Najvažnejši problemi v gospodar jenju s stano vanjskimi hišami
Osrednji problem gospodar-jenja s stanovanjskim in po-slovnim fondam je v zastare-lositd in dotrajanositd zgradib. Ze samo dejstvo, da je kar 1449 stanovanj starejšiih od 100 let, pove, da so taikšna stano-vanja potrebna temeljite obno-ve. Zaradd zamiranijenih stana-rim pa je mogoče izvajati le najnujnejša   vadrževaikia   dela.
Kaže pa, da bo treba v blrtž-nji prihodnosti več zgradb v celoti sanirati. Gre za to, da je v nekaterih agradbah ževar-nost stanavalcev ogrožena in bi lahko že ob srednjernočnem potresu nastala kritična situa-cija. Pri sanaoiji konstrukcije zgradb pa nastane vrsta novih problemov, ki ob neustrezndh predpisdh poetanejo težko reš-Ijivi.
Večiina zgradb je v mešani lastniinii, lastniki pa so pogosto nesposobni finančno sodelovati pri sanacijah. Stanovalce je treba za 5as izvajanja del iz-seliti in jikn nuiditi nadomesbna stanovainja.
Taik primer je zgradba Stari trg 32, katero že saniramo, po-dobna sdtuaoija pa bo nastala z zgradbo Zatoška 7, kjer je samo lokal v družbemi lastniini, vsa stanovanja pa so privaitna. Podobni problemi nastopajo tudi v primeru sanacije pod-pornih zidov na grajsikam po-bočju.
Ob vseh navedenih proble-mih pa je prav na področju občdne Center velik pritisk za pridobitev postovnih prostorov s strand tistih organizaoij, ki nimajo sredstev, da bi si same pridobile poslovne prostore, po svojem značaju pa so mestne-ga ali celo republiškega pame na.
Poseban problem predstevlja sanacija zgradb na območju Stare Ljubljane. Tukaj so hiše najbolj doferajane, mešano la-stništvo pa je skoraj praviio, hkrata so prisotne še zahteve Regionalnega zavoda za spome-ndsko varstvo. Mendimo, da bo potrebno brajno sodelovanje vseh organazacdj in zaimteresi-ranih fakfcorjev, predvsem pa konkretna pomoč sveta za stanovanjske in komu-nalne zadeve, da bo mogoče učinkovibo isjvajaitd reviitalizaci-jo stanovanj in zgradb kot ce-lote.
Očdtno pa je, da pred zviša-njem sedanjih nizskih najemndn in   stanarin  ne   bomo   dosegli večjih rezultatov. (Iz    popoči-la    stamovanjskega podjetja     »Dom«,     poslanega skupščini  občdine Center) jemanju teh samoupravnih ak-
tov. Komisija je sprejela svoj program dela, po katerem se bo vključevala v ustanavljanje TOZD, hkrati pa bo doblvala v pregled tudi samoupravne sporazume TOZD.
Komisija za samoupravne akte organizacij združenega dela je na svoji četrti seji sre-di maja ugotavljala, kako po-teka akcija uresničevanja XXI., XXII. in III. ustavnega do-polnila v delovnih organizaci-jah in drugih organizacijah združenega dela na območju občine Center. že pred tem, marca, je namreč ta komisija posredovala vsem delovnim in drugim organizacijam, ki ima-jo sedež v Centru, vprašalnik, s katerim je želela ugotoviti, kako poteka ustanavljanje TOZD in usklajevanje samo-upravnih aktov z ustavnimi dopolnili- Ob tem je komisija prosila vse OZD, ka so že spre-jele samoupravne sporazume o združevanju oziroma so uskla-dila svoje statute z ustavniini amandmaji, naj le-te pošljejo komisiji v pregled. Na vprašal-niku pa je komisija dala mož-nost, da ji postavijo vprašanja. Med njimi je bilo tudi, ali že-lijo (delovne in druge organd-zacije), da komisija pripravi pogovore o posameznih nejas-nostih oziroma problemih.
