledeni burji in metežu niso mogli več vzdržati. Počasi so krenili nazaj, le Stanko ni bil voljan. Nekaj ga je gnalo za bratom in dejal je ostalim trem, da pojde naprej, pa makar samo do Staničeve koče, ki ne KRONIČNO ZAGATF-NJE tN NJEGOVE SLARE POSLEDICE, POSEBNO MOTNJE V PREBAVI, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico, Ki se tudi po daljši uporabi odlično Izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu ln črevesju a pijejo FRANZ - JOSEFOVO vodo, so zelo zadovoljni z okusom KaKor tudi z njenim učinkom. Ogl. reg. & br. t&48V33 more biti daleč. Prigovarjali so mu, naj opusti to misel, a ni se uklonil. Res jih je zapustil in med tem ko se je trojica previdno spuščala po plazu navzdol, je pa Stanko z zadnjimi napori sopihal kvišku. Trojica preostalih je kmalu našla markacijo in se spustila precej nizko v dolino, kjer so čakali do 4. zjutraj, ko se je polagoma jelo daniti. Čakali so Štefana in Stanka, a nobenega ni bilo na spregled. Stefan je taval do 7. zjutraj, Stanko pa izdihni! na Kredarici Ko je Štefan zapustil družbo in krenil proti Kredarici, ga je objela še bolj gosta megla, da ni videl niti korak pred seboj. Taval je do smrti izmučen, kamor ga je pač zaneslo, nazadnje je pa prišel v tak položaj, da ni mogel ne naprej ne nazaj. Hotel se je vrniti k družbi, pa ni bilo mogoče. Naposled je obstal na tem kraju in prezebal do 7. zjutraj, ko se je megla malo razkadila. Takrat je videl, da je komaj 20 m oddaljen od Kredarice in naglo jo je ubral v kočo. Povedal je, da so bili ž njim še štirje in je prosil, naj jim gredo na pomoč. Člani ekspedicije SPD so si navezali smuči in se spustili v Krmo in eden izmed njih je nekako med Stanič evo kočo in Kredarico naletel na Stanka. Sedel je v snegu, njegove hlače pa so bile okrvavljene. Član ekspedicije ga je vprašal, kaj mu je, nakar je Stanko odgovoril: »Nič hu- dega!« Stanko se je dvignil na pot z reševalcem. Gazil je še kakih 150 m visoko, nato pa je nenadoma omahnil. Spremljevalec mu ni mogel pomagati. Prihiteli so še ostali reševalci in so prenesli Stanka nezavestnega na Kredarico. Tu pa je nesrečni Stanko takoj izdihnil. Umrl je po prevelikem naporu, kar je ugotovil neki v koči se nahajajoči zdravnik. Revež je najbrže ponoči bruhnil kri. Člani ekspedicije so nato naleteli na ostale prezeble smučarje in jih okrepčali. še v nedeljo so prenesli Stanka s Kredarice v dolino in ga položili na mrtvaški oder na Dovjem. Pokojni Stanko Dolhar je bil rojen 20. novembra 1913 na Reki, stanoval pa je pri svojih sestrah na Karlovški cesti. Po poklicu je bil pasar. Bil je izredno značajen in simpatičen mladenič, dober po srcu, vne+ član Sokola II. že od narašča jnika, dalje član športnega kluba »Korotana« in kot velik ljubitelj planin tudi član SPD. Za njim žalujejo štiri sestre in dva brata, očeta je izgubil že v rani m1adosti, mater pa pred tremi leti. Na željo svojcev bodo niegovo truplo prepeljali v Ljubljano. Bodi simpatičnemu mladeniču lahka domača gruda, preostalim naše iskreno sožalje! Uprava Sokola TI. obvešča svoje Slanstvo: Planine so ugrabile iz naših vrst našega zvestega in neumornega brata Stanka Dolharja. Na zadnji poti ga bomo spremili danes ob 16. iz mrtvaške veže na VidovdansKi cesti (hiralnica) v civilu z znakom. Bratje in sestre, pridite vsi in počastite spomin našega nepozabnega Stanka! Velikonočna kronika Vreme je mnogim Ljubljančanom prekrižalo račune Ljubljana, 14. aprila Vztrajno deževje je v veliki meri zavrlo običajni velikonočni promet. V soboto je bilo živahno po ljubljanskih kolodvorih, najbolj navdušeni in najbolj oddiha potrebni prijatelji prirode so se požur-li na pot, takisto so od/brzeli domov vsi tisti ki so željni potic in prrhov v domači fari. Ali velika noč nam je vsem skupaj pokvarila račune. 2e v soboto zvečer so se iznad Krima pripodili temni oblak' in vsul se je tako gost dež, da križevniška procesija, ki slovi po svoji pestrosti, ni mogla iz cerkve. Vso noč je lilo, večkrat se je tudi žabi iskal o in sledil je zamolkel grom. Tudi je temperatura naglo padla in v nedeljo zjutraj je bilo hladno, kakor sredi zi.me. V hribih je že ponoči močno snežilo. Čez dan se vreme ni izboljšalo in ker je popoldne obenem pritisnil močan sever, je začelo v nedeljo višje ležečih krajih gosto snežiti. Tako nam poročajo, da je na veliko nedeljo okrog 7. zvečer nad Kranjem, Škofjo Loko, in Medvodami näletaval sneg kakor cunje in davi sta brli pobeljeni Sv. Katarina m Grmada prav do znožja, a sneg je ležal tudi?, na pobočjih Krima. Šele v ponedeljek popoldne se je jelo spet po'a-goma vedriti, kaT je sicer meščane navdalo z uroanjem, da se bo vreme zb ol j šalo, a kmeta s strahom, da utegne leči slama. Kinematografi polni . . . Del smučarjev in izletnikov se je vrnil domov že na velikonočno nedeljo. Spričo takega vremena je seveda razumljivo, da so Ljubljančan?, polnila kinematografe in kavarne. Naši kinematografi za velikonočne praznike skoraj že ne pomnijo tako ugodine žetve. Skoro vse predstave, zlasti pa popoldanske so bile razprodane, velikega slovesa pa je bil zlasti deležen Elitra k;-no Matica, kjer so se ljudje kar trgali za vstopnice k predstavam prekrasnega Rima Jama Kiapuire: »Daj mi to noč«. Ljubitelji lepega petja spet lahko občudujejo prekrasni belcanto slovitega Poljaka, ki je našel v lepi Američanki Gladys Swar-thout dostojno partnerico. Strašna smrt pod vlakom V soboto ab 7JO je pri lem 344 na tT-žaSki progi skočila pod vrhniški vlak 19-etna tovarniška delavka Marija Gregor- čičeva z Viča. Vlak je nesrečnico strahovito razmesarfl, odrezal ji je obe nogi im posamezni deli trupla so ležali ob progi. V ročni torbici so našli dva s svinčnikom popisana lističa, v katerih se Marija poslavlja od svojcev in jih prosi, naj ji opraste obup nč korak. Pismo je napisala že na veliki petek v postelji in v njem tudi navaja, da gre v smrt, ker ji ne puste, da bi hodila s fantom, ki ga ljubi. Nesrečno mladenko so že pokopali. /z obupa je pil salmi jak Na velikonočno nedeljo so bili reševalci poklicani na Giince, kjer je v obupu pil salmijak tobačni delavec Jože Č. Mož je biil zaradi nerodnost*, v tovarni v petek suspendiran in zdaj je ostal z ženo m otrokom brez zaslužka. Ker mi videl drugega izhoda. je pil salmijik, in to takšno količino, da je njegovo stanje brezupno. Nepovabljeni nočni gostje Na veliko sabato so neznani vlomilci vdrli r gostilniški lakal Drage Guštinove, na vogalu Romske m Bleiweisove ceste. Pobrali so