JPcštnina niacana v gotovini Maribor, sreda 14. aprila 1957 Štev. 84. leto XI. (XVIII.) MBBMBBHBaBBBBMBMMMBIliBBIliiHI "" i %JXZr:^rrSZZiLl&BB& MARIBORSKI VEČERNIH Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2135 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Postni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Ut Španija 1 ^ London, 14. aprila. Delavska stranka je izročila Balchvinu zahtevo, da odredi čimprejšnjo sklicanje spodnje zbornice in da se postavi na dnevni red španski problem. Doznava se, da bo na tem zasedanju spodnje zbornice predlagala delavska stranka vladi nezaupnico. Veliko vznemirjenje je namreč povzročila v nekaterih britanskih pomičnih krogih Francova kontrola v španskih, zlasti baskiških vodah. Nejevolja je velika zlasti v krogih laburistične stranke- ki kaže v svojih vrstah izredno nervoznost radi sklepa britanske vlade, da ne ščiti angleško vojno brodovje angleških trgovskih ladij, ki hočejo pluti v blokirano pristanišče Bilbao, to je v vodah, kjer se nahajajo Francove pomorske site-i V opozicijskih krogih smatrajo namreč, da je ta sklep generalu Francu v korist, madridski vladi pa v škodo. O tem vprašanju se je londonski tisk, zlasti Pozicijski, prav na široko razpisal. »Daily Herald«, vodilni organ laburi* st°v, piše. da nima Franco nikakšne pralce vršiti kontrolo v španskih vodah, zadrževanje miru ter zaščite življenja in lnietja inozemcev je še vedno naloga ledine španske vlade, ki pa sicer ni v pa,nju. da to zaščito praktično vrši. Bri-anski vladi je treba očitati, da odreka ^ščito britanskim trgovskim ladjam. . »Nevvs Chronicle« navaja, da je sedaj £°Pet nastopil slučaj, ko pomeni respek- *ranje načel nevtralnosti s strani Velike r>tanije isto kakor pomagati frankov-eni- Ce je bilbajsko pristanišče zares aPrto z minami, potem je nedvomno ^avilno, da je britanska vlada opozorila .la to britanske ladje. Toda ta nevarnost ,*e Podana tudi za britansko linijsko kri-^ajko »Hood«, ki križari v baskiških vo-?]*• Značilno je, da ni bilo doslej čuti r&vSar ° te'* m'na^’ ki jih je Franco upo-samo za to, da izvrši grožnjo na venske trgovske ladje. Navedeni list ®rašuje Baldwina. če ni zardel, ko je . ed vsem svetom razglasil, da ne smejo I Sleške trgovske ladje voziti mleka za ‘insko deco, ki umira od lakote, samo i. 1 tega, ker so frankovci zapretili, da ^°do streljali na angleške ladje. tisk- Uaspr°tiu s temi očitki opozicijskega Ho ^akhvinovi vladi pa branijo vlad-Mai|Sta-liš2e aDaily Telegraph«, »Daily ^. in »Morningpost«, ki ugotavljajo, tira'" bi!a °dločitev britanske vlade dik-0zin' U’*' po oziril> na Burgos, niti po Dreti , 'la ^a'cnc'j()> ampak da gre pri tem tiari '?eir! za življenje angleških mor-vit} eY- ki se ne smejo brez potrebe sta-hotJ1,1 kocko. Times« ugotavljajo, da je sam ‘l a,,sleška vlada s tem sklepom dati ‘MO (InU/. „ i i , - — i Slih' r z^Ied ostalim državam. An-atnLf1 s tcni priznala blokade Bilbaja, dab i.r‘sam° dejansko nevarnost v vo- niinc! "'er sta ol-,e -stranki položili svoje p>av Sili yi v ^ancoskih političnih kro-W , skle|) a“*Wke vlade, da ne so ;n,Sll c angleške ladje več v luke, ki čilimi "‘{"koV-ske vojne ladje zapirale, *Hi>la n i k°nientario- Anglija ni sicer pri-^Danii ;>e"c od, v°is'kujoaih se strank v fn’nfaC ','a /c ,')raktično priznavali, ji!. '! Mokad« v španskih vo- ri§ki rw5«--V.°^ezne !K)li,ike' TuJi se P»-vOrom i tu krogl 'nn0KO večajo z go-^nani; , ' R.a -,e imel sinoči v Liverpoolu iel Ji! mmister Eden. na katerem je za-'ziavo !'r>anskcga vprašanja značilno 1110 eno,« . kon£na z'naga pripadla sa-'leda* bnr-t 'Zrnevd <)bch ekstremov, ki Se Spanji: „ Ua v Španiji in da ne l>osta v ^niagala niti fašizem, uiti komu- Rajhsver in Schacht močnejša nego SS ter SA PARIZ, 14. aprila. Vodilni radikalski organ »Oeuvre« prinaša v zvezi z dr. Schachtovim prihodom v Bruselj silno zanimive informacije iz Berlina, v smislu katerih je guverner nemške državne banke v zadnjem mesecu vodil izredno intenzivno diskusijo s kancelarjem Hitlerjem o gospodarskem položaju rajha. Schacht je ob tej priliki zahteval od Hitlerja, da mu da popolno svobodo v akciji, ker mu bo samo na ta način omogočeno, da reši Nemčijo gospodarske propasti, kamor jo sigurno vodi štiriletka, ki jo izvaja Goring skupno z vsem strankinim aparatom. Hitler se je od začetka sicer upiral Schach-tovim predlogom, vendar pa dokazuje dejstvo, da se Schacht sedaj nahaja v Bruslju, da je Hitler pod pritiskom nemških generalov in gospodarskih krogov, ki podpirajo Schachtovo stališče, popustil, s Čimer je zaenkrat propadla teza generala Goringa, ki se pri izvajanju št*riletke opira predvsem na vodilne predstavnike SS in SA. Schachtov načrt gre za tem, da bi dal dr. Schacht ob priliki svojih predstoječih pogajanj z zapadnimi velesilami v imenu kance-larja Hitlerja svečano izjavo s strani Nemčije, da bo rajh spoštoval obstoječe evropske meje vključno Češkoslovaško. Kot koncesijo za to svečano jamstvo pa b! Nemčija zahtevala, da se ji vrne ena od prejšnjih nemških kolonij, ali da se ji da novi kolonialni teritorij, ali pa veliko mednarodno posojilo, seveda