Ta vprašalnik je komisija po-slala okoli 280 delovnim in dru-gim organizacijam združenega dela, do zadnje seje komisije (17. maja) pa je izpolnjen vpra-šalnik vrnilo  168 organizacij.
Od 168 organizacij združene-ga dela, ki so odgovorile na vprašalndk, v 43 še niso začeli z ustanavljanjem TOZD in OZD v skladu z ustavnimi dopolnili. Ker je vzorec organizacij, ki so odgovorile, zelo popoln, ko-misija ocenjuje, da je tudi v ti-sti 112 delovnih organizacijah, ki niso odgovorile, razmerje uresničevanja ustavndh dopol-nll enako kot pri prvih. To se pravi, da jih je 75 odstofckov začelo z delom in da so različ-no daleč. Opozoriti pa gre na dejstvo, da je le okoli 50 od-stotkov organizacij združenega dela, kd že uresničujejo pro-gram ustanavljanja TOZD in usklajevanja statutov in drugih samoupravndh aktov, končalo to fazo, polovica pa jih je šele začela s postopkom. Zanimdva je tudi ugotovitev, da so doslej statusnopravno ustanavljanje TOZD in OZD uredile dokanč-no z vpisom v sodni register le tri organlzacije iz občine Cen-ter.
Iz analize vprašanj in pro-blemov, s katerimi se srečuje-jo delovne in druge organiza-cije pri uresničevanju ustavnih dopolnil, je razvidno, da je bilo največ nejasnosti pri postopku in ustanavlianju TO7J) fkdo in kako ustanovi TOZD), aii morajo izvesti »postopek usta-navljanja« tudi delovne orga-raizaoije, ki ne bodo imele TOZD, pristojnost sprejemanja samoupravnega sporazuma in statuta, volitve organov uprav-ljanja na ravni podjetja, sta-tus TOZD in OZD in skupndh služb, pa vprašanja glede ugo-tavljanja in delitve dohodka in podobno.
2e bežen pregled sprejetih samoupravnih sporazumov in statutov, ki jih je dobila komi-sija, kaže, da je urejevanje medsebojndh odnosov v zdru-ženem delu tako specifično, da je toliko izvirnih rešitev glede na stanje vsake delovne orga-nizacije, da so ustanavljanje TOZD, OZD, nova samouprava in organizacijska struktura mogoči edino s samoupravni-mi sporazumi in statuti, ki so odraz stanja v vsaki organiza-
ciji. ne pa na podlagi skupnih vzorcev teh aktov.
Analizo vprašalnikov je ob-ravnavala tudi občinska skup-ščina Center na svoji zadnji se-ji. Vse deJovne organizacaje in druge organizacije združenega dela, ki še niso začele s po-stopkom, in seveda tudi druge, ki so ostale na »pol poti«, je opozorila na zakon o konstatu-iranju organLzacij združenega dela, po katerem morajo orga-nizacije pravočasno, najkasne-je do konca 31. decembra letos sprejebi potrebne programe in ukrepe oziroma se morajo do-končno konstituirati ter vpisa-ti v sodni register. V tistih or-ganazacijah, ki tega ne bodo opravile do določenega roka, bo morala posredovati občin-ska skupščina in organizirati ustanavl j anje.
Prvi pogovor o ustanavljanju organizacij združenega dela in o vprašanjih uskladitve statu-tov z ustavnimi dopolnili je pnipravila te dni komisija za samoupravoe akte organizaoij združenega dela y Cesitru za delovne organizacije s področ-ja industrije in gradbeništva. Na pogovoru, ki se ga je udele-žilo lepo število vabljenih, so se zopet ponavljala že našteta vprašanja in nejasnosti, tako da lahko rečemo, da je pogo-vor uspel. V prihodnje bo ime-la komisija podobne pogovore z delovnimi organizacijaini iz preostalih panog.
R. R.