irz predala nekaj gotovine ài tudi nekaj zlatnine, pripravili so si pa tudi nekaj jestvin in pijače, a tega niso odnesli. Škoda znaša okoli 1000 D:n. Policija je aretirala dva fanta, ki sta bila večkrat v lokalu in sta osumljena vloma Dve nesreči V soboto je v Rožni dolini padel trgovski sotrudnik Vladislav Čater s kolesa :n se poškodoval na desni nami in na g'avi ter na levi nogi pod kolenom, da so ga morali z reševalnim vozom prepeljati v bolnišnico. — Na veliki ponedeljek se je pripetila nesreča v Dremeljevi družini v hotelu Balkanu. Dveletni Janezek Dremelj je zvrnil nase posodo vrelega mleka in se stTakovito opekel po vsem telesu. Otroka so prepeljali v bolnišnico. Iz policijske kronike Med prazniki se je podjetni tat splazil v stanovanje Frančiške Š. v Fiignerjevi ulici im odnesel za 500 Din manu fakture. — Danes je policija aretirala nekega 34-letnega trgovskega zastopnika iz Semiča. ker ga zasleduje okrožno sodišče v Novem mestu zaradi poneverbe. Maribor čez praznike Smučarji so dobili nadomestilo za Božič Maribor, 13. aprila. V znamenju snega in deževja . . . Stari Mariborčani že dolgo ne pomnijo tako vztrajnega deževja za veliko noč kakor smo ga imeli letos, ko je že na veliko soboto nastopilo deževno vreme in 'e neprenehoma lilo do nedelje ponoči. Na velikonočni ponedeljek pa je zasijalo solnce, da so mnogi Mariborčani skušali z izleti in izprehodi nadomestit1 to. kar jim je zaradi deževja na prvi praznik onemogočeno. Običajne kletne postojanke so v nedeljo izumrle, meščani so se zadržala doma ali pa po kavarnah in drugih javnih lokalih v središču mesta. V mariborski g'o-beli je bilo precej hladno in mrzlo, saj so vrh Pohorja in Kozjaka z ab'esteli bel-' možanci. ki so vrhove odeli s precejšnjo snežno plastjo. Česar n-so imeli mariborski dilčarji za božične praznike, to jim je prinesla velika noč. ... in v znamenju prazničnega miru V zvezi z deževnim vremenom je tud" popolna praznota v kriminalnih in policijskih bukvah. Bilo je oba dneva jedva nekoliko prijav zaradi streljanja po mestu s karb:dom. Nosilci in organi javne varnosti so pač nedvomno zatisnili spričo praznikov morda več kakor eno samo oko Deževno vreme pa je bilo očividno •>-zrok, da ni bilo na veliko soboto iin nedeljo nobene žrtve velikonočnega streljanja, kakršnih je sicer v mariborskem okolišu običajno vsako leto precej. Bilo je le nekaj manjših nezgod: 27-letni črkostavec Val- ter Bobanec si je v soboto v tukajšnja Cintovi tiskarni pri padcu natrl levo nogo v gležnju 20-letni nožarski pomočnik Rajko Lešnik, stanujoč v Jan Kolarjevi ulici, si je pri brušenju kuhinjskega noža na desn: roki ves parezal. V Dravski ulici pa je postal usoden oranžni olupek, ki je bil na cesti, za 50-letnega delavca Svajgarja, ki si je pr padcu radi spodrsljaja na oranžnem olupku stri desno roko Krvavo kresov an je pa so imeli v Bistrici Rušah, kjer so v soboto zvečer po staram običaju fantje kurili kres. Nenadoma je pristopi! nekdo k 16-letnemu Janku Lipniku in mu z nožem zadal sunek v prsa, da se je v krvi zgrudili na Ha. Za krivcem s>edaj poizvedujejo. Vse štiri ponesrečence so odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico. Na Tez-nem je v noči na nedeljo navalila skupina mlajših ljudi na 22-letnega delavca Franca Novaka iz Taborske uHce, ki so ga premikaš tili z nekim topim predmetom. Novaka so prepeljal? v splošno bolnišnico, za storilci pa se vršijo poizvedbe. »Sv. Anton«r v gledališču Veliko nedeljo zvečer je bila v nabito polnem gledališču premiera znane čtjike operete J. Beneša »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«. Stvar je kakor drugod tudi v Mariboru zelo užgaia in navdušila občinstvo. Predvajanje te znamenite revijsdce operete, ki jo je zrežiral g. Anton Hara-stovič, je bilo gladko in brezhibno, tako da je povsem ustrezalo operetn:m okusom i in željam operete ljubečega občinstva. Cirkus v Mariboru Veliko soboto zvečer je bila v cirkusu ReWennigg otvoritvena predstava, ki je obiskovalcem povsem ugajala Oba dneva je bilo tam okoli cirkusa ob Tomšičevem drevoredu obilo drenja m gneče, ki pa ni mariborskih radovednežev in ljubiteljev cirkusa prav nič motila. Cirkus ostane v Mariboru predvidoma še ves ta teden. Nesreča z gasilskim avtom Danes dopoidne se je pri poskušaj! vožnji nekega požarnega avtomobila ^godiia precej buda nesreča, le je zahteval» tudo dve žrtvi. Blizu Selnice se je gasiAaid avto zvrnil ▼ ja-rek in «o bile štiri osebe poškodovane. Dva izmed njih, posestnika Siker im Kajzer, sta dobila občutnejše poškodbe im jih je bulo treba prepeljati v mariborsko bolnišnico. Umor ali samomor v goreči hiši? raziskujejo tragično smrt Ane Skerbutove Pragersko, 14. aprila. Pragerski orožniki intenzivno raz» iskujejo tragični dogodek, ki se je pri* mer 1 na veliki petek v Zgornji Polska* vi. Tam je zgorela komaj 45*letna g o« spodinja Ana Skerbutova ki treba je pojasniti, ali je postala žrtev zločina, ali pa je morda prostovoljno storila ta* ko strašno smrt. Anton Skerbut, posestnik in zavaro* valni agent, se je v petek dopoldne ob 9. odpeljal po opravkih v Maribor Kmalu po njegovem odhodu je v nje» govi hiši na Žgornji Polskavi nastal požar. Ogenj je hitro objel poslopje. Dasi so domači gasilci takoj prihite* li na pomoč, je hiša močno pogorela. Reševan je domačih gasilcev je bilo tem bolj otežkočeno. ker so našli hišna vra« ta zaklenjena, gospodinje Ane pa n i* kjer. Ko so ogenj pogasili, so hitro za* čeli razkopavati kadeče se tramov je. Slutili so, da utegnejo najti gospodinjo mrtvo — in njihova slutnja se je žal uresničila. Nudil se jiim je strašen pri« zor, ko so v kotu podstrešja našli po* poLnoma zoglenelo žensko truplo — brez glave, brez rok in nog. Vse je bilo strašno ožgano, vendar se je že gasilcem posrečilo po neskate* rih znakih ugotoviti, da je zoglenela oseba identična s posestnico Ano Sker« butovo. Seveda so bili tudi pragerski orožniki nemudoma na mestu in so ta« koj uvedli preiskavo. Da se razčisti tragična smrt Ane Skerbutove, se vrši« jo vsestransko poizvedbe. Splošna že« lja prebivalstva je, da bi zagonetno za* devo čimprej pojasnili. O dogodku je bila obveščena tudi mariborska polici« ja. Zanimivosti z novosadskega furnirja Vasja Pire poroča o borbi s Kostičem in Frydmanom Novi Sad, 12. aprila. Danes se igrajo v turnirju prekinjene partije: Schreiber—Kostič iz 1. kola in moja s Friedmanom iz 6. kola. Slednja je bila zame popolnoma dobljena, a sem za. radi napake dosegel le rem'a. Tako