bi v slednjem slučaju ne bilo nobenih političnih garancij. V teku zadnjih 14 dni se je tik pred Scliachtovim odhodom v Bruselj vodila v Berlinu v tem pravcu izredno živahna, vztrajna borba med strankinim vodstvom in Schach-ovimi pristaši, ki so končno odnesli zmago. Nacionalistični »Echo de Pariš« pa piše, da bo Schacht posetil Pariz ob priliki otvoritve nemškega paviljona na svetovni razstavi. Toda to ie samo neposreden povod Schachtovega potovanja v Pariz, marveč gre dejanski za to, da se Nemčija reši sedanjega obupnega gospodarskega položaja. Schachtu gre za to, da se s Francijo sklene gospodarski sporazum. LONDON, 14. aprila. »Star« objavlja silno zanimive podrobnosti o konferenci med zunanjim ministrom Edenom in nemškim poslanikom von Ribbentropom, Eden je ob tej priliki ponovno in odločno obrazložil nemškemu poslaniku angleško stališče v kolonialnem vprašanju, povdarjajoč, da odklanja angleška vlada enkrat za vselej možnost, da odstopi Nemčiji kakšno kolonijo ali mandatno področje, vendar pa je pripravljena britanska vlada, da izdela načrt, po katerem naj bi se Nemčiji zajamčile sirovine. Isti list navaja, da prevladuje v nemških gospodarskih in vojaških krogih prepričanje, da ne bo mogla Nemčija vzdržati tekmovanja z Anglijo v oboroževanju. Radi tega bi bila Nemčija v sedanjem trenutku pripravljena, da razpravlja in da se pogaja glede vprašanja omejitve oboroževanja. Delegati na svetovni sladkorni konferenci v Londonu naj bi sprožili tudi to vprašanje ter se pričakuje, da bi bila Belgija pozvana, da sproži v tem smislu iniciativo, ker ji je sedaj mnogo lažje po velikem reksističnem porazu pri nedeljskih volitvah. Splošno upajo v tukajšnjih političnih krogih, da bo NemčHa seda! radi vedno težje finančne in gospodarske situacije mnogo pristopnejša za kompromise ter se veruje, da bi pogajanja utegnila prinesti gotove uspehe. Vsekakor pa se opozarja, da se Francija in Britanija ne bosta prenaglili v tem vprašanju in da bosta za vsako koncesijo zahtevali primerne garancije s strani Nemčije. pjk&edu ZADOŠČENJE. »Del. politika« poroča: Od »Slovenca« toliko osovraženi in opsovani bivši jugoslovanski poslanik v Berlinu, Balugdžič, je bil odlikovan od predsednika CSR dr. Beneša z redom Belega orla II. stopnje. Zato pa »Slovenec« ne bo nehal zmerjati Balugdžiča in ga smešiti. Tako delajo namreč vsi puhloglavci. 275 FRANKOV DIVIDENDE. Uprava družbe borskih rudnikov je sklenila, da se izplača za lansko poslovno leto od ene prioritetne delnice 275 frankov, od vseli drugih delnic pa po 272,36 franka dividende. MODRE BESEDE. Ljublj. »Pohod« poroča v št. 13: »Sv. Oče je za Veliko noč izdal pomembne okrožnice, ki se med drugim tičejo tudi socijalne akcije katoliške cerkve. V eni pravi, da Se morajo duhovniki in katoliški laiki skrbno pobrigati, da bodo čim hitreje in čimbolj uspešno rešena socijal-na vprašanja. Semkaj spada agrarno vprašanje, nadalje nujnost, da se ogromna veleposestva zmanjšajo. Velika j« milost sv. Duha, ki je narekovala sv. Očetu te modre besede. Kajti kakor izgleda je uvidel, da katoliška cerkev vendarle preveč kopiči premoženje in posestva, da je nujno potrebna agrarna reforma in da je modro, če bi se katoliška cerkev odločila k zmanjšanju svojega premoženja, ki gre že samo v ’ naši banovini v mnoge milijarde, katere so popolnoma nekoristno in neproduktivno naložene in od katerih živi le mali del ubogega ljudstva. Kljub vsemu pa imamo strah, da ne pojde vse tako gladko in da se bodo ponovili primeri, ki so nam znani še izza časa agrarne reforme v gornjegrajskem srezu.« -Jeni''1 n Na ledeni plošči Autor Vilj. Werner konkretno in realno slika sodobno meščansko družinsko življenje. Nova doba, novi ljudje. Mladina bi najraje prelomila sleherni duhovni stik z naziranjem in razumevanjem življenja starejših generacij. Vsemu, kar ni sodobno, kar ni moderno drzno obrača hrbet in ne čuti nikakršnih mej in sramu. To stran življenja je autor dobro pokazal, manjka pa mn globina iti sinteza, zato ostane v mejah svoje dobe brez višjih stvarnih vrednot. Na oder je postavil meščansko družino kakor bi hotel.reči: »Fvo, vidite to ste Vi, v njem so svetle in temne strani Vaših družin, ki jih skrivate za hišna vrata, medtem ko jaz imam toliko drznosti, da jih postavim na sonce.« Iz vsakdanjih razmer je delo nastalo, in je n ek a }co povečan obraz nas vseli, tako da se često počutimo sami projecirani na odru. Osebe so pojmovane konkretno in res- nizeni, ampak bo španski narod po končnih vojni hvaležen vsem onim, ki so ostali nevtralni. nično in ne zakrivajo svojih napak, temveč se s^koro naivno izpovedujejo vseh svojih grehov in napak. Vaclav Junek, trd oče ukoreninjen v pozitivnih etičnih in vzgojnih vrednotah življenja, tipičen srednješ. profesor, ki se mu moderni — otroci upirajo in mu polzijo iz rok, vajeti in očetovsko oblast je /,ifuWl nad nijmi, zato vidi vso grozo iit strah ledene plošče, na katero se je usidrala njegova družina in povlekla še motiko maior za seboj. Led se tali, valovi pluskajo, in butajo ob bele stene, krmar ;:e ostal na obali in zre v dalje na široko morje s srcem tugi in omahovanju. To je oče, ki zaman upira svoje grenke misli v usodo svojih otrok. Kaj pa mati? Mati je vsem materam podobna, čustvo jo povleče zdaj v eno, zdaj v drugo stran, otroke blagoslavlja in ščiti in ne . vidi ničesar okoli sebe, zanjo je družina simbol ljubezni in varnosti tudi na ledeni plošči. Sancta siinplicitas, ki vidi pred oltarjem svojega srca samo luči in svetlobo, dalje ne seže njeno srce. Režija ni bila težka, ker nima delo globinskega razmaha. Živahnosti in karakterizacije je bilo dovolj, iskrenosti v splošnem tudi. Najbolj se je odlikoval Pavle Kovič, ki je igral profesorja in ga dobro podal. Prav dobro so igrali tudi ostali družinski člani. N a k r s t Zdenka, Verd o n i k Jirka, Starčeva Pav lo in Rasbergerjeva Hanči ter Za« krajškova Ano. Zakrajško v a je bila malo premehka; Starčeva včasih premalo umerjena. Jirlc in Hanči sta bila zelo živahna in simpatična. V e r d o n i k ie igral pri tej predstavi svoj najboljši lik. Kraljeva je igrala teto Mali, Gori n-šek dr. Ripa, Grom Pavelka film. režiserja, Košuta Kotidelko univ. oseb. tajnika. Vsi so igrali dobro, posebno je ugajal Košuta v svojem izvirnem nastopu. G r o m je bil pristen amerik. režiser, ki se ves topi pred lepim dekletom, ki pa prostodušno tudi drugim privošči kaj sličnega. Gorinšek je poln takta, uglajenih besed, skoro premalo sodoben brez moške krvi in volje. Kraljeve — dobra in skrbna teta, ki toliko skrbi za druge, da cesto pozablja nase, B laž v Cikanu vnet nogometaš, ki sklepa in vneto dela prognoze za svoje moštvo, nverjen v svojo zmago in poraz drugih. S a v i n o v a kot Bnrča. pohlevna toda navihana služkinja, ki ve kaj hoče in kaj more V splošnem je delo ugajalo, ker je polno humorja in zdravih domislekov. L. 13. Stran 2. Mariborski »V e 5 e r n I k« Jutri V Mariboru, dne 14. IV. 1937^ motni ~~nrmftii^i>armgT- #i** i okusno zamišljeni plesni vložki ter uspela priredba in izvedba. III. Avtor R. L i n t n e r je spretno in vešče zrežiral svojo opereto ter ji dal prikupen odrski okvir. Sam je razen tega prepričevalno, živo podajal ladijskega Nadaljevanje del na cesti Šoštanj—Št. Vid. Na novi banovinski cesti, ki bo vezala Šoštanj s Črno, bodo te dni spet zapele lopate in krampi. V jeseni prekinjeno delo se bo nadaljevalo. Gradbena dela vodi tehnik g. Kalin. zdravnika dr. Klarisa, vneto pel in gibko, plesal. Napore večera je prenašal s pre- ( izkušeno odrsko sigurnostjo in vzdržnostjo. Okoli sebe je zbral za interpretacijo posameznih vlog številne, vrle odrske sodelavce, od katerih segajo nekateri s svojimi zrelimi, detajlno izdelanimi liki preko običajne diletantsko odrske stopnje. Silva Klemenčičeve je prijeten odrski pojav. V glavnem je zadela vse važnejše odtenke odrskih izraznih sredstev. Z vztrajnim izoblikovanjem ter izpopolnjevanjem bo z lahkoto zabrisala nekatere nebistvene pomanjkljivosti v uporabi podajavnih sredstev in oblik. — Mnogo posrečene odrske prijemnosti ter izdelanosti kaže podoba guvernante tniss Burzle v prikazovanju L i 111 n e r j c v e. Nesporen talent tiči tudi v M a 11 p 1111 a-novi, ki je svoje subretne preizkuse dobro absolvirala (kot služkinja Mira). Skro men odrski delež pripada Elizi, ženi kapetana Barbe Nika. Radi tega ni mogla Kranjčeva v večjem obsegu razviti svoje odrske aktivnosti. Ubrano, slikovito, harmonično so v ritmičnih skupinah ter sestavah zaplesale Teršavčeva, M a j h e n o v a, Z a b e r 1 o v a, R a n-t a š e v a. Žerjavova in Oebauer-j e v a. Živahno razposajeno sta ponujala svoj sladoled Koroščeva in M a j-h e n i č e v a. Ljubko, prisrčno je podajala uvodne besede (Lotosov cvet) mala Kukica. Sijajno, odrsko zrelo je podoživljal K o v a č ič skopuškega in zakrknjenega bogataša Stiskiča in verodostojno. plastično poantiral posamezne pre hodne faze njegovega fizično duševnega stanja. Mladostna elementamost je žarela iz A mbrožičeveg a Rika, neugnana razposajenost, naturno sproščena komika brez pajacnih zdrsljajev s Š k i 1 a-11 o v ega sluge Tineta, ki je v tej interpretaciji možen na vsakem operetnem odru, mirna resnobnost z Golobove- Vosraj dopoldne sta sc podala predsednik turške vlade Izmet Ineni in turški zunanji minister Ruždi Aras na Oplenac, kjer sta položila venec na grob blago-pokojnega kralja Ujedinitelja. Ob vrnitvi v Beograd sta se med potjo ustavila na Avali, kjer sta položila venec na grob Neznanega junaka. Danes sta si oba turška državnika ogledala še nekatere beograjske znamenitosti in sta se udeleži'3 slovesne otvoritve razstave turških umet-niških del v muzeju kneza namestnika Pavla. _______________________ ^ Spomnite se CMD* g a sluge Andreja, pomorska strumnosts Kontlerjevega kapetana ladje »Lotos« Barbe Nika, dopustna karikiranostz obeh Stiskičevih služabnikov (Hadu«1, V i 1 e c). V slikovitost tega podajajočega kroga so se poleg Skledarjeve#® vajenca uvrstili ob koncertnem vložku v četrti sliki mladi V e r o n e k, ki je s svojim brezhibnim sviranjem na gosli iz*53' zal mnogo obetajoč talent, pa tudi usPc' šno glasbeno vzgojo »Dravine« šole, nj' dalje Blažič s svojimi pevskimi sohst' čnimi