bomo imeli predvidoma po 6. kolu sledeče stanje: Pire 5, dr. Trifunovič 4Vi, König, Pelikan, Frydman 4 Opočensky, Bröder 3«/», Schreiber 3 (1), Kostič 2% (1), S. Vukovič 2, Nedeljkovč, Popovi<5, Tomo vi KulžLnski Va- Stanje v vodstvu se je v zacinjih treh kolih zelo razčistilo. Frydman je odpadel zaradi poraza in tudi dr. Trifumovč je izgubil partijo, tako da sem jaz ostal sam na čelu tabele. Kostič se še vedno ni znašel in je oddal že 2»/« točki, ki mu jih bo pač že težko nadoknaditi. V dobri formi je König, tudi PeÜkam je igral zadnje partije dobro. Izvrstno se drži Schreiber, ki bi stal še mnogo višje, da je dob'1 svojo partijo s Trifunovičem. Pomanjkanje treninga — služi ravno vojaški rok — se mu nič ne pozna. OpoSensky igra trenutno nekoliko preveč ležerno, da bi mogel priti na prvo mesto, ena Izmed nagrad pa mu bo pač sigurna. Bröder se drži dobro; na koncu tabele pa so novosadskl ln beograj. ski igralcL Zame sta btli važni v zadnjih treh ko. Uh partiji s Kostičem ta Frydimanom. S Kostičem sem igral Retljevo otvoritev, da iznenadim nasprotn ka. Kostič je odgovoril z najostrejšo varianto. Jaz semi pariral čim bolj enostavno ta zadržafl v otvoritvi majhno prednost. Radi male Kostičeve neprevidnosti sem nato dobil še prednost dveh lovcev. Lovca sta postajala polago. ma tako močna, da je moral Kostič končno žrtvovati figuro za prosta kmeta. Ta žrtev pa mu je dala dobre taktične Sanse. zlasti, ker sem bil v hudi časovni stiski. V dobljeni pozciji sem tedaj res napravil napako ta je Kostič, lepo žrtvujoč mimogrede damo, izenačil materijafl. Ob neenakih lovcih bi b'l radi slabše pozici. je imel Kostič pač še vedno samo male izglede za remis, v naglici pa je napravil še napako, ki Je vodila do takojšnjega mata. S Frydmanom sem igral Colle j evo otvoritev in sem prešel v prednost, ker Frydman ni odgovarjal z najboljšim sistemoma. Pozneje je Frydman sicer papravfl svoj položaj, z napako v srednji igri pa je zašel ponovno v slabšo pozicijo. Nato je še žrtvoval kmeta in prišel tako v končnico. Ta mu Je dajala vendarle nekaj iz. gledov na remis. S precizno igro pa sem polagoma povečal prednost, dobil končno še figuro za kmeta in v prekinjeni poziciji stojim pač na zmago, a nisem mei sreče — V 5. kolu sem igral s Popovičem. V indijski partiji sem kot črni prišel sicer v prednost, pozneje pa se Je mladi Novosadčan zeflo dobro boril in skoro iz. enačil, šele z žrtvijo kvalitete sem v divji igri odločil partijo. — Dr. Trifumovič j« v 4. kolu porazil Kulžinskega z žrtv;jo figure v napadu. V naslednjem kolu je imei veliko srečo. Schreiber ga je v Cambridge-Springs obrambi popolnoma nad. igral ter dobil damo za trdnjavo ta ska-kača. Povrh je mei še silnega prostega kmeta. Ob prekinitvi Je stai gladko na zmago, preprečiti je moral samo večni šah. Tedaj pa je kuvertirai napačno potezo, po kateri je Trifunovič osvojil damo ta tako še dob 1 partijo. Toda naslednjega dne je nesreča doletela Trifunoviča. V si-cilijanski ie nadigral Pelikana ta imel dva kmeta več. Potem pa je prezrl figuro ta zgubil — König je v 6. kolu v ostri igri porazil Kulžinskega, s Popovičem in Brö. derjem je remiziral. Popovič mu Je v Ca- PRONEK desetletni, nenadknljivl kakovosti, dobite pri stari vinarski tvrdki PERO KOLič ' Dubrovnik ustanovljeni 1 1877, a takisto tudi vse ostale vrste namiznih ln desertnlh vin. SKLADIŠČA Beograd, — Zagreb — Praga Cene solidne. Vzorci na zahtevo brezplačno. ro—Kamnu presenetljivo ovrgej znamo teoretično varianto, da se je König komaj rešil v rem s. Pelikan je poleg Trifunoviča porazil lepo še tudi svojega rojaka Opo-čenskega, ki je slabo zaigral NimocrviCe-vo tod jsko obrambo. S S. Vukovičem pa je imei težave, da reši rem s. Imel je že kvaliteto manj. V 5. kolu je porazil Kostič Frydmana. V sicilijanki je prišel kot beli z žrtvijo rohade v prednost; dosegel je z dobro igro boljšo končnico ta osvojil figuro, tako da Frydman k nadaljevanju partije ni niti več nastopil. Zanimiva je bila v 6. kolu partija Popovič—Bröder. Popovič je korektno žrtvoval figuro z» napad in bi bil lahko z nadaljnjo žrtvijo dame dal nasprotniku mat. Pa ni našei prave poti ta bil še sam matiran. Kostič je Igral v 6. kolu s S. Vukovičem Cam. bridge-Sprinigs.obrambo. Kljub vsem naporom ni mogei dobiti partije, zlasti še, ker si Je nasprotnik v končnici zas;gural neenake lovce. Najkrajša na turnirju J« bila doslej partija Opočenskv—Tomovi č. V Caro-Kannu je zmagal češki mojster že v 13 potezah, z že znano žrtvijo figure. Vasja Pire. Pire vodi po šestem kolu pred Trifunovičem V- kolo novosadskega turnirja je prineslo zelo zanimive partije. Kostič je zadal poljskemu mojstru Frydmanu prvi poraz Pelikan je nepričakovano premagal svojega rojaka Opočenskega, Pire kot črni Popoviča, Tomovič pa Vukoviča. Izredno zanimiva je bila partija med Schreiberiem in Trifunovičem. Schreiber je popolnoma nadigral svojega nasprotnika in bi moral srladko zmagati, je pa napačno kuvertirai in izgubil damo in partijo. Partiji Nedeljkovič-Kulžinski in Ko-nig-Bröder sta bili remis. \T. kolo je prineslo zmago favoritom. Schreiber je premagal Nedeljkoviča, König Kulžinskega. Bröder Popovima. Opočenski Tomoviča. Pelikan pa je zadal Trifunovifu prvi poraz. Zelo zanimiva je bila partija med Pircem in Frydmanom. Pire je igral Collejevo otvoritev in nadigral nasprotnika. Imel je že dobljeno končnico, je pa nato napravil malo napako, nakar se Je Frydman z lepo kombinacijo rešil v remts. Kostič in Vukovič sta remizirala. Stanje po VI. kolu: Pire 5. Trifunovič 4 in pol, Frydman, König. Pelikan 4, Opočenski. Bröder 3 in pol. Schreiber 3 (1) Kostič 2 in pol (1). Vukovič 2. Nedeljkovjč, Pono-vič, Tomovič 1 in pol. Kulžinski pol- • Eno srce — ena radenska • Torama JOS. REICH sprejema mehka in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Objave Razpisane sluibe zdravnikov. Banska uprava razpisuje naslednja službena mesta zdravnikov-uradnikov pripravnikov: dve mesti v splošni bolnišnici v Mariboru, dve mesti v javni bolnišnici v Celju, dve mesti v javni ženski bolnišnici v Novem mestu ter po eno mesto v javnih bolnišnicah v Slovenj-gradcu in Ptuju. Poleg tesa ]e razpisana služba zdravnika v združeni zdravstveni občini Rogaška Slatina in Opilotniea. Prosilci za službena mesta pri banovinskih bolnicah morajo imeti poleg splošnih pogojev za sprejem v banovinsko službo dovršeno pripravljalno dobo (staž), prosilci za službo zdravnika zdravstvene občine pa poleg tega vsaj 