točkami in M a j h e 11 o v a , spretna plesalka. Razen tega so se uS'Pe 110 uveljavili še M. Kavčič kot ve inscenator, kapelnik Pečnik, ki je s gurno roko vodil dobro izvežbani salo Enako-i t’ ski orkester »Drave« in pevci sti«, ki razpolagajo z dragocenim }n datno oblikovanim pevskim materiaio IV. V celoti je sobotna krstna prec ^ v studenškem sokolskem gledališču jdsta',a kazala obilo zgledne ljubezni do odra1 priraščenosti z odrom, pa tudi I11? i3. odrske tvornosti, iznajdljivosti ter xXl\ ^ tivnosti. Dva, trije sodelujoči so v zre ustvarjanju in bi bilo prav, da ne z tnarjajo svojih odrskih darov. Prin1 -e„ skrajšana in morebiti tu pa tam Preu' ..j, na »Ljubav ob morju« bo našla na diletantskih odrih obilo odmevov, ' ^ manja, pa tudi priznanja. Studens kolsko gledališče pa je ob ^ , p(istavi donosnega delovanja in jubilejni P'e“oC, z L i n t n e r j c v o novo slovensko ^ retno novostjo ponovno potrdilo s . ^3 ves in ga povzdignilo do stopnje- ' ..ega odlikuje 11. pr. uspešno tvoru os rete-sokolskega gledališča. V nasi do žno materialistične in k sn°y|i vZOr-natn obrnjene pozornosti pa za ■ ' tvor-, 110 požrtvovalna kulturno o r‘ . nost studenškega sokolskega še prav posebno priznanje ik s —c(*f < nacionalne in kulturne javuos V Marifioru. dne 14 F'7 1937. „V n J o r rt 11' Stran 3. Posledice udobnosti ali kako so ujeli Pepčka Zmazka! Radion odpravi vso ne- V tem krasnem ovratniku se da res lepo poovatil Presnela reci Me že imaio! Zdaj em pa izgubljen! snago in pere zares snežnobelo! Pa pojdimol Pranje bom kakor vselej zopet prespal. fkfuM6tSk& (k jflkoit&kfi .4tiM4tš Finančni minister pristai na vpostavitev kabelske zveze Beograd - Maribor Iz Beograda poročajo, da je finančni mi »ister g. Dušan Letica dal svoje soglasje za nakup in položitev mednarodnega telefonskega kabla od državne meje pri Mariboru do Beograda. Najkasneje do 15. maja bo to vprašanje definitivno rešeno in bo sklenjena tudi pogodba. Poštni minister ima, kakor znano, v finančnem zakonu pooblastilo, da najame posojilo 200 milijonov Din za nakup jn položitev kabla Beograd—Maribor. Kakor Pa sedaj zatrjujejo, ne bo najel takega Posojila, temveč se bo nakup kabla izvršil na kredit, ki se bo izplačal iz rednih dohodkov poštnega ministrstva. Po ponudbi, ki so jo predložile inozemske tvornice kablov, se ima delo izvršiti v | dveh letih. Rešitev tega vprašanja se je doslej zavlačevala zaradi tega, ker je | inozemska industrija kablov kartelirana v mednarodnem kartelu s sedežem v i Haagu. Kakor se zdi. bodo kable doba- ’ vile tvrdke Siemens, Felten & Guilaume in Standard (London). V strokovnih krogih računajo, da se bodo po vzpostavitvi kabelske zveze od državne meje pri Mariboru do Beograda povečali dohodki poštnega ministrstva za 30 milijonov Din na leto. Šahovsko bojišče je oživelo. Sinoči se K v »Centralu« pričelo letošnje tekmo-, vanje za šahovsko prvenstvo Maribora ki jo je tudi letos organiziral Mariborski šahovski klub. Pred pričetkom tekmovala je tekmovalce in prijatelje kraljevske 'Sre v imenu prirediteljev prisrčno po-'j 2dravil predsednik Mariborskega šahovskega kluba -g. R. Golouh, nakar se je ‘zvolila žirija. Potem ko je turnirski vodja g; prof. Sila obrazložil udeležence^ turnirju propozicije, se je pričelo tekmovanje in se je prvo kolo zaključilo z na-slednjimi rezultati: dr. Krulc je porazil Prof. Stupana, Sever Albanežeja. Mežiček Kukovca in Lobkov Knechtla. Drugo kolo bo v petek 16. t. m. v »Centralu«, kjer Se bodo vršile še neodigratie partije iz j Prvega kola. V dobro zasedeni gornji dvorani Najinega doma je imel sinoči br. podpolkovnik M. Erič krasno uspelo poslovilno Predavanje, o čemer poročamo izčrpneje v Jutrišnji številki. Marib. Sokoli priredi-1° br. podpolkovniku Eriču poslovilni vc-er v torek 20. t. m. v Narodnem domu. Odlikovanje. Z redom Belega orla IV. [azreda je bil med drugim odlikovan tu-*aišnji podpolkovnik Jernej Pavlič. Iskre-110 čestitamo! Htm Kino Union. Danes zadnjič najboljši komični film »Moderni čas« s Charlie Chaplinom. j Lovci, pozor! Drevi ob 20. uri družabni večer pri Orlu. Iz poštne službe. Za uradnika pripravnika je postavljen Tomo Šmav v Mariboru, za dnevničarje zvaničnike pa Boris Zitierschlager v Mariboru 1, Edvard Zupan v Mariboru II, Janko Košir v Ma-renbergu, Miha Pogačar v Mariboru II, Franc Trojner v Mariboru I, za dnevničarje služitelje pa: Alojz Preložnik v Celju, Josip Pompe v Mariboru II in Alojz Rom v Celju. foisfisvke fin OB 20. URI V UNIONU Smrtna kosa. v Slovenski ulici 40 je mrla zasebnica Marjeta Šeguš v visoki arostj 74 let. Žalujočim naše toplo sočutje; j. M se je treba gospodinji mučiti? Ko- * o olajšav imajo danes gospodinje na j, ej‘ i” v mestu: šivalne stroje v hiši, 0 edilnike v kuhinji, samo v pralnici je talo vse»pri starem: mencala za drg- e"jc perila. Ali je za to delo in trud Pravičilo? Ne! Gospodinjam ni treba 1 nes več tožiti, da jih boli križ ter da "‘MO razpokane in nabrekle roke. Odkar )sioji Schichtov Radion. gospodinja ni- j v.eč mučnega dela. perilo ji ostane P? in pri tem ga varuje, ni • cl *Orel<<‘ Dnevno variete z izred-b11’1. artističnimi in čarovniškimi nastopi. , djevačko pivo in izborna ljutomerska *«Pljica. teir men! V Veržeiu sta sc Poročila uči-a 7, gdč. Elizabeta Benkovičeva in se ik -,ožef Horvat. V Lehnu pa sta znani mariborski športnik in ufr* , !VSilau Jandl in Danica Lahova. V Ca' ()biI° sreče! remenske zadeve. Dunajska vremen- loU !lapoved za danes pravi: še dalje ze-oblačrno, zopet dež in večinoma hlad- za zgraditev Sokolskega doma v ^Mariboru pošil/ajte na naslov Posojilnice Narodni dom za Sokolsko društvo Manbor-Matica. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiniiiiiMiiiiiii Strašna smrt mladega hlapca. ?51etni hlapec Franc Postrpinjek, uslužben pri trgovcu in posestniku Mihaelu Valenčku v Velenju, je peljal voz gnoja iz gnojišča na domačem dvorišču. Ko je s hrbtom obrnjen stopal pred konji, je nenadoma zadel s hrbtom v drvarnico, a istočasno ga jo oje udarilo s tako silo v levo stran prsi, da se je zgrudil na. tla in obležal nezavesten. Domačini so takoj poklicali zdravnika, ki pa je ugotovil smrt, ki je nastopila radi posledic notranje izkrvavitve. Postrpiniku je oje pretrgalo arterijo ter mu prelomilo več reber in bi bila tudi vsaka takojšnja pomoč zaman. Tragična smrt pridnega hlapca je zbudila splošno sočutje. Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva in Savostova lekarna. Na torkov živinski sejem v Mariboru dne 13. t. m. je bilo prignanih: 10 konjev, U bikov, 102 vola. 456 krav in 13 telet, skupno 592 repov. Cene so bile naslednje: debeli voli 4—4.75, poldebeli 3.50— 4.50. plemenski voli 3.40—4.50, biki za klanje 3.50—4.15, klavne krave debele 3.25—4.25, plemenske krave 3—4, krave za klobasarje 1.80—2.25. molzne krave 3_3.75, breje krave 2.75—3.25, mlada živina 4—4.50. teleta 5—6.5C. Prodanih je bilo 380 komadov (od teh 6 za izvoz v Ualijo). Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—12. volovsko meso II. vrste S—io. meso bikov, krav in telic 5—10, telečje meso I. vrste 10—12, telečje meso II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10—14 Din za kilogram. NARODNO GLEDALIŠČE. Sreda, 14. aprila: Zaprto. Četrtek, 15. aprila ob 20. uri: »Na ledeni plošči«. Red A. Petek, 16. aprila: Zaprto. Sobota, 17. aprila ob 20. uri: »Rdeči nageljni«. Znižane cene. Poslednja letošnja glasbena premiera bo »Dolarska princesa«. To je znana opereta Lea Falla, ki je njena priljubljenost zlasti predvojni generaciji še dobro v spominu. Fallove operete odlikuje izredno melodiozna in sočna glasba. Tudi v Mariboru uživajo lep sloves, saj sta dosegli opereti »Veseli kmetič« in »Štam-bulska roža« sijajen uspeh ter so ju ponavljali več sezon. Za »Dojarsko princeso«, ki bo nejna premiera v režiji J. Povheta prihodnji teden, so nabavili nove dekoracije in obleke. »Sveta Ivana« — popoldanska predstava. Da bo tudi okoliškemu občinstvu in onim obiskovalcem, ki ob večerih ne utegnejo priti v gledališče, dana priložnost ogledati si znamenito Shawovo dramo o orleanski devici, ponove to dr/) v nedeljo 18. t. m. kot popoldansko predstavo ob znižanih cenah. V ponedeljek 19. t. m. v gledališču »Šor lijev večer« v proslavo šestdesetletnice zaslužnega slovenskega pisatelja dr. I. Šorlija. Na sporedu bodo solospevi, recitacije, govor ljubljanskega kritika Fr. Koblarja, dva Šorlijeva skeča, ki ju izvajajo člani »Narodnega gledališča«. »Trio F. Brandlove« nastopi z novim in izbranim sporedom prihodnji teden v četrtek 22. t. m. v gledališču. Od česa naj živi vpokojenec? Pod teni naslovom piše neki tukajšnji list: »Procedura glede odmere pokojnine je nekaj naravnost neverjetnega, kakor dokazuje naslednji slučaj: Neki železničar je bil razrešen službe proti koncu avgusta 1936. Že s 1. septembrom mu je bila ustavljena plača, ki je bila edini vir njegovih dohodkov. Od tega časa in do danes ni prejel še niti pare pokojnine, niti ne vpo-kojitvenega dekreta. Ni treba še posebej dokazovati, da tako zavlačevanje z izstavitvijo dekreta in odreditvijo penzije ni prav v ničemer utemeljeno. Znano je, da so svoj čas vpokojenci prejeli dekrete in penzijo. To bi bilo tudi sedaj lahko mogoče, zadostuje, ako bi ministrstvo izdalo nalog podrejenim organom, kako morajo reševati take zadeve in šlo bi. Najmanj pa, kar bi mogli zahtevati, je, da se vpokojencu do izstavitve dekreta nakazuje vsaj plača v približni izmeri penzije. S tem bi ne bil proračun niti najmanj obremenjen. Ako pa je to po zakonu nemogoče, bi se vprašanje lahko rešilo z amandmanom oz. z novelo k zakonu o državnih in prometnih uslužbencih, ki bi jo i parlament i senat gotovo odobrila.