6 mesecev bolniške prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje se naj vlože pri kr. banslci upravi do 30. t m. Na inciativo in po zaslugi d rigenta našega radijskega orkestra g. D. M- Spanca fe uvedla radijska oddajna postaja Ljubljana s sodelovanjem Glasbene Matice ljubljanske v letošnji koncertni sezoni večere solističnih koncertov za simfonično glasbo. IH. tak večer bo v petek 17. t m. ob 30. v Fiilharmonični dvoramj in nosi nasdov: Klasična glasba. Zastopani so s svojimii deli na tem koncentu skladatelji: Myslivicek, Mozart in Beethoven. Cene sedežem in Stojišču za te koncerte so Pri bobenčku«, Sv. Petra cesta U5. © 0 © vremena In brez sporeda Velikonočne športne prireditve v Ljubljani je prekrižalo muhasto aprilsko vreme • drugod pa so le rešili sporede Ljubljana, 13. aprila. "Velikonočni prazniki so bili v dobrih «tarih časih« prvi pomladanski termin, ko je vse zaživelo po športnih igriščih, ko so aktivni športniki in njihovi številni prijatelji spet v trumah pohiteli na športne prireditve, ko se je prav za prav na veliko začela vsakoletna športna sezona. V tistih lepih časih namreč je z zimo in snegom skoraj zaspalo naše idilično športno življenje na prostem in oživelo je šele spet potem, ko so zapihale pomladanske sapice, got-ovo pa na splošno na vsakoletni praznik nove vigredi. Ob takih dnevih se športnemu kronistu kar tako prikaže razveseljiva slika z naših športnih igrišč iz polpretekle dobe. Začuden in zaskrbljen m or a predvsem ugotoviti, da se je od tedaj spremenilo marsikaj, in skoraj vse na slabše. Kje so časi — takole se sprašuje — ko je za takšna praznika, ki sta pravkar minila, prihajalo Ljubljani v goste dobro nogometno moštvo iz Zagreba ali Beograda ali celo iz renemirane tujine in so imeli športniki z njimi še svoj praznik posebej. Kje so časi, ko je ves teden pred takšnim dogodkom trepetala številna nogometna družina — čeprav razdeljena v dva »sovražna« tabora — za vsakega izmed njih, ki so takrat zastopali »časti« in barve ljubljanskega nogometa. Kje so časi, ko so si blagajniki ob vhodih na nocometna igrišča komaj sproti olirai i pot s čela, da bi dovolj hitro odpravili množice navduše_ nih gledalcev, posebno, ker pač nihče nj hotel zamuditi niti sekunde vse tekme in čimprej »zasesti« najboljši prostor, ki ga je imel v mislih rezerviranega že dolgo pred svečanim dogodkom. Ali še veste, kako so po dobljenih — ali tudi puščenih — lovorikah mnoge družbe zapuščale igrišča zadovoljne in navdušene še bolj kot prej in je mar. sikod še pozno v noč imel edino in glav_ tno besedo samo tisti, ki je vedel kaj 0 nogometu ali njegovih junakih na zelenem torišču- Kar vprašajte nekdanje funkcionarje naših vodilnih klubov, koliko sto in sto članov so šteli med armado zvestih navijačev, ki bi šli za svoje ljubljence v dresih kamorkoli, če treba tudi s posebnim vlakom do konca sveta. In tako je bilo takrat še marsikaj, kar je danes le še — bajka! Kflko je bilo pa, oziroma naj bi bilo letos? Nogometni spored, ki je povrh vsega še utonil v dežju in mrazu, je obsegal skromen turnir domačih nasprotnikov doli nekje na mestni periferiji in pa preizkušnjo nekaj garnitur deloma razkropljenih in še zmerom neorientira-nih nogometašev Ilirije in Primorja. Klube, ki sta nekoč — zdaj smo v spominih na nogomet — igrala glavno vlogo, sta, d?nes pred dogodki, ki bodo potegnili črto pod vse njihove vesele in žalostne, slavne in neslavne nogometne dneve. S križi in težavami kuje zdaj peščica idealnih prijateljev te igre iz ostankov obeh sekci j novo nogometni o enajstori- 1 -fVOCNI KINO »SOKOLSKI DUM« 1 v gigVj - Telson H-37 EJ Dve uri imenitne zabave in smeha ! Bogovi se zabavajo ( Asnphitaion ) B Willy F ritsch kot Jupiter, Adela Sandrock kot Juno, Paul Kerap ra kot Hermes, ffl Kot dopolnilo: Foxov zvočni tednik. Predstave: v torek, sredo in četrtek ob 20. V petek ob 20: Premiera filma »V O L T A I R E«. Za vsak sedež cena 3 Din. Prihodnji program: »KRALJEVI VALČEK«. V glavni vlogi Willy Forst. co, ki naj spet dvigne nogometno ime Ljubljane in pribori njenim nogometašem dostojno mesto med ostalimi središči te vrste v državi. Precej — pravijo — je kandidatov za ta novj in brez-konikurenčni nogometni klub Ljubljane, toda kdo ve, če bodo močni in vztrajni dovolj, da bodo popravili vse, kar je bi. lo na tem polju slabo ali narobe z zadnjih letih. Kdo ve, če tudi oni in niiho. vi današnji voditelji ne bodo nazadnje opešali pod pezo prevelikih bremen in pretežke naloge. Tako je danes z najboljšimi ! Za njimi je še lepa vrsta manjših, samih klubov za brcanje žoge, ki so se z dolgoletnim trudom in veliko požrtvo valnostjo dokopali do prostora na soncu. sedaj nekaj svetlejšega, odkar sta »velika« nasprotnika zašla v krizo in razkroj. Pridno so na delu njihovi tihi in nikjer imenovani delavci, teden za tednom prosijo in vabijo svoje miljen-ce na treninge in sestanke, dokler se ne spustijo na tekmo, obvezno ali neobvezno, in kar čudovito lepo je takrat, če jih pride razen najožjih prijateljev gledat in bodrit še nekaj takšnih, k, bi radi gledali nogomet, pa zaman sprašujejo za njim po Ljubljani. Velike so zasluge teh tihih pobornikov nogometnega sporta in pohvalno naj bodo omenjeni zaradi stremljenja, da bi ta igra v dostojni formi ost-ala ohranjena tudi Ljubljani, toda na žalost so njihovi uspehi skromni in v primeri z nekdanji^ mi še malo vzpodbujajoči. Tako je zdaj z malimi. Letošnja velika noč športnikom ni bila naklonjena in so bila nogometna igrišča precej prazna tudi drugod, kjer slavi nogomet lepše uspehe kot pri nas. Toda ne glede ns to se človeku tik pred otvoritvijo sezone vsiljujejo črne misli, ko se spomni na nekdanje dni in v duhu gleda letošnji spored Morda jih je nekaj, ki bodo dejali, da jih je zapisal prehud pesimist, toda žal je mnogo in le preveč resnice v njih Naš nogomet leze neizbežno navzdol jn treba mu je — čimprej seveda — krepkega zdravila, če nočemo, da bo izgubil še zadnjo privlačnost. Brez širokega zanimanja pa, brez podpore — bolj materijalne kot moralne — tisočev, k{ so včasi polnili zelena polja v strahu in veselju za »svoje«, brez temeljite in hitre obnove v temeljih si naš nogomet ne bo mogel spet opomoči. niti ne do višine, kjer je bil v dobrih starih časih! Čeprav to od srca želimo vsem. ki se pri novih in starih klubih trudijo za ta cilj! Pri hemoroidih (zlati žili), zapeki, vrtoglavosti, povzročeni po za-gatenju, prinaša uporaba FRANZ* J OSEFO VE grenčice prijetno olajšanje. Ogl. reg. 8. bf. 3W74/36. Velikonočni turnir v Mariboru Z udeležbo štirih klubov so železničarji organizirali uspel nogometni turnir — Dunajski gostje so bili najslabši nasprotnik Maribor, 13. aprila- Na stadionu SK Železničarja se je za praznike vršil velikonočni nogometni tur-nit, na katerem so sodelovala moštva Maribora, Rapida, dunajskih ?ostov .. .edner Sportfreunde ter prireditelja SK Železničarja Za tekmo je vladalo precejšnje zanimanje, zlasti ker so po dolgem v Mariboru nastopili zastopniki dunajskega nogometa. V nedeljo je prireditev nekoliko motilo deževno vreme, toda na igrišču se je vendar zbralo okoli 800 gledalcev, danes pe jih je prišlo celo preko 1000, tako da je finančna stran turnirja pozitivna. Glede športnega izkupička je treba poudariti, da predvsem D uno j cauri niso izpolnili or ič a kovan j, kar je deloma opravičljivo zaradi tega. ker ®o pač amatersko moštvo, toda kljub temu bi morali i pokazaiti več, kakor nekaj igračka-n ja in trikov Med moštvi se je najbolje odrezalo moštvo Železničarja, ki je včeraj premagalo dunajske goste, danes pa se domačega nasprotnika Rapida. Za prirediteljem je napravil še najboljši vtis Rapid, ki je danes podlegel samo Železničarjem. V nedeljo sta kot prvi par nastopila Rapid : Maribor 2 s O (1 : O) Rapidu j« uspelo, da je zmagal nad svojimi nasprotnikom z enakim rezultatom kakor je bil od njega poražen v prvenstvena tekmi. Potek igre je bil takšen, da bi bil rezultat lahko tudi obraten. Tekma je bila precej ostra in tipična borba dveh enakovrednih nasprortmikov z razliko, da je imel Rapid boljšo obrambo- V polju je Maribor predvajal še dovolj zadovoljivo igro. pred golom pa se je spet pokazalo, da nap a da.-ci ne znajo izkoristiti zrelih pozicij. V ostalem je nudila igra vendarle nekaj zanimivih prizorov, zlasti po odmoru, toda kljub temu n' mogla navdusiiti gledalcev, ki so se kar oddahnili, ko je sodnik g- Nemec od/vižgail konec. Naslednü par sta bi'la Železničar : Wiedner Sportfreunde s : 2 (1:1) Ta tekma je bila že na nekoliko viùjem nivoju kakor prejšnja, in po zaslugi Železničarja tudri zaimimivejša. Gostje so prav za prav razočarali, ker 90 vsi pričakovali več od njih. V polju so bili sicer do odmora v premoči in so zaigrali lepo po tleh, toda to je bilo tudii vse, kar so pokazali. Njihova igra je bilia komaj senca slovitega dunajskega nogometa. Moštvo je bilo sestavljeno iz igralcev raznih kakovosti in ni napravilo vtisa homogene enajstorice, kakršna hi smela na gostovanje v inozemstvo- Pogrešali smo pri njih celo požrtvovalnosti in elema, kar je siednjrič skrajno, kar mora pokazaiti vsako nogometno moštvo tedaj, ko mu prede trda za rezultat. Vrh tega so pripeljala s seboj zelo slabega vratarja, ki je deloma tudi odločilno posegal v dogodke z negativne strani. Zelezničanji so vzeli stvar od vsega po-četika zelo resno ter posebno v primeri z nasprotnikom podali zelo lepo in efektno igro Zmaga bi bila gotovo še izdatnejša, če bi si igralci sami ne bili pokvarili mnogo lepih pozicij- Gonilno silo so imeli domačini v dobro razpoloženem napadu, ki so ga prav spretno podpirali tudi krilci. Obramba je bila res nekoliko nes'guma. pa je v splošnem le zadovoljivo resila svoje naloge. Sodiil je g. Jančič. Danes se je turnir nadaljevali, in sioer najprej s tekmo premagancev včerajšnjega dneva Wiedner Sportfreunde : Maribor 4 : 3 (2 : 2) Dunajski gostje so danes pokazali še manj kot včeraj in je bila te tekma najslabša od vseh štirih, kar .cmo jih (a dva dnd gleda'li v Mariboru. Oba nasprotnika srta zaigrala pod vsako kritiko, posebno še M-ari bor, ki ga že dolgo nismo videli ta_ ko slabega. Enaijstorica je odrekle v vseh limi-iah od vraitarja pa do napadalcev in ker PRIDE VLASTA BURI AN kot g LAŽNI VITEZ J BggaaaaB—'liwmiiiii |Elitni kino Matica - TeL 2124 JAN KIEPURÀ poje danes ob 4., 7*4 in 9M uri V BOŽANSKEM VELEFTLMU „DAJ MI TO NOČ44 NAJVEČJA SENZACIJA SEZONE. Rezervirajte vstopnice. je bil tudi nasprotnik skrajno šibek, je bila tekma prav dolgočasna- ' Domačini so popustili ceo tako daleč, da so morali nazadnje prepustiti zmago enajstorici, ki je bika brez dvona še sabša od njih. Sodil je g- Vesnaver. V* zadnji tekmi sta se nato sreca'a včerajšnja zmagovalca Železničar : Rapid 3 : 2 (3 : 1) Ta tekma je bila gotovo na jzan:mrenca: A essan-dria 0 : 0. Palermo : Milan 0 : 0. Rinn: Sampierdarena 2 : 0, Genova : Bari 0 : 0, Triestina : Brescia 2 : 1, Ambrosiana : Lazio 3 : 1> Jventus : Napol- 2 0. ASK Primorje (nogometna Sekcija). Danes od 15.30 naprej strogo obvezen trening ^ prvo moštvo in rezervo- ZSK Herrne6- Občni zbor kluba bo v sredo 15- t m. ob 19- v dvorani hotela Mi-klrič. Vabijo se vsi člani, da se občnega zbora udeleže, kakor tudi dlani SK Sloge. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek 14. aprila: Zaprto. Sreda 15. aprila: Goßposki dom. Ped Sreda OPERA Začetek ob 20. Torek 14. aprila; Zaprto. Srf;da 15- aprila: Kavalir z rožo- Red B- Poslednja vprizoritev Vesničeve drame >Gosposki dome ki nam slika družinsko življenje in njegove zapletljaje v meščanski rodbini, bo 15. t. m. za red Sreda. šoštakoviceva opera »Katarina Izmajlo^a« se vprizori nepreklicno poslednjič v letošnji sezoni v četrtek 16. t. m. za red Četrtek. Delo je imelo pri nas v resnici velik uepeh in zato še prav posebno opozarjamo na na?o poslednjo predstavo. Ljubljanska opera pripravlja premieroDo-nizettijeve opere »Lucia di Lammermoor« pod taktirko in v režiji ravnatelja Poliča. Kapelnik Neflat in režiser Primožič pa študirata Verdijevega »Othella«. v katerem to gostoval naš junaški tenor Mario Šimenc-Obe premieri bosta v drugi polovici meseca- Rafael Thaler f Škofja Loka. 13. aprila. Na veliko soboto popoldne je ugasnilo srce enega naj prkfciejših predstavnikov šikof jeloškega gospodarskega življenja. V svojri hd« na Mestnem trgu je umrl veletr-govec in imdustrijec, posestnik g. Rafael Thaler, star 63 let. Neizprosna boki žena je sicer že dolgo posegala po telesu, ki se je vam j prikradla zavratna bolezen, a kljub temu je njegova smrt globoko odjeknila ne le v mescu sitnem, marveč po vsej Gorenjski in povsod, kjer je imel pokojnik svoje trgovske stike. Po rodu je bi'1 g. Thailer iz Železnikov, iz staro^nane ugledne hiše enakega imena, toda že mladeroiška leta so ga privedle v Škof jo Loko, ji ie ostali zvest prijatelj in sotrudnik na vseh področjih. Koit poslovodja pri takratni Do'en če vi podružnici v Škofii Lokri (sedaj prostori Bat'e) se