« Odložen otročiček v gozdu V nekem gozdu pri Mali Mislinji so našli leto dni starega otroka moškega spola, ki je na vso moč jokal. Otroka so spravili k nekemu posestniku, ki bo otroka obdržal tako dolgo, dokler se ne izsledijo starši. V zvezi z najdbo otroka so orožniki aretirali neko 27-letno Marijo G., ki so jo ljudje videli, kako je v tamošnji okolici hodila z nekim otrokom v naročju, pozneje pa ga ni imela več. G. je pri zaslišanju dejala, da je res pustila otroka v gozdu. Izpovedala je, da je otroka dobila od neke Micke v Dobrni pri Celju, da ga odnese proti nagradi 30 Din k nekemu moškemu pri Mislinji. Ker pa je ta odklonil sprejem otroka in ji celo nasvetoval, naj otroka umori, ga je odložila v gozdu. Tudi ji je dejala, da je f DR. MILANA SRSKIČA so včeraj popoldne ob veliki udeležbi in navzočnosti zastopnika Ni. Vel. kralja pokopali v Beogradu. Poslovilne besede so mu govorili bivši minister Boža Maksimovič, senator dr. Uroš Krulj v imenu JNS, Peter Kraljevič v imenu bosanskih Srbov in Djordje Pejnovič v imenu Sarajeva. dotična ženska, ki ji je izročila otroka, povdarila, da ne sme otroka v nobenem slučaju prinesti nazaj. Sedaj poizvedujejo orožniki za otrokovo materjo, ker ni i mogla aretirana G. navesti imena ženske, ki ji je izročila olroka. ?Adkikove MGvite I »Putnik« Maribor prireja v nedeljo, dne 18. aprila 1937 z novim, najmodernejšim luksuznim avtokarom izlet v Zagreb na »Zagrebački Zbor«, kjer bo ta najlepši voz, kar jih premore Jugoslavija, izložen od 9. do 17. ure. S tem avtoka-! rom se bodo izvedla razna »Putnikova« ■ potovanja : v Pariš na svetovno raz-' stavo, v Rim, Benetke, na ital. in franc. Riviero, v Budimpešto, na Dunaj, po Ju-' goslaviji, Nemčiji, Češkoslovaški, na | Grossglockner, v Dolomite itd., kjer bo | nedvomno častno zastopal naš turizem. I Vse informacije za potovanja pri »Put-1 niku« Maribor. Siuis&e .Muite p. Ptujska bolnišnica se bo povečala. Že dolga leta je vprašanje graditve prizidka bolnišnice na dnevnem redu. Po velikih zaslugah primarija g. dr. Kuharja je slednjič prišlo do realizacije tega vpra-• šanja. Že lansko leto meseca septembra ‘ se je vršila licitacija pri tehničnem razdelku v Mariboiru, ki je pa žal ostala brezuspešna. 12 aprila se je vršila ponovno licitacija za delno izvršitev načrta prizidka bolnišnice. Celotni stroški prizidka bodo znašali okoli 300.000 Din. Za gradbena dela za prvo etapo, ki se bo začelo najbrže že tekom tega meseca, pa so izračunali okoli 190.000 Din. Ta zadeva zgraditve je sedaj ponovno v obravnavi banovine in se pričakuje, da bo banska (uprava zadevo čim prej rešila, tako da j se bo pričelo z gradnjo že tekom tega me-l seca. Novi del zgradbe bo služil v glav-I nem administrativnim svrham t. j. za pisarne. preiskovalno sobo, prostore za lekarno, v prvem nadstropju pa se bo i nahajala septična in neseptična operacijska dvorana in rentgenski prostori. Zgradba tega prizidka bp le delna od- ^ pomoč ob neznosnih razmerah pomanjkanja prostorov. Stran 4. Mariborski »Večernih« Jutra žadfegg jeiefoH&ite vesli Madridska vseueiliška četrt v ognjenem m V Mariboru, dne 14. IV. 1937. PARIZ, 14. aprila. Borbe na madridski Ironti se z neprekinjeno srditostjo nadaljujejo. Najbolj krvave bitke se vršijo trenutno na področju Casa del Čampo, v vseučiiiški četrti in ob Manzanaresu v bližini Francoskega mostu. Frankovci se že dva dni borijo, da bi rešili v vseučiiiški četrti obkoljenih 10.000 mož Francove vojske. Republikanske čete pa si na vso moč prizadevajo, da to preprečijo. Vesti o predstoječem padcu Bilbaa se označujejo s strani republikanske vlade kot Francov manever, da dvigne precej zrahljano moralo francovskih čet. V resnici pa so Baski povsod v iniciativi ter se na basklški fronti vršijo srdite borbe. Tudi z gUadarajamske in ovledske fronte poročajo o delnih uspehih republikancev. Borbe za madridsko vseučiliško četrt so dosegle danes ponoči svoj višek. Frankovci so ponovno prešli na področju Casa del Čampo k napadu, da bi oslabili pritisk, ki ga republikanci vršijo na obkoljene frankovce. Obstreljevanje te madridske četrti se neprekinjeno nadaljuje jn je ta četrt kakor v morju plamenov. Napadi irankovcev so se v ognju republikanskega topništva večkrat zlomili. SEVILLA, 14. aprila. General Queipo de Liano je poročal preko radija, da se je frankovcem posrečilo odbiti napad republikanskih čet pri Huesta del Partides in v vseučiiiški četrti. V večernih urah je sledil ponoven napad, pri katerem je sodeloval bataljon Rusov. Poveljnik Rusov je padel in beležijo Rusi 77 mrtvih. Vseh mrtvecev je bilo v tem odseku 300. BAYONNE, 14. aprila. Francovska križarka »Almirante Cervera« je sporočila vsem parnikom, da bo potopljena vsaka ladja, ki bi se približala baskiški obali. 30 dominikancev ustreljenih VATIKAN. 14. aprila. Red dominikancev je prejel sporočilo o novem pokolju španskih dominikancev. 