je seznanil s svojo bodočo soprogo go- Rezilo Juvanovo, kri mu je povila v srečnem zaiko-nu četvero otrok, od köterih sta še pri življenju hčerki ge. Eia in Melita in sin g. R*i-do. Pot fi - Thalerja v Škofje Loki je biia niz gospodarskih uspehov, ki jih je dosege! s posnemanja vredno žilavostjo. trgovsko bistrovidnosrio in aktivnostjo, ki ni poznala počitka. G- Thaler je bil rojen trgovec. V tej smeri se ie uveljavljal in pripeljal slednjič trgovski obnat na današnjo višino. Bolezen, ki se je v poslednjih letih ?e-dolje huje zajedala v pokojnika, je megk za usta vii i telo. a ne duha. Sredi snovanj in ogromne podietnosti je dozorela v njem zamisel lasrtne tekstilne tvormice, ki jo ie sin g. Rado tudi uresničil: že prej pa so imeli Thailerjevi tudi lastno tvorni co za odeje. Kot enega najimovitejših in gospodarsko najnaprednejših mož ga je ocenila 6eveda tudi škofja Loka, ki ie zavzemal v njenem organ.izatoričnem. druš'venem, predvsem pa gospodarskem življenju in v njeni^ ko-rmumailni pofitiki najrazličnejše položaje. Med svetovno vojno ìp b:l na občini in sodelavec v aprov^ci^kem odboru, Okrainj hranilnici ie bili vseskoni član v načelstvu, «tanovskVn krogom je bil ve=č in preudaren svetovalec in vodn;k. podpornik in dobrotnik pa je bri menda prav vsem škofjeloškim društvom. Pokopali so ga danes ob 17. in je pri-ccwtw.-ala njegovi poslednji poti ogromna množica ljudi iz mesta in obeh dolin: prispaü so priiiaftel'jii in eotrudniki od vs*>h itramn. Naj počiva v miru v domači zem-Ijnci. uglednim svojcem pa izrekamo naj-fflob je požal je! Z. R. D. Danes ob pol 3. uri VESELA OTROŠKA RINGARAJA Sillv in Micky in prešički Sreäiaf® šele na ljubljanskem aerodzomu »Aeroput« je dal marca-aprila višjim razredom ljubljanskih srednjih šol priliko, posetiri naše letališče in napraviti kratke brezplačne polete. Odziv je bil dober, moralni uspeh še boljši. Naš zavod je kreivl 2. aprila popoldne izpred gamizijske bolnišnice na Zaloški cest1 proti ograjenemu koobarju, na katerem stoji letalska lopa. Pogeslu: »Mladost je norost, čez potok skače, kjer je most« so gibki dvonožci poskakali preko žične ograje :n kmalu smo se rokovali z junakom dneva, drjem St. Rapetom. »Hud veter je, dosti ne bomo mogli frčati danes?« »Pod noč se navadno poleže. Borno pa nekoliko počakali.« In govornik je stopili v beli halji pa raz-oglav na svojega metulja — recimo mu Repni beim, Pieris rapae — :n skoraj eno uro razgrinjal pred 200 poslušalci svoja čustva m izkustva iz Ikarove umetnosti. Vila Zračnica ga je z nevidno roko boža'a in mu mrš;la lase, ko je poveličeval njeno carstvo. Kakor hitro je predavate'j pojasnil, da v aeropilanu človek nikoli ne občuti vrtoglavice, čeprav je drugače podvržen tej slabosti na primer na gorah ali visokih stavbah, kjer lahko meri globino pod seboj ob steni — se je oglasil tik mene moj študent: »Škoda, da tega nisem poprej vedel, bi si bil od očeta izprosil pismeno dovoljenje za letanje.« Od obilnih drugih podatkov, podanih v gladki govorici, naj omenim trditev, da je domala do vseh letalskih nezgod kriv pri-vodnik, pilot, ki v trenutku slabosti ali objesti zagreši nedovoljen pokret. Ker je dr. R. početkoma rzjavrl, da bo prvi polet opravil sam, brez potnika, sem bil žal predaleč od aparata, da bi se bil mogel prvi vkrcati. Tako je ta ugodnost doletela mlajšega tovarša, prof. Petkov-ška, ki so trni nataknili čepico na glavo in ga privezali v oprsju našega metulja. Vkljuib močni sapi sta se dvignila in brenčala — — — nalik orlu iz apokalipse — — — visoko do 1200 m. Ondi smo zdajci zapazili, da sta se spustila v drzne akrobacije. bacije, ki so baje letalcu igrača: prekopi-cavala sta se ali kozolce preobračala (angleško se reče looping) im potem svedra'a ali vijačila (po francosko vriIle). »No, koga ste si izbrali iz našega razreda, da stopi v nebotične visočine?« vprašam svojo seksto. »Zedini t4 se ne moremo, vsi bi radi leteli. Pa sme le eden iz vsakega razreda. Kaj pa če bi šli vi namesto d:jaka v aero-plan?« dobrohotno ponuja odličmjak Sr-danu ki mu pra^krbna mama ni hotela podpisati rezerva. Tako je Srdan pokazal blago srce svojemu učrtelju, ne da bi bil žrtvoval svoj sedež, ker ga ni smel upati. »Jaz bom letel na svoje ime. Med vami bomo pa enega pripravnika izžrebali.« Upravičenci, kakih 15 jarih junakov, so me obkrožili in začel sem šteti, »empro-ger« reko Francozi: »Ekete pekete eukateme abe'e fabele domine ere bere konjederc aus draus kaus.« L^soda je zadela Velimira S Ta se bo kosal z BIériotom! Naš »ZTačnrk«, ki je preplašili kot ujeda vse drobne ptice ki golobe, je lepo pristal na črno zemljo. Vitki kolega se je izpu'ü i>z metuljevega glavoprsja. Kdo zav/amne njegov prostor? Abecedni red im še drugi razlogi so govorili za prof. Andréja. ki je na kratko opravil svoje vzdušno romanje, a bo zato pač daljša njegova kmjiga o aero-planskih zadevah. S prijateljsko obzirnostjo sta mi dva Bejevca dovolila, da sem ju preskočil in prišel kot D. tretji na vrsto. Z mehanikom zdirjava od naše skupine proti sred:šču aerodroma, kjer je pristal dvokrilnik. Levo nogo v stremen pa hitro v drobovje metuljčku. Ali me bo res obšla tesnob?., ko se bo zemlja odmikala pod nama. kakor je napovedal predavatelj za vse začetnike? Reči morami, da se tega občutka ne spominjam. Zato tudi nisem mahal z roko v pozdrav. Imenitno pa se mi je zdelo gledati, kako osebe bolj in bodj lezejo med Liliputance, kako 9e krajina spreminja pod menoj. V naglici sem si bil pozabil zapeti svoj trenčkot in mrzli veter m; je nemilo iskal vse dohode: skozi oba rokava in ne-drie je prodiral vame. Neka krat me je udaril z jermenom po nezaikritem do u lica. Ko sem spodaj pozneje to povedal, so se mi tovariši smejali, češ da nisem pri čepici imel nobenega visečega jermena, ki bi bil mogel treskati po mojih kosteh. Torej je bil mestoma sunek zračne struje tako silovit? Tedaj pa tedaj se je od piša letalo malce nagnilo, kar mi je rodiTo občutek guganja na prevesici al? na ladji, tudi na konju: rahlo ščegetanje pod popkom. To se oglaša želodec. A da bi žrtvoval podzemskim božanstvom, me nit* najmanj ni skrb. Saj še na ladji, ko je vse kar leze ino grede brusito in bruhalo, som bi.1 poleg nekega Medmurca edini, ki je ohranil predjužnik v sebi. Dr. Rape nr je menda nekaj zaklioaU a ker je A;olos imel odprte vse mehove, nisem ujel nobene besedice. Glave pa si nisem belil zato: was ich nicht weiss, das macht nvch nicht heiss. Svoje kopete sem pokorno v'ekel