30 dominikancev iz občine Calvenda, Barcelona in Nam-broza je bilo ustreljenih. krat dejal, da bo šel služit. Baje je šel proti Mariboru. Je precej velik, okroglega, bledega obraza in slabo oblečen. Kdor bi o njem kaj vedel, naj javi na orožniško postajo v Marenbergu. Sjovmjege&ske kavke y Jugoslaviji Bodo cadili velika laska Ivotuica avtomoBilov RIM. 14. aprila. Tukajšnji listi poročajo, da se izdeluje načrt za zgraditev velike italijanske tvornice avtomobilov v Jugoslaviji. Italijanski industrijski in finančni krogi računajo s tem, da bodo do- bili dovoljenje za gradnjo te tvornice in da se bo v okvir novih sporazumov, ki se bodo sklenili med Jugoslavijo in Italijo vneslo tudi posebno poglavje o favoriziranju italijanske industrije. Pokolj! V Koreni so se zbirali fantje iz okolice, da odrinejo k vojakom. Pred odhodom pa so jo še mahnili v Selce na vinotoč posestnika Toplaka, kjer so se la iivljeuja ik sveto AFRIŠKO ČUDO — ZAMOREC S ŠTIRIMI NOGAMI. Po afriških mestih in naseljih razkazuje neki potujoči cirkus nenavadno zraščene-ga zamorčka, ki predstavlja pravo čudo narave. Raziskovalci prašum so našli tega zamorčka v neki zamorski naselbini in ga odpeljali s seboj. Zamorček, ki je po splošni sodbi okrog 10 let star, je nedvomno imel že od rojstva boke nog tako skrivljene in spačene, da si je moral že od zgodnje mladosti pomagati pri hoji tudi z rokami. Radi dolgoletne hoje »po vseh štirih« so se mu roke prilagodile hoji, tako da je na dlaneh zrastla trda, roženini slična koža. Pomilovanja vreden zamorček je v telesni rasti tako zaostal, da je bolj podoben živali nego človeku, kljub ten.u da ima povsem normalno razvit obraz prikupljive zunanjosti. Potujoči cirkus ga sedaj razkazuje naokrog kot pravo afriško čudo, rojeno v pragozdu. Hovieeialiulatuetske okolice Učitelji so zborovali. V soboto je zborovalo v Radencih učiteljsko društvo za srez Ljutomer v Radencih ob lepi udeležbi članstva. Zborovanje je vodil zaslužni predsednik g. Mavrič, ki je toplo pozdravil navzoče, posebno pa predavatelja vpok. prosvetnega inšpektorja dr. P o 1 j a n c a iz Maribora, ki je predaval o temi svoboda in avtoriteta v vzgoji. Predavatelj je snov zanimivo in nazorno podal. Prikazal je važne momente, ki jih vedno srečavamo v razredu. Sledilo je predavanje učitelja g. Poroka rja o potovanju po Nemčiji ob priliki olimpijade. Predavanje so spremljale številne slike iz Nemčije. Tudi temu predavanju so zborovalci z zanimanjem sledili, ker je bila vmes tudi kaka šaljiva, ki je povzročala zabavo in neprisiljen smeh. Zborovalci so izrazili željo, da se isto predavanje v Murski Soboti nadaljuje. Sl tuacijsko poročilo je obsegalo novosti, ki so nastale v zadnjem času, kakor državni prosvetni proračun in celibat učiteljic, pozdrav novih članov gg.' Zeilhofcrja, landla ip dr. Izvolil se je odbor, ki bo proučil predloge za spremembo zakona o narodnih šolali, nakar je bilo lepo zborovanje zaključeno. Lepa prireditev. Kolo jugoslovenskih sester v Ljutomeru je priredilo 11. aprila popoldne v Ljutomeru v Sokolskemu domu »Čudežne gosli«. Ta pravljična igra. ki sb jo vprizoril učenci tuk. narodne in meščanske šole, je zelo lepo uspela. Prireditev je spremljal orkester glasbenega društva v Ljutomeru, ki je povzdignil prireditev. Težko bolan. Razrešeni šolski upravitelj v Cezanjevcih pri Ljutomeru g. Cvetko Radovan ima vnetje možganske mrene in se nahaja v mariborski bolnišnici že 14 dni. Dobremu šolniku in tovarišu želimo skorajšnje okrevanje. napili, kar le dalo povod prerekanju ih končnemu tepežu. Tako je dobil hud vbodljaj z nožem v glavo Družovec Franc, pos. sin iz Selc Vbodljai je bil tako močan, da je nož presekal lobanjo in se zaris v možgane. Njegovo stanje je smrtnonevarno in so ga morali takoj o -peljati v bolnišnico. Med splošnim prepirom se še ni ugotovilo, kdo je Družovica poškodoval. Zadevo imajo v rokah oroz niki. IZ LJUBEZNI DO ŽENE — NA OPERACIJSKO MIZO. Nekemu francoskemu trgovcu po imenu Hiver je te dni obolela žena. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je potrebna takojšnja operacija slepiča. Ker je pa bila trgovčeva žena po naravi zelo plačljiva, se je te ugotovitve tako prestrašila, da je obstojala resna nevarnost omra čitve uma. Strah pred operacijsko mizo je bil tako velik, da se je branila operacije na vse pretege, misleč da bo po operaciji sigurno umrla. Njen mož je uvide resnost položaja in je sklenil, da se ca tudi on operirati in to istočasno z ženo. Izkazalo se je. da je ta nenavadna in jutra moževa odločitev res pomagala. Zena in mož sta operacijo slepiča srečno prestala in sta medtem že okrevala. Jake je mož rešil svoji ženi življenje. Bi mi tudi to storili? Razno jfUueuBeeške navite Preteklo nedeljo so zborovali naši obrtniki oblačilne stroke. Občni zbor je otvoril predsednik Cigler, ki je uvodoma pozdravil zastopnika TOI iz Ljubljane in okrožnega odbora g. Bureša iz Maribora. Združenje šteje 60 članov. Tajniško poročilo je podal g. B >r e m e c. V borbi proti šušmarstvu je bilo združenje zelo aktivno. Rešenih je bilo okrog 443 dopisov. Iz blagajniškega poročila vidi mo, da je bilo 3224 Din dohodkov in 2298 Din izdatkov. Kot delegat je bil izvoljen Bretnec Štefan. Spregovoril je tudi delegat TOI g. Bureš, ki je bil vesel nad delom in složnostjo naših obmejnih obrtnikov. Mladina po svetu. Pred dnevi je pobegnil od doma komaj 141-etni Poročnik Jož e, učenec enorazrednice pri Sv. Treh Kraljih nad Marenbergom. Njegovi statši pravijo, da Sc Jože že več- FLICKOVE RAZPRŠILNIKE naročite pri Kmetijski družbi, Maribor 1802 MODRO GALICO je takoj priglasiti pri Kmetijski družbi, Maribor. 1803 Posest V najem GOSTILNO izletna točka, dam Naslov v upravi 1908 Spoznal ga je. »Gospod svetnik! Sinoči na plesu sem j se imel čast pobliže seznaniti z vaso dražestno hčerko.« 1. »Kar povejte mi, koliko imate dolga!