k sebi, da se ne bi zadel ob kak vzvod, kakor se je baje pri nekem drugem zavodu pripetilo, da je božjasti podvržen gost ob napadu bolezni zakrivil nevaren opri-jem. Pilot se je zasukal na desno, dvo/krili »potez« je napravil dobro šahovsko potezo: rer» je pokazal ledenemu krivcu, češ V R M P! Ker se ni tudi bleščalo več od zapada. sem proti vzhodu obrnjen laglje opazoval pod seboj stavbe in strelske jar-ke. Žal mi je bilo, da je že konec. Izstopila sva. Pilot izjavi, da ne bo takoj vozi.L Mehanik ;aj nu 10 noč« resnična slaščica. Ker je navai pii vseh predstavah ogromen, svetujemo vsem, da si že dovolj zgodaj rezervirajo vstopnice. Film se bo predvajal samo še v torek in sredo. Tistemu, ki si ga ne bo ogledal, bo resnično lahko žal. Prikrajšal se to za užitek, kakršnega ne bo imel izlepa. Spet se bomo smejali Vlasti Burlami Elitni kino Matica nam je preskrbe! v zadnjem času lepo število res odličnih filmov. Vidi se, da skrbi njegova uprava, za izbrana deJa visoke kvalitete. Sredi tedna bomo dobili spet senzacijo, najnovejši film slovitega češkega komika Vlaste Buriana »Lažni vitez«. Kdor je videl njegovega »Lažnega feld-maršala« in druge filme ki sino jih v Ljubljani že gledali, temu pač ni treba še posebnih priporočil. Med komiki je Vlasta Burian nedvomno razred zase ln srednja Evropa nima filmskega komika, ki bi se lahko z njim meril. Film je pa zanimiv še zlasti po svoji vsebini. Godi se z začaranem gradu, kjer prevladujejo strahovi in med njimi doživlja Vlasta Burian svoje komične pustolovščine. In zaljubi se seveda tudi, drugače film ne bi mogel tako potekati, kakor je treba. Toda v svoji ljubezni je segel previsoko in bridka resnica ga je vrgla nazaj v njegovo nekdanje okolje. Seveda se je to zgodilo po mnogih komičnih zapletkih. kjer se gledalci 1 nasmejejo do solz. Režija Maca Friča je izvrstna in glasba E. Fiale tudi. Sploh je »Lažni vitez« najboljši film. kar so jih letos Cehi napravili. Nedvomno bo imel obilo vnetih gledalcev- Iz Ko akvariramo na južni strani Barja vidimo počasni napredek flore z vznožij proti vrhovom hriiovja. Vodno in kopno rastlinstvo v dolini ie že v polnem razvoju, zlasti gruče rumenih kalužnic se nam blišče že od daleč naproti, na rebrih v višjih legali je pa še vse rjavo, od brstja dreves do na tleh ležečega listja. Okolica Ig-Studenec je zdajle prav privlačna za ljubitelja vodožit-ja, ne samo zaradi ribnikov in obilnih potočkov. ki hite z enoolično in tiho pesmijo čez plitvine, temveč tudi zaradi vališča postrvi nahajajočega se pri mlinu g. Palmota v vasi sami. V koritih zagledamo zarod na raznih stopnjah svojega razvoja. Ikre, |>o-strvi z manj ali več potrošenim redilnim mešičkom iti 3 do 6 cm dolge postrvi. Tudi večji lipani so v koritih. Z rahlim pritiskom s prsti jim bodo odvzeli ikre, na isti način bodo za tem ikre oplodili s semenom in ko dorastejo lipani na nekaj centimetrov, jih spuste v razne vode. Pri izletih proti Igu pogledamo mimogrede v botanični vrt. kjer se vodno rastlinstvo že bujno razvija in kier se živahno sučejo v dveh večjih koritih nežne, majhne, za akvarije prikladne zlate ribiču. Po obvestilu iz Beovgrada se je tudi akvaristovstvo že precej razširilo in upati je da ustanove tamošnji ljubitelji svoj klub. Zanimivo je, da je prispela neka pošiljka živih ribic z letalom prav dobro iz Nemčije v Beograd za poginule ribice je pa podjetje brez oklevanja jx>ravnalo škodo. Alj neka druga pošiljka po železnici iz Maribora v Beograd, se je ponesrečila, ker ni bila posoda z ribicami odpravljena takoj z naslednjim vlakom v Beograd. Škoda ni bila povrnjena, ker je železnica dostavila pošiljko še v predpisanem roku. Razumevanje potrebe za hitro odpravo in usmiljenje do živalic s strani železniških organov bo akvariste obvarovalo nepotrebne škode Pošiljke rib je treba komisionelno odposlati in tudi komisionelno sprejeti, o škodi pa obvestiti dotično železniško direkcijo s prošnjo za potreben ukrep glede najhitrejšega prevoza takih pošiljk v bodoče. Sicer se pa lahko obrnejo zainteresirani akvaristični klubi neposredno s kolekovano prošnjo ministrstvu prometa, ki bo šlo gotovo s potrebnimi ukrepi prosilcem na roko. Daleč na severu, v zloglasni Sibiriji in sploh na severu Evrazije in v močvirjih Alaske naletimo na ribo pahljačico (dallia pecforalis Bean). ki ne zraste čez 20 cm, vredna je pa zanimanja zaradi svoje vna-njosti in svoje trdnosti v mrazu. Sicer je podolgovata ribica kakor ščuka ln tudi spodnje čeljusti so daljše. Hrbtna plavut je nedaleč repne, ki je zaokrožena, pod repna in trebušni so blizu skupaj, prsni plavuti sta pa veliki, ker tvori vsako okoli 36 šibic, kar nam jasno priča o njih velikosti. Kakor so poiži v močvirnatih vodah slabih lupin, zaradi pomanjkanja apna. tako je tudi okostje te v močvirjih živeče ribe nepopolno [;oapneno. Kakor že rečeno, so te ribe siluo trdne in če zmrznejo, kar se v sladkih vodah in močvirjih ob obali Severnega Ledenega morja često pripeti, iiin to ne škoduje. Ker jih razpošiljajo v košarah, zmrznejo v njih in so trde kakor led sam. Ce se pa zračna toplota dvigne, se led stali, ribe pa ožive brez najmanjših posledic za svoj organizem. Turner, resen mož priča o neki pahljačici, ki jo je zmrznjeno pogoltnil ve" lik pes. V želodcu je pa riba |>od vplivom toplote oživela, a pes, čuteč, da se mu v želodcu nekaj premetava, jo je živo in nepoškodovano izbljunil. Da je to mogoče, nam dokazujejo tudi poizkusi znanstvenikov na raznih organizmih ki zmrznejo in zopet ožive. žal je pa nemogoče, da bi človek dosegel umetno popolnost v oni meri, ki je lastna prirodL Novi grobovi Smrt je imela ob praznikih obilno žetev. V Šiški na Gasilski cesti 3. ie umrl v starosti bO let ugledni trgovec in posestnik g. Jernej Stelé. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 15. — V Ulici na Grad št. 2. je umrl v starosti 92 let g. Josip Štor, žel. delovodja v pokoju. Pogreb bo v sredo ob 15. — V cvetni mladosti je um'la na veliko noč gdč. Jana Kenda, dijakinja TSŠ. Pogreb bo danes ob 17 z Ambroževega trga 3. — V Šiški na Jernejevi cesti 19. je umrl g. Evgen Lettig. steklar. Pokopali ga bodo v četrtek ob 17. — V hiralnici na Vi-dovdanski cesti je umrla ga Marija Bukov ni kov a, vdova po brivskem moistru. Pogret bo danes ob poi 14. izpred ondotne mrtvašnice. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie! ajanja za nur v če mirovna pogajanja med Italico in Abesinijo ne bodo uspela, bo Anglija zahtevala poostritev sankcif ženeva, 13. aprila d. Jutri bo predsednik odbora trinajstih Madariaga nadaljeval razgovore z italijanskim delegatom Aloisijem in abesinskim zastopnikom Volde Mariamom. da bi zvedel za pogoje obeh sprtih strank za ustav te v sovražnosti in obnovo miru Kakor znano, se oo odbor trinajstih sestal z hiše žalosti, Uliica Grad št. 2. Ljubljana, 13. aprila 1036. ŽALUJOČI OSTALI. Tr&ovdfskl slavčki spet doma Ljubljana, 10 aprila V torek, 7. t. m. je Trboveljski slavček pel še v praški rgd jski oddajnici Izmed vseh otroških in mladinskih zborov, bodisi domačih ali inozemskih, je edini Trboveljski slavček b 1 pozvan, da zapoje v polur. nem samostojnem nastopu najlepše pesmi svojega bogatega sporeda Zvečer se je nn Ma^arykovem kolodvoru od nas poslovi a številna družba praških Slovencev, zjutraj pa smo stopili na dunajski tlgk. Na ko. lodvoru nas je počakal naš klavirski moj. ster g. Anton Trost z gdč, Smerkoljevo in nekaterimi drugomi člani dunajske sloven. ske kolonije. Po vrtoglavem praškem prometu je Dunaj vplival na nas kar pomirjevalno. Obedovali smo v eni izmed dunajskih jav- nih kuhinj (Wiener öffentlche Küchen). Postregli so nam po posredovanja gdč. Smerkoljeve za me I denar z obilnim in okusnim obedom Po vsakdanjih ^knedli-kih« se nam je zelenjadna prikuha izvrst. no prilegla. Našo deputacijo je jugosloven-ski poslanik minister g. Nastasijevič, sprejel izredno ljubeznivo Ln gostoljubno ter z velikim zanimanjem poslušaj naša poročila o prask h nastopih slavčkov. Po. vedali smo mu, da so slavčki v Pragi prejeli pozdrav in telegram, ki ga je poslal v imenu 500 jugoslovenskih pevcev odbor iz Clevelanda v Ameriki, da smo se v Pragi dogovarjali s švcarji o povabilu slavčkov v Bern, v Francijo itd. Otroci so si ogledali do večera glavne dunajske ulice, trge in poslopja Marsikaj bi si mi vsi rad' tu nakupili, saj so trgo- ! vinske izložbe silno mamljive, toda za nas velja danes še bol-1' kakor nekdaj, da moraš pustiti trebuh zunaj, če hočeš iti na i t Naznanjamo žalostno vest, da nas je naš ljubljeni brat in stric, gospod LETTIG EVGEN STEKLAR danes, dne 13. aprila 1936.. previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 16. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Jernejeva oe-ssta 19, Ljubljana VII na pokopab-šče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne E5. 4. 1936. ŽALUJOČI OSTALI. ßoizMusife ta mv Večje hiše trgovske m stanovanjske. i. "dobrim donosom. v Ljubljani in periferiji. Lepe vile erto Olir. dvodniiinjke, komfortne, po ugodnih cenah. hipoteke v prevzeti. Pripravne hišice it tipokojenee po nizkih eenah. Posestva po vsej dravski banovini, v različnih cenai in velikostih. » ugore skrbi takoj Strogo solidno poslovanje. Bančno komis olsarna Rudolf Zore LJubljana, gledališka 12. Telefon 38-10. Priložite znamke! 110-1« mM © nam je uspelo da izdamo prvi, res odličen in posebno za jugoslovenske prilike sestavljen « oktodni veiiKi siiper aparat Ta izvrstni sprejemnik je enak najmodernejšim aparatom s priključkom na električni tok in ima ravno take moderne naprave. Cena je nizka. Z uporabo najmodernejših cevi od 2 voltov, t. j. TKK 2. TKF 3, TKBC 1. TKL 4 ali TKL 2 je doseženo poceni obratovanje. — Valovna dolžina: 20-60, 200-600 in 750-2000 m. Stari aparati se zamenjajo po ugodnih pogojih za ta odlični sprejemnik pri f nilotica in pri njegovih preprodajalcih. Katalog pošljemo zastonj. Vsakovrstno zlato kapnje nc aaiviäiib -enar. Cerne . ju ve lil Llohliana Wolfova aiics j Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne OR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim m slabotnim osebam. Poizkusite še danes ta enostavni način, ki nikdar ne odreče. Dobili boste prekrasno mladostno polt. kateri se bodo divile in jo zavidale vse Vaše prijateljice. Namažite pazljivo vse lice in vrat s kremo Tokalon bele barve (ne mastna), potem pa se polagoma napudrajte najbolje z »mat« pudrom Tokalon. ki je speciialno napravljen v to svrho. Izprememba, ki jo boste zagledali v svojem zrcalu, bo Vas presenetila. Krema Tokalon bele barve pokriva Lice kakor neviden ovoj lepote in učinkuje tako. da se puder povsod enakomerno razprostre in da se ne napravijo nobene keoice. Na ta način ostane puder štirikrat dalje časa na licu. Krema Tokalon bele bnrve vsebire očiščeno smetano in olivno olje in nenavadne sestavine za hranjenje in belienie kože. Te sestavine odstranjujejo zajedalce, zožuieio razširjene znojnice ter omehčajo in obelijo tudi najtemnejšo in najbolj raskavo kožo. msm^H Suha drva premog, Karbopakete dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva al. §1 5 f Umrla je moja zilata nepozabna mati gospa Marija Bukovnlk VDOVA BRIVSKEGA MOJSTRA K večnemu počitku jo bomo spre mili v torek, dne 14. aprila- ob pol 14. uri 'z mrtvašnice hiralnice na Vidovdanski cesti. LJUBLJANA, dne 13. aprila 1935 Globoko žalujoča hčerka Mira. ' SS8BS Na Veliko noč je nehalo biti zlato srce naše nadvse ljubljene JANE KENDA DIJAKINJE S. T. Š. Zapustila nas je neutolažljive v cvetu mladosti in odšla v večno pomlad. Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 14. t. m. ob 5. uri pop. iz hiše žalosti. Ambrožev trg št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA-BOVEC, 13. aprila 1936. KENDA IVAN in VIKTORIJA, starši; MILKO, brat in ostalo sorodstvo. Potrti globoke žalosti naznnnjamo, da je preminul v 80. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, naš dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. a. Zagreb, odd.: Kozmetika Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nesrečno preminul v Triglavskem pogorju naš nepozabni brat, stric, nečak in svak, gospod PASAR. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 14. t. m ob 4. uri popoldne iz Vidovdanske ceste 9. na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 13. aprila 1936. PAVLA, por. MENCEJ; VERA, por. STANIČ; ANGELA; ŠTEFAN; JOŽE in ANICA bratje in sestre — in ostalo sorodstvo. POSESTNIK IN TRGOVEC. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 14. aprila 1936, ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti, Gasilska cesta št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo darovala ob osmini v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Venci in cvetje se po želji pokojnika hvaležno odklanjajo. LJUBLJANA, dne 12. aprila 1936. MARIJA STELE, soproga; DR. ALBIN STELE, srn; HELENA, por. DR. BOGATAJ, hči. Rodbine: STELETOVA, DR. BOGATAJEVA in MLRMKOYA.