« LEPO OPREMLJENO SOBO solnčno in zračno, z lepim razgledom, oddam. Uporaba kopalnice. StroRmaicrjeva «[• 28, H nadstr., 9. vrata. D*' Stanovanje v najem. Večernika« HIŠA z velikim vrtom, dvema parcelama, v magdalenskem okraju na prodai- Naslov v upravi »Večernika«, 1910 Prodam Sobo odda ODDAM KABINET. Sodna ulica 16-111. vrata S-1915 NSU MOTORČEK skoraj nov, kompleten z električno lučjo ceneno na prodaj. Naslov v upravi »VcčCr-nika«. 1787 Rabljeno AJAX KLADIVO štev. 3 na vzmetili proda po udodni ceni tvornica vozov in avto-karoserij Matija Reicb in sin. Novi Sad. 1891 ~TRBOVELJSKI CEMENT in apno, vedno sveže, dobite brezplačno nd dom postavljeno samo v lesni trg. Albin Celi, Maribor Betnavska c. 4 1903 Kupim______________________ Kupim rabljeno DIRKALNO KOLO. Flerin, Ruše. 1898 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam SPREJMEM GOSPODA na stanovanje. Aleksandrova cesta 64-1, levo Službo išče -909 IŠČEM SLUŽBO s 1. majem k mali družil'1. Znam kuhati in opravljati vsa hišna dela. Naslov v uprav. »Večernika«.. 1907 takoj. Naslov v. upravi »Ve- černika«. _ '916___________________________ »♦» »»»»V« »f »»»O«««1 ( " * 4 1 m j|F OTO A IVI AT E R Resnična delikatesa za spoznalca so ISOCHROM ISOPANFILH jako ortho in pankromatično, . osvetljivost za barve in finozrnasto.! < ► Drogerija IVAN PEČAR, Gosposka ulica II-. |Uj H #* 85 clru8:‘ mrčes’ vas nadleguje v vas' ) I E Wl lliE stanovanjih uničuje Deslnsekcijskl odd. M P Orožnova ul. 2/>’ Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh.______ Oglašujte v ..Veterniku" 1281 DON J 77 Vera Rancova pa se je medtem zopet vlegla na divan. Pogreznila se je zopet v svojo fiksno idejo, ki jo je vse hujše Zalezovala: hotela je na vsak način ločiti kneza Voroncova od Glinarjevc, pa naj bi stalo že karkoli. Toda vse njeno tuhtanje je ostalo brezuspešno: ni našla sredstva in ni iztuhtala sredstva, s katerim je tipala doseči ta cilj. V Verini spalnici pa je Katinka na vso moč prisluhnila in je točno povzela sledeči razgovor: >Ce želite ponovno pisali svojemu soprogu, prodno odpotuje iz Londona, potem pošljite pismo kakor običajno na moj naslov. Bodite brez skrbi, da ga bo v redu prejel.« * »Sicer se ne splača več truda* je slišala Katinka odgovor Glinarjeve. »Cini je skle njena konvencija, odpotuje vendar dvomilo na Ciper.« »Potem ne bodo, milostljiva gospa, njegova pisma, naslovljena na vas, potrebovala našega posredovanja.« »To vam je prijetno, kaj, gospod Row-land?« ga je prekinila Glinarjeva. Ali je bila takšna težava, da ste mi dvakrat tedensko prinesli pismi vašega političnega agenta?« »Odgovornost je odgovornost« je odvrnil Rovvland. Moji obiski pri vas bi utegnili dati povoda domnevam in slutnjam, ki niso najbrže v interesu stroge tajnosti, v kateri naj se drži vsa zadeva oziroma za katero bi bilo bolje, da se jim izognemo.« »Šalite se menda, gospod Rowland. Mislite, da so vas hudobni jeziki obtožili, da ste imeli neke posebne čisto človeške tajnosti z menoj? Mar bi vam bilo to posc-ne- bno neprijetno? tle - he« sc je od srca I nasmejala Glinarjeva. Ne bom lagal, milostljiva. Odkrito vam i slaba partija. Pom.slite, gospod R priznam, da mi ni prijetno, če bi prišel v Na Cipru ima tisto čedno dekle . ,-c. položaj, da bi me imeli ljudje za občudo valca porojene dame.« «Okusno naivni sc mi zdite, gospod Rovvland. Jaz pa mislim, da bi utegnili obstojati posebni vzroki za razvijanje tako čednostnih in krepostnih načel. Kaj? Nisem zadela?« »Motite se milostljiva. Ni tukaj nobenih drugih načel, kakor so načela poštenja in časti.« »Krasno! Imenitno! Tisto lepo dekle tam preko nima torej nikakega vpliva na vaša načela?« Rovvland ni odgovoril. Katinka je slišala, kako sc je premaknil stol, nato pa je točno razbrala Rovvlandovo poslavljanje. »Se priporočam« je rezko odjeknil Row laiidov glas. \ »Mar niste tudi iradi mojega namigovanja?« jc hitela popravljat vsekakor mučen vtis Glinarjeva. »Žaliti vas pač nisem hotela. Priznam pa, da sem vas hotela malce podražiti ali kaj podobnega. No bi bila sestvo, katerega vrednost se bo ncizrec no dvignila, če bi otok Ciper prešel sed v last Angležev? Mar ni to dobraPj11’ ja? Kaj hočete: ljubezen gre skozi dec. Življenje je pač takšno.« • n »Milostlj.va gospa« jc odvrnil RowW • Takšne špekulacije so pač zadeva trg ca, nikakor pa ljubavnika.« »Ta je pa zopet imenitna. Kaj ste ' o ljubezni? Vi verujete v ljubezen ironično pristavila Glinarjeva.« . vam samo tole: n.kar se ne udajajte i ^ jam. Najmočnejša je ljubezen do sa sebe. Rekla bi celo, da je to edina lju ’ern in da druge ljubezni ni. To vam P ^ čisto odkritosrčno, brez olepšavam • ^ »Te besede so me trpko razo 'ra kili besed mati in žena ne bi snic*ic(jnjem je odgovoril Rowland in v nas ^ trenutku jc slišala Katinka. ki J ^ jZ napetostjo, oprezovala ta dv0K -a mo-svojega skrivališča, kako s-° sc v « ^QjteC§ čno zaloputnila. Dvogovoraj£_ ’ —-•" Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inscratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. 1 i . A XTl/1 A T\P1’PT A A A a i*u predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru