Danes na 5. strani:
IMAMO INDUSTRIJO, A TUDI KUP TEŽAV
Čertek, 10. decembra 1964 Št. 48, leto XXII.
JE NAGLASA NJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC DELOVNIH ENOT RES »RAZGLAŠENA PESEM«?
DELOVNE ENOTE IN DELITEV
Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič-Tempo ugotavlja v svoji razpravi »Aktivnost družbeno-političnih organizacij v podjetjih«, objavljeni na uvodnem mestu v predzadnji številki našega glasila, da ocenjuje v velikem delu delovnih organizacij delovna mesta in določa norme in startne osnove osebnih dohodkov delavcem v proizvodnji upravno-tehnični aparat, ter v zvezi s tem naglaša že večkrat izrečeno stališče sindikatov, da sodijo »vse naloge s področja samoupravljanja, od delitve ustvarjenega dohodka delovne enote, razporeditve delovnih mest, pa do ugotavljanja norm, sprejemanja norm, odpuščanja delavcev v izključno pristojnost delovnih enot.«
Ko sem začel o tej zahtevi sindikatov razgovor s človekom iz uprave neke gospodarske organizacije — naj ga imenujem France Janež, da bi s skupnim izmišljenim imenom predstavil tudi druge, ki so njegovega mišljenja — torej s Francetom Janežem, je le-ta kategorično zamahnil z roko: »Razglašena plošča, ki nam je že do roba napolnila ušesa. Le kaj vse bi delovne enote še hotele! Že to, kar delovne enote imajo, nas gospodarsko tepe. Namesto da bi podjetje krepili, ga razbijamo, potem pa stokamo, če nam gospodarstvo ne gre!«
Teh besed nisem slišal prvič. Vendar se človek takih »kritik iz rokava« hitro naje: če mu ni za prepir, napelje -pogovor dru-
Zaradi naraščajoče industrije se je tu v nekaj letih razmerje med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom bistveno spremenilo. Medtem ko je leta 1953 kmetovalo 60,7 °/o prebivalcev, se je po osmih letih, ob drugem popisu prebivalstva, ta odstotek znižal že na 47,8 °/o. V tem kratkem razdobju se je , zaposlilo v industriji 222 odstotkov več ljudi. Na začetku za vse potrebe ni bilo sredstev, potrebno jih je bilo šele ustvariti. Negospodarske dejavnosti so zato močno zaostale. Vzporedno z naselji niso gradili objektov družbenega standarda, komunalnih naprav in trgovin. In prav o tem, kaj bi morali zgraditi, se v zadnjem času v novomeški občini največ pogovarjajo. Zaposlene družine, ki jih je vedno več, saj je odstotek zaposlenih žensk že dosegel republiško povprečje 43»/«, se vedno teže posvečajo proizvodnji, gospodinjskemu delu in otrokom. Posebno zadnje, kam z otroki, medtem ko so žene v tovarni, jih najbolj prizadeva. Od vseh zaposlenih žensk je namreč nad polovico mater. V občini je preko 4000 otrok, kjer sta zaposlena oba roditelja in le za 6,4"/« teh otrok je prostora v varstvenih ustanovah. Za vseh 13.000 otrok v starosti do 15. leta so le tri otroške varstvene ustano-
gam, če pa hoče priti stvari do dna, si po slovesu od učenega sobesednika zastavlja bolj ali manj prijetna vprašanja. Meni je France Janež vsilil tole razmišljanje: Nič kolikokrat smo že brali, da imajo delovne enote (prej ekonomske) premalo dolžnosti in pravic; nekaj jih pa vendarle imajo, da nekatere ljudi tako bodejo v oči. Koliko? Katere? Jih imajo res premalo, ravno prav ali celo preveč? Kako poiskati odgovor na ta vprašanja?
ODGOVOR NI POKLICAL NA POMOČ VSEGA »OROŽJA«
Poti d<p odgovora mi ni bilo treba prehoditi samemu: prihranila mi jo je komisija za
ve, ki sprejmejo komaj 260 otrok, kar pomeni, da je v občini še vedno 98 %> otrok brez
družbeno samoupravljanje pri Republiškem svetu smantatov Slovenije, ki mi je dala na razpolago vse podatke iz analize 120 statutov delovnih organizacij slovenske industrije. Med 33-i vprašanji v vprašalniku, s katerimi so člani komisije in skupina študentov sociologije ugotavljali vrednost in praktično uporabo statutov kot zakonite garancije za uresničevanje dolžnosti in pravic delovnih ljudi, jih je bila najmanj tretjina zastavljenih z namenom, da bi raziskava statutov dala jasno podobo samoupravnih pristojnosti delovnih enot. Odgovor na vprašanja, ki jih je sprožil France Janež, temelji torej na gradivu, ki ga je dala sistematično in vsestransko pripravljena raziskava, ne na kategoričnih trditvah. Vendar pa Francetu Janežu ne bom mogel odgovoriti z vsem »orožjem«: po mnenju in delovnem načrtu komisije za družbeno upravljanje pri RSS je namreč podatkov analize za 15 samostojnih študij, zato bi bilo krivično, če bi kdo zahteval, naj jih strpam na ta skopo odmerjeni prostor. Za nadaljnjo razlago bom od-bral samo tiste podatke, ki najbolj plastično povedo, kakšno mesto in vlogo določajo statuti delovnim enotam v delovnih organizacijah, podatke o obsegu vplivanja in odločanja delovnih ljudi o vprašanjih delitve. Iz gradiva analize sem odbral te
strokovnega varstva. Vsa pretekla leta niso investirali v varstvene ustanove. Nobena ni bila namensko grajena. V glavnem se varstvene ustanove vzdržujejo iz dotacij občinskega proračuna, s čimer pokrivajo stroške za osebne dohodke in amortizacijo iz prispevkov staršev, ki plačujejo za otroka v vsaki ustanovi drugače, zaradi različne oskrbe, od 3300 do 5000 dinarjev. Omeniti še velja varstveni oddelek za dvanajst dojenčkov v novomeški bolnišnici, kjer so na pobudo sindikata bolnišnice uredili varstvo za dojenčke svojih uslužbencev.
(Nadaljevanje na 2. strani)
podatke predvsem zato, ker smo z odločanjem delovnih ljudi o delitvi načelno »še kar zadovoljni«, medtem ko »nam« druga področja samoupravljanja »zaostajajo«. Pa ni čisto tako. Tudi delitev po delu, tako med delovnimi enotami kot med zaposlenimi, še vedno močno zaostaja za proklamiranimi načeli in našo teoretsko predstavo o njeni vsebini.
STATUTI SKORAJ NE
GOVORE O NAČELIH DELITVE
Da bi realno ocenili udeležbo neposrednih proizvajalcev v odločanju s področja delitve, je potrebno ugotoviti obseg njihovega odločanja o vnaprej določenih odnosih v delitvi in njih vpliv na obračunske priprave za izplačilo osebnih dohodkov. Ce ni zagotovljeno odločanje o teh vprašanjih, lahko sklepamo, da delovne enote ne delijo osebnih dohodkov. Ocena udeležbe neposrednih proizvajalcev v delitvi mora torej temeljiti na oceni njihovega vpliva na oblikovanje kriterijev delitve med delovnimi enotami, na formiranje startnih osnov in njihovih medsebojnih odnosov, na določanje norm in drugih meril dela, naknadno popravljanje osnov za osebne dohodke itd. Do takšne ocene ni mogoče priti z neposredno postavljenimi vprašanji, marveč posredno, z analiziranjem določil o delitvi v statutih z različnih zornih kotov, kar so raziskovalci dosegli z obsežnim vprašalnikom, na katerega so prejeli zelo izčrpne odgovore. Tu strnjujemo samo glavne.
Po rezultatih analize ni v 56 odstotkih statutov določeno, kdo ugotavlja glavna načela in merila delitve: akumulativnost artiklov, interne normative in uspešnost poslovanja delovne enote. Samo na nivoju delovne organizacije se ugotavlja dohodek po določilih 34 "/• analiziranih statutov, medtem ko v 30 odstotkih statutov ni mogoče ugotoviti, na kakšen način se formira. Tudi neposredni odgovori na vprašanja o nivoju delitve kažejo na veliko (49 °/o) centralizacijo delitve. Odgovori na specificirana vprašanja, zastavljena z namenom, da se ugotovi način formiranja dohodka, povedo, da se po 45 ”/o analiziranih statutov dohodek delovnih enot formira na osnovi fizičnega obsega proizvodnje, interne realizacije ali planske oziroma tržne cene, a prav tolikšen odsto-
(Nadaljevanje na 2. strani)
V kmetijstvu še pregovor odpove
— Na, zdaj se pa še na to ne moreš več zanesti, da ima neumen kmet zmerom debel krompir
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBBeBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
V NOVEM MESTU LE DOBRA 2 "/o OTROK V VARSTVENIH USTANOVAH
KONKRETEN PROGRAM
ZA BOLJŠE VARSTVO OTROK
Vedno bolj ugotavljamo, da zavirajo skladen gospodarski in družbeni razvoj zanemarjene negospodarske dejavnosti. Pri tem imamo največkrat v mislih večja industrijska središča, kjer je največ zaposlenih in se potrebe po objektih družbenega standarda zato najbolj očitno kažejo. Radi pa pri tem pozabljamo na kraje, ki so se šele v zadnjih letih začeli gospodarsko razvijati in s tem spreminjati način življenja in področje dela. To so področja, kjer si segata v roke industrija in vas. Med takšne sodi tudi novomeška občina.
V	Beogradu zaseda v teh, dneh osmi kongres Zvez*Tfcy* munistov Jugoslavije.
Tisoč štiristo in še nekaj delegatov, ki zastopajo ve&kot komunistov razpravlja o minuli dejavnosti Zveze, o uspehih, težavah in seveda tudi o slabostih, hkrati pa o novih nalogah za nadaljnje uveljavljanje socialističnih idej v naši družbeni praksi.
Zato je tudi razumljivo zanimanje za ta naš kongres doma in v tujini, za njegove misli in odločitve, za njegova stališča do reševanja vseh vprašanj naše nadaljnje socialistične graditve.
Tisoč štiristo in še nekaj delegatov organizacij Zveza milijon članov Zveze komunistov, govori te dni o dejstvih.
Od minulega kongresa do danes je naše gospodarstvo napredovalo povprečno vsako leto za kakih deset odstotkov in zavoljo tega se je naša domovina uvrstila med dežele z najhitrejšim tempom ekonomskega razvoja na svetu.
Spremembe, ki so se dogodile v obdobju med obema kongresoma, so tolikšne, da jih je nemogoče pokazati samo z nekaterimi podatki. Na primer:
Nacionalni dohodek se je v tem času povečal od 300 na 500 dolarjev na prebivalca. Vrednost osnovnih gospodarskih skladov je bila v letu 1963 dvakrat večja kot ob koncu leta 1956. Kljub težavam in kolebanju v letih 1961 in 1962 se je industrijska proizvodnja leta 1963 povečala za 73 odstotkov v primerjavi z letom 1958. Letos, kot kaže, se bo povečala še za 16 odstotkov. V tem obdobju smo vsako leto izvozili za deset do šestnajst odstotkov več
OSMI
ONGREŠ
proizvodov. V vseh vrstah šol je zdaj štiri milijone učencev, samo na visokih šolah študira več kot sto petdeset tisoč študentov. Sredstva socialnega zavarovanja so se povečala za 153 odstotkov, število zavarovancev za 267 odstotkov.
Zdaj že lahko govorimo, da smo se uvrstili med srednje razvite industrijske države in samo 48 odstotkov naših ljudi se še ukvarja s kmetijstvom.
Teh nekaj številk pa seveda nikakor ne more povedati vsega, kar smo dosegli v obdobju med obema kongresoma.
Nikakor ni moč s podatki prikazati vse tisto, kar, se je spremenilo v nas, v naših medsebojnih odnosih, v našem odnosu do gospodarjenja in upravljanja, se pravi tisto, kar je predvsem značilno za socialistične družbene odnose.
V	minulih letih je naša Zveza komunistov omogočila hiter tempo razvoja socialističnih družbenih odnosov, ki so zagotovljeni tudi v naši ustavi in ki temelje predvsem na samoupravljanju delovnih ljudi v delovnih organizacijah in v politično teritorialnih skupnostih ter na delitvi dohodka po delu. Misli, ki so zapisane v programu Zveze komunistov, sprejetem na VII. kongresu, niso ostale samo na papirju, pač pa jih je naša samoupravna praksa vsakodnevno uveljavljala v življenju. Te misli so postale kažipot družbene akcije, tako komunistov in vseh samouprav-Ijalcev v boju za zgraditev socialistične družbe. Hkrati so nas te misli opozarjale, da se nikakor ne moremo zadovoljiti z doseženimi uspehi in da moramo vedno težiti k boljšemu, k odnosom v družbi, ki bodo res socialistični.
V	predkongresnem obdobju smo kritično ocenili, kaj smo storili, do kam smo prišli in kaj želimo v prihodnje. Morebiti smo bili v teh ocenah, za pojme nekaterih, preveč kritični. Toda dejstvo je, da si brez tolikšne odkritosti v oceni našega razvoja, nikakor ne moremo zamisliti napredka. Veliko je še nerešenih problemov, veliko novih vprašanj zastavlja naša vsakodnevna praksa, kajti naš družbeni razvoj neprestano meče na površje nove probleme, ki terjajo nove rešitve. Vendar, kolikor več nas je, ki se aktivno zavzemamo za hitrejši razvoj družbe, toliko bližji je naš cilj — socializem.
Prav zato je Zveza komunistov soočena s stalno nalogo, da čimbolj uveljavlja neposrednega proizvajalca kot odločilnega činitelja v vseh vprašanjih proizvodnje in delitve, pa tudi potrošnje, v vseh vprašanjih družbenega življenja in razvoja.
Na tem področju smo od VII. do VIII. kongresa storili precejšen korak naprej, vendar nas ti rezultati nikakor ne morejo zadovoljiti. Mnoge slabosti so še in med njima je precej subjektivnih, kot na primer birokratska in malomeščanska stihija, ki se upira neposrednemu socialističnemu demokratizmu in uveljavljanju samoupravnih pravic delovnih ljudi.
Zveza komunistov ne bi mogla uspešno delovati in uresničevati svoje vodilne vloge v naši družbi, če se ne bi uveljavljala v skladu s potrebami in zahtevami neposredne socialistične demokracije in samoupravljanja vseh delovnih ljudi.
Zavoljo tega si je že zdavnaj zagotovila vodilno vlogo v naši družbi, ki jo predvsem uveljavlja s tem, da stalno spodbuja nove demokratične odnose v gospodarstvu in družbi in v svojih lastnih vrstah.
Prav zato je tudi razumljivo tolikšno zanimanje vseh nas za razpravljanje na kongresu, za njegove odločitve, ki bodo usmerjale našo dejavnost v prihodnjem obdobju.
DELOVNE ENOTE IN DELITEV
(Nadaljevanje s 1. strani)
tek statutov ne določa, na kakšen način se formira in deli dohodek delovne enote. Za normativno nepreciziranost določanja načina delitve sredstev med delovne enote in njihovega zbiranja v sklade delovne organizacije za financiranje skupnih potreb je karakterističen podatek, da 81 °/o analiziranih statutov ne določa, kdo ugotavlja startne osnove za delitev med delovne enote, 89 %, kdo ugotavlja najnižjo stopnjo obveznega odvajanja v sklade delovne organizacije kot celote za financiranje skupnih potreb, a 75 °/o, kdo menja merila delitve. Analiza odgovorov na vprašanja, zastavljena z namenom, da se ugotove načela za obračun osebnih dohodkov, navaja prav tako na ugotovitev, da je delitev osebnih dohodkov zelo centralizirana (po 83 •/. analiziranih statutov je osebni dohodek odvisen od udeležbe pri uspehu delovne organizacije kot celote), udeležba neposrednih proizvajalcev v uspehih delovne enote pa deklarativna (čeprav proklamirana v 67 °/o analiziranih statutov), saj v analiziranih statutih niso normativno opredeljena in konkretizirana niti načela za obračun osebnih dohodkov niti načela za ugotavljanje in delitev dohodka med delovne enote.
OBRAČUNAVANJE OSEBNIH / DOHODKOV SE NI SKRB ZA RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO
Podatki raziskave kažejo, da se odločanja delovnih enot o delitvi osebnih dohodkov v pra-
ksi v največji meri omejujejo na delitev ostanka dohodkov po razdelitvi dohodkov, obračunanih po startnih osnovah, normah in drugih merilih dela, določenih v centralnih pravilnikih. Če pravilnik o delitvi osebnih dohodkov v delovni organizaciji v celoti vsebuje zneske startnih osnov za vsa delovna mesta ali točke zanje, potem so odnosi med delovnimi mesti določeni v pravnem aktu, sprejetem s strani delavskega sveta. Bistveno za oceno udeležbe delovnih ljudi v odločanju o delitvi (o odnosih startnih osnov, norm in drugih meril dela) je torej, v kakšni meri lahko vplivajo na formiranje in odnos startnih osnov pred sprejemanjem pravilnika in kakšne pravice lahko uresničujejo pri izpopolnjevanju pravilnika. Zaradi čim popolnejše slike, ki naj jo da analiza o delitvi, je bilo treba tudi ugotoviti, v kolikšni meri statuti zagotavljajo delovnim ljudem pravico kreiranja startnih osnov osebnih dohodkov na bazi objektivnih meril, na katerem nivoju upravljanja konkretizirajo to pravico in ali jo sploh konkretizirajo. Odgovor na to okvirno vprašanje so raziskovalci spet iskali s posebnim vprašalnikom in se glasi:
•	v 74 °/o analiziranih statutov ni določil, kdo odloča o izvajanju analitične ocene;
•	v 88 "/o analiziranih statutov ni določil, kdo odloča o startnih osnovah osebnih dohodkov;
•	v 48 % analiziranih statutov ni določil, kdo odloča o normah dela;
•	v 59 °/o analiziranih statutov ni določil, kdo odloča o eventualnih posebnih nagradah;
•	v 90 »/o analiziranih statutov ni določil; kdo odloča o premijah;
•	v 93 «/o analiziranih statutov ni določil, kdo odloča o zmanjševanju osebnega dohodka in
•	v 55 »/o ni določil, kdo odloča o delitvi rezervnega sklada osebnih dohodkov.
Za oceno statutov je torej mnogo bolj značilna nekonkreti-ziranost določil o delitvi kot razdelitev omenjenih pravic in dolžnosti, ki so v največji meri centralizirane. Med analiziranimi statuti jih skoraj polovica ne navaja, kdo odloča o oblikovanju delovnih norm^čeprav napetost ali ohlapnost norm odločilno vplivata na odnose v delitvi, ki jih regulira pravilnik. Nekdo je lahko oškodovan v delitvi dohodka, drugi pa v pri-viligiranem položaju. Če delovne enote nimajo možnosti, da bi vplivale na višino norme, če zbori delavcev ne odločajo o njeni upravičenosti, potem ni mogoče govoriti o takšnih delovnih enotah, ki imajo pravico in dolžnost deliti osebne dohodke. Za analiziranje drugih podatkov raziskave ni prostora, pa tudi ni večje potrebe. Že iz omenjenih rezultatov analize izhaja, da imajo delovne enote, vredno-
ZAPISEK S PLENUMA OSS LJUBLJANA
Zaradi določenih meja
nagrajevanje, delitev — omrtvičena
Če bi lahko po plenumu ovrednotili tudi položaj v delovnih organizacijah, potem bi morali zaključiti, da so problemi in pojavi na področju notranje delitve dohodkov ostali še naprej problemi, kajti sama razprava ni pokazala, da smo na tem področju dosegli že veoje uspehe. Zelo tehtna pa je bila zaključna beseda predsednika Slavka Zalokarja, v kateri je, grobo povedano, nakazal nekatere naloge in osvetlil to zapostavljeno problematiko v luči novih spoznanj.
Letošnji statistični podatki za ljubljanski okraj kažejo, da se je znatno zmanjšalo število zaposlenih z osebnimi dohodki do 30 tisoč, da se je to število občutno zmanjšalo tudi v gospodarskih panogah, ki so doslej slovele kot panoge s tipično nizkimi povprečnimi osebnimi dohodki. S tem, da smo dvignili mejo spodnjih dohodkov, smo sicer opravili pomembno socialno dejanje, marsikje smo z njo posredno pritisnili na izkoriščanje notranjih rezerv, medtem ko sistematičnejšega dela in uspehov na področju notranje delitve nismo dosegli.
Najbolja zapostavljeno področje, kjer je zaznaven najmanjši napredek, je delitev dohodka med delovnimi enotami, ki jih v številnih delovnih organizacijah pojmujejo predvsem kot politično demokratičen faktor, ne pa kot nova kvalitativna ekonomska kategorija, ki lahko ob dobrem sistemu delitve in delitvenih odnosov daje tudi zelo pomembne ekonomske rezultate. Dokler pa sistem delitve ne izhaja iz zajemanja in spremljanja stroškov v različnih fazah proizvodnje, dokler sistem nagrajevanja zajema samo posameznike v strojni, kosovni proizvodnji, v normiranih delovnih urah, do takrat seveda ni mogoče dosegati večjih uspehov. Če ne bomo za delovne enote poiskali ustreznih meril delitve, če jih ne bomo pogumno izboljševali, potem zanesljivo ne bo napredka. Prav zato se je treba pogumno spoprijeti z vsemi težavami in ne takoj zavreči celotnega sistema in nad njim obupati, kadar se poitažejo neskladja kot posledica slabih predhodnih izračunov.
Povečanje dohodkov najnižje plačanih proizvajalcev in stagnacija vrhnjih grupacij povzročajo čedalje večjo nabitost med posameznimi skupinami in proizvajalci, kar vse destimulira predvsem tiste delavce, ki so na zahtevr-ejših delih, ki imajo vi-
šjo aktivnost, a smo jim zaradi neizdelanih sistemov nagrajevanja pustili približno enake osebne dohodke.
Eden izmed problemov, ki nedvomno zavira izgrajevanje sistema nagrajevanja po delu, je tudi v tem, da v nekaterih delovnih organizacijah smatrajo, da se proizvajalci delijo v osnovng in posredne nosilce proizvodnje, v tako imenovane produktivne in neproduktivne, kar seveda povzroča obilo napačnih ocen in izhodišč. Možno je, da so v delovnih organizacijah še »neproduktivna«, v bistvu zelo malo produktivna ali boljše — odvišna delovna mesta, ki jih je treba odpraviti. Toda vsako delovno mesto v podjetju je produktivno delovno mesto, ker je za prodajo proizvoda na trgu to nujno potrebno. Seveda pa s o' velike razlike med zahtevnostjo posameznega dela in storilnostjo posameznika, kar pa je treba spraviti s pravilnikom o nagrajevanju v smotrna razmerja, ne pa da brezplodno besedičimo o produktivnih in neproduktivnih delavcih.
Marsikje še smatrajo, da so razprave o nagrajevanju strokovnjakov predvsem strokovna vprašanja (v bistvu -gre ie za strokovno izdelavo meril in odnosov), v bistvu pa so to zelo pomembna politična "vprašanja, zlasti še, ker ob tem ugotavljamo, da smo ostali pri nagrajevanju strokovnjakov samo pri primerjanju, plafoniranju, površnih analitičnih ocenah delovnih mest, namesto da bi tu iskali gibljiva merila, odvisna od vpliva in rezultatov dela posameznika.
Se bolj važno kot spoznanje pa je jasna in nedvoumna podpora zahtevi, da se o nagrajevanju strokovnjakov ne smemo pogovarjati samo o razponih pod plafoniranimi dohodki, da višina dohodkov posameznika ne sme biti odrejena vnaprej zaradi »političnih« problemov ali položajnih lestvic. Kajti kjer-
koli je še živa miselnost, da mora imeti najvišji osebni dohodek v občini predsednik skupščine, v podjetju pa direktor, ker sta to najbolj odgovorni osebi, tam o zanimanju za nagrajevanje strokovnjakov ne more biti govora. Predvsem pa za izdelavo sistemov nagrajevanja ne bomo pridobili strokovnjakov, kajti razumljivo je, da ne bo nihče zainteresiran, da bo izdeloval merila, s katerimi si bo nalagal obveznosti, zaradi katerih bo lahko prikrajšali pri osebnih dohodkih, nima pa z njimi možnosti, da bi ob boljšem delu prejemal tudi toliko višje osebne dohodke, ker smo jih na vrhnji meji že vnaprej zakoličili.
Dokler ne bomo razčistili nekaterih temeljnih problemov nagrajevanja strokovnjakov, delitve med delovnimi enotami, do takrat tudi ne bo mogoče doseči vidnejših rezultatov na področju delitve in nagrajevanja. Ker se nahajamo pred občnimi zbori sindikalnih podružnic, bi bilo prav, če bi sindikalne podružnice tem problemom na občnih zborih posvetile posebno pozornost.
-vim
tene na osnovi večine analiziranih statutov, samo deklarativno pravico, da delijo osebne dohodke, a v resnici samo na osnovi notranjih centralnih predpisov delovne organizacije obračunavajo, koliko kateremu delavcu pripada na naslov osebnih dohodkov. Razglašati obračunavanje in fizično delitev osebnih dohodkov za akt delitve, s katerim delovni ljudje v delovnih enotah zavestno odločajo o obsegu enostavne in razširjene reprodukcije, ne pomeni samo olepšavanje, marveč celo izkrivljanje dejstev in maskiranje centralistične politike delitve v rokah centralnih organov upravljanja in vodenja. Zaradi takšne prakse v preteklosti bi bilo v določilih statutov nujno potrebno regulirati, katere so resnične pravice neposrednih proizvajalcev v delitvi in zagotoviti, da bi te pravice uresničevali z neposrednimi odločitvami, kar vse analizirani statuti niso regulirali v zadostni meri.
Na osnovi povedanega lahko zaključimo, da je trditev, citirana v uvodu članka, po kateri ocenjuje delovna mesta ter določa norme in startne osnove osebnih dohodkov delavcem v proizvodnji upravno-tehnični aparat, resnična, saj odločajo delovne enote, po podatkih analize statutov, o vprašanjih s področja delitve povprečno samo v 11 °/<> analiziranih statutov, centralni delavski svet v 12 «/o, a odbrane pravice iz omenjenega področja samoupravljanja niso konkretizirane v 68 °/o analiziranih statutov. Zato na-glašanje zahteve' sindikatov, naj delovne enote v okviru drugih dolžnosti in pravic neposredno uresničujejo tudi pravico delitve viška dela, ni »razglašena pesem«, marveč zelo resno, prioritetno napotilo za organizirano prizadevanje subjektivnih sil. ki naj odpravi tako pomanjkljivosti samoupravne prakse kot napake njenega odraza, vsebino statutov delovnih organizacij. Delovne enote nikakor nimajo preveč pristojnosti, kakor sodijo ljudje Janeževega prepričanja, marveč si bodo morale šele izkrčiti pot, da bi prišle do tistih, ki jim jih s svojim duhom in vsebino zagotavlja ustava.
VINKO BLATNIK
Konkreten program
za boljše varstvo otrok
DELAVSKA
ENOTNOST
smallo Repu6n«kega ivct» Z Sv ta Slovanlto Uda1a C?P Uurt tka o ra vica v Liobhani Lisi 's ustanovne!) 20 novembre IM* Orp1'Jlr uredniški odbor "5 lavm In odeovnmi urednik
VINKO LRINKADS
Naslov uredništva in uorave Ltubljana Kooltaneva ul I Oostnl o reda I lis-VI reiefor uredništva 33-728 |n Sk-67} uprave	in 37.501 RaCun
pri Narodni banki v 1 .juhi lan) tt MB fioh-l P1-3S5 — Posame/.na Številka elane to Hn - Naročnina le- Četrtletna 150 nonet ne inn In letna nwi -iin - Finknol sov ne vračamo - Po‘tn1ns ola 'ana v sntovtnl _ n«k In kil
-e1l C7P •Ljudska o ra vi ca« MuhMan*
(Nadaljevanje s 1. strani)
V varstvenih ustanovah pa so v glavnem otroci uslužbencev, ker delavci, še posebno tisti z več otroki, oskrbnine, ki je za vse otroke enaka, ne zmorejo. Prav je, da plačujejo starši za vse otroke enako, da ne bi delali med njimi socialnih razlik, vendar bi bilo prav, da bi delovne organizacije pomagale svojim delavcem plačevati del oskrbnine, tako kot to že delajo v »Krki«, »Pionirju« in »Novo-teksu«. Mnogi delovni kolektivi pa še ne vedo, kako živijo njihovi delavci in delavke in kakšne skrbi jih tarejo. V tovarni zahtevajo od njih, da vse svoje misli osredotočijo na delo, da bi čim več in čim boljše delali. Ne pomagajo jim pa rešiti problemov, ki jih skrbijo na delovnem mestu. Kako ne bi razumeli matere, ki misli vseh osem ur na otroka, ki ga je pustila doma brez varstva? Razumljivo je, da se kažejo posledice raz-mišljenosti najprej na manjšem učinku dela. In še to. Po navadi kažejo s prstom le na podjetja, kjer so v glavnem zaposlene ženske — matere, tu da je potrebno najprej rešiti problem otroškega varstva. Ne zanikam, da je prvenstvena skrb matere za otroka povsem prirodna in nikdar ne bo drugače. Toda, če gre za tovrstno pomoč, potem zadeva to oba roditelja — vso družino in potemtakem tudi tiste delovne organizacije, ki zaposlujejo po večini moške delavce.
Ugotavljanja in jadikovanja smo že vsi siti, posebno še, če nič ne zaležejo. Kaže pa, da bo v Novem mestu le drugače. O vprašanjih otroškega varstva so se pogovarjali občani in predstavniki kolektivov na javni tribuni; občinski sindikalni svet je sklical posvetovanje, na katero so povabili zraven poklicnih delavcev tudi predstavnike kolektivov. In to je že veliko, ker kot pravijo sami, je otroško varstvo zaostalo, zraven splošnega pomanjkanja sredstev, tudi zaradi premajhne zavzetosti in načrtnosti pri reševanju teh problemov. Na posvetovanjih so pokazali predstavniki nekaterih delovnih organizacij veliko volje za rešitev tega vprašanja. Tako je dejal predstavnik večjega kolektiva iz Novega mesta: »Mi vemo, da je potrebno prispevati sredstva za otroške varstvene ustanove, vendar je potrebno določiti, koliko, tako da bomo na delavskem svetu obravnavali konkreten predlog«
Na zasedanju občinske skupščine so pred dnevi obravnavali otroško varstvo In sprejemali šestletni perspektivni program za njegov razvoj. Vendar se to pot niso-oglasili odborniki, ki so sicer zaposleni v gospodarstvu in tako nismo mogli izvedeti, kako želijo pomagati rešiti skupni problem. Na seji niso prvič obravnavali ta vprašanja. Skrbno zbran material o položaju in 1 perspektivnem programu otroškega varstva so dobili pravočasno, da bi se lahko v
1
svoji organizaciji preko samoupravnih organov pripravili na sejo in hkrati odgovorili drugim odbornikom, ki so zavzeto razpravljali in tudi vprašali tovariše iz delovnih organizacij, kaj menijo, kako bi skupno rešili najvažnejše vprašanje — financiranje. Kaj ni to končno dolžnost odbornika, da se za sejo tako pripravi? Ob takšni »osebni zavzetosti« odbornikov iz delovnih organizacij verjetno ne bo šlo in, če ne bo drugače, bo tudi zadnje priporočilo občinske skupščine doživelo podobno usodo, kot jih je že toliko poprej.
Upajmo, da se to ne bo zgodilo. Prvi korak, ki obeta lepše čase za otroško varstvo, so storili s tem, da so skrbno proučili sedanje in prihodnje potrebe, razvoj gospodarstva in ostalih dejavnosti v občini in s tem uskladili šestletni perspektivni program. Po tem programu bi v šestih letih zgradili v strnjenih industrijskih naseljih, kjer so potrebe največje, več varstvenih ustanov za 1290 otrok in poskrbeli za 64 odstotkov otrok, kjer sta oba roditelja zaposlena, oziroma za 31 odstotkov vseh otrok. Za to bi porabili pri sedanjih cenah v gradbeništvu 366 milijonov dinarjev ali letno 61 milijonov. Številka na oko ni videti velika, kljub temu občinska skupščina sama teh sredstev ne bo zmogla. Po predlogu in priporočilu skupščine bi morali potrebna sredstva zbrati v sklad za' otroško var- , stvo družbeno-politične skupnosti, delovne organizacije in občani, Občina bo zagotovila sredstva za plačevanje vzgojnega kadra, za amortizacijo in del sredstev za investicije. Delovne organizacije pa bi naj prispevale pol odstotka od neto izplačanih osebnih dohodkov in pomagale plačevati mesečno oskrbnino delavcem, ki tega sami ne bi zmogli. Po programu hi starši prispevali za najnujnejše materialne izdatke, občani pa bi zbirali še samoprispevke. Napihali so tudi že vrstni red gradnje, ki bi jo po programu zaključili leta 1970. Vendar so odborniki menili, da bi bilo najbolj prav začeti tam, kjer bodo investitorji najprej zbrali sredstva.
Bojim se, da bodo na ta način prikrajšani tam, kjer bodo vkljub volji, iz objektivnih razlogov, zbrali najmanj sredstev. Prizadeti pa bodo spet najbolj starši in otroci, ki ne morejo nič zato. če so slučajno tam doma, kjer je nasploh manj denarja. Verjetno bo za vse najboljša prva odločitev, začeti tam, kjer so potrebe naj večjo. Pravtako bodo' težave s petodstotnim prispevkom od neto osebnih dohodkov. To so imeli verjetno v mislih tudi odborniki. ki so predlagali drugi prioritetni red najbrž zato, da bi po pregovoru »zgledi vlečejo«, prisilili k hitrejšemu zbiranju sredstev še tiste, ki bi si pomišljali. Po izkušnjah nekaterih drugih občin vem, da so najhitreje rešili financiranje otroškega varstva s predpisanim dopolnilnim prispevkom. Kako bodo naredili v Novem mestu, da bo naiboii prav — bodo najbolje vedeli Novorreščani sami.
I. VRHOVCAK
SKUPŠČINA - BAROMETER
INFORMIRANOSTI PROIZVAJALCEV
Barometer, ki že dobro leto in pol beleži, koliko so odborniki seznanjeni z raznoliko problematiko delovnih organizacij in komune, so njihove razprave na zasedanjih občinskih skupščin. V začetku smo dejali: niso se še vživeli. Res, biti odbornik in razpravljati ter sklepati o vseh mogočih stvareh, ni lahko. Kasneje smo, velikoikrat po pravici, grajah delo občinskih uprav, pristojnih svetov in komisij, da niso pripravili dobro materialov, o k aferi h naj bi odborniki razpravljali. Zelo prizanesljivo' pa smo vedno doslej gledali na; dolžnosti odbornikov — da tudi sami poskrbe, da bodo o stvareh ustrezno informirani, seznanjeni s problematiko, ki jo obravnavajo v imenu svojih volivcev.
Sto in stokrat preizkušena in zapisana resnica, da je ustrezna informiranost nujen pogoj
za sodelovanje v samoupravljanju, je šla mimo mnogih odbornikov, predvsem odbornikov zborov delovnih skupnosti, kajti prav V so (začudo) po večini sRupscm manj aktivni kot občinski zbori. In prav zbor delov-mh skupnosti naj bi bil bitna življenjska vez med delovnimi organizacijami in najvišjim samoupravnim organom komune — skupščino.
Ce odborniki iz gospodarskih organizacij, člani zbora delovnih skupnosti na zasedanju katerekoli skupščine ne razpravljajo o družbenih službah, o zdravstvenem, otroškem ali socialnem varstvu, si lahko raz-.agamo njihov molk s tem, da pač še niso prišli uo spoznanja, da je urejevanje teh stvari prav tako važno kot proizvodnja. Pričakujemo, da bodo le prisluhnili potrebam in začutili, da so to tudi njihovi problemi in
da je rešitev tega predvsem njim v prid, v prid proizvajal-cern in njihovim družinam.
Ce pa odborniki zbora delovnih skupnosti ne vedo ničesar o stvareh, ki neposredno zadevajo proizvodnjo, gospodarjenje v delovnih organizacijah, potem je to kaj slaba legitimacija zanje, za njihovo delovno organizacijo. In krivde za te vrste neaktivnost nikakor ne moremo zvrniti ne na občinske uprave ne na materiale, ki jih te posredujejo odbornikom za zasedanja skupščin, ne na svete in komisije. Preostane nam le, da temeljito pometemo pred svojim pragom.
Primer (takih in podobnih bi našli še preveč tudi drugod) je z zadnjega zasedanja občinske skupščine Ljubljana-Center, ki se je za večino odbornikov spremenilo v seminar. Nič ne bi bilo slabega v tem, če ne bi ta nein-
formiranost odbornikov bil povsod pričujoča ih že kar kri nična, in če se zaradi tega se ne bi zavlekle največkrat kč za več ur.
Točka dnevnega reda (ena c mnogih različnih in pomemt nih): predlog sveta za delo z soglasje k uvedbi 45-umega d« lovnega tedna v nekaterih rti lovnih organizacijah je dob svojo »podtočko«: razprava skrajševanju delovnega tedr nasploh. Težino razprave ie m sila pravzaprav -podtočka«, ka ti pokazalo se je, da odbo-rni I ne vedo. kaj je bistvo skrajšz nega delovnega časa.
Barometer o tem, kako razi mejo odborniki usklajevan, želja z možnostmi, kar zadev uvedbo skrajšanega delovne* časa. je v razpravi zaskrbljuje če zdrknil pod ničlo. Strah pre politično škodo, ki naj bi ni stala v komuni, ko večina koiel
PRVI ODLOK USTAVNEGA SODISCA JUGOSLAVIJE O RAZVELJAVITVI ZVEZNIH PREDPISOV
TOVARNA »RUŠE«
DOBILA USTAVNI SPOR
»Obtožene« odredbe pravilnika o splošnih pogojih za dobavo električne energije so uničene, prav tako en člen odloka Zveznega sekretariata za industrijo o splošnem redu za dobavo električne energije.
Ustavno sodišče Jugoslavije je pred dnevi pod predsedstvom Blaže Jovanoviča zasedalo in enoglasno odločilo, da se 53., {55. in 56. člen Pravilnika o splošnih pogojih za dobavo električne energije uničijo, prav tako tudi 3. člen Odloka o splošnem -redu za dobavo električne energije. Oba predpisa je izdal Zvezni sekretariat za industrijo, predlagatelj za obe spremembi in iniciator za ustavni spor pa je znana tovarna dušika in karbida »Ruše« pri Mariboru.
Posebno je zanimivo to, kakor nam je po seji razložil sodnik Aleš Bebler, kii je primer tudi vodil, da Ustavno sodišče ni uradno nastopilo pri ocenjevanju ustavnosti »napadenih odredb« teh dveh zveznih predpisov, ker je predhodno zavzelo stališče, da' Zvezni sekretariat za industrijo kot organ uprave, ni imel pooblaščenja, da normira in regulira to področje, v bistvu imovinsko pravne odnose med delovnimi organizacijami. Ta pravica je po 161. členu Ustave SRFJ izključno rezervirana za popoln zvezni zakon, o katerem edina odloča Zvezna skupščina.
Kakor je znano, so »Ruše«
pred nekaj meseci pri Ustavnem sodišču zahtevale, da pregleda nekatere dele določbe in Pravilnika, ki so kratko povedano, omogočale JUGEL (Jugoslovanska elektrogospodarska skupnost), oziroma podjetjem distributerjem, članom JUGEL — sklicujoč se na zvezni zakon, z ozirom na potrebe in količino razpoložljivih »rezerv« električne energije, da odpovedo ali. omejujejo potrošnjo nekaterim\ podjetjem. »Ruše« so v svoji zahtevi navedle, da administrativno razporejanje podjetja in jemanje električne energije, kakor tudi monopolistično suveren položaj JUGEL ni v skladu z duhom ustave, še posebno s 30. členom ne. Ta del ustave izrecno pravi, da je, med drugim, zabranjena vsaka dejavnost, s katero bi ustvarjali neenakopraven ekonomski položaj v odnosih in partnerstvu med delovnimi organizacijami ali povzročili škodo splošnim in posameznim interesom...
Spor, ki je nastal med interesi tovarne -»Ruše« in nekaterimi odredbami zveznega predpisa in ki je bil pred dnevi zaključen, zadeva tudi sicer zelo aktualno in v zadnjih letih vec-
V »SAVI« IZ KRŠKEGA PO NOVEM PRAVILNIKU
Spremeniti, kar nas ovira
Spremembe v sistemu nagrajevanja so v gradbenem podjetju »Sava« iz Krškega povzročile materialne težave in pa spoznanje, da stalni mesečni dohodki ne vzpodbujajo k delu ne uprave niti strokovnjakov. Zato so v začetku letošnjega leta začeli pripravljati nov pravilnik o nagrajevanju. Osnovna izhodišča so bila: izdelati cenike del za vsa delovna mesta, nagraje-' vati večjo produktivnost in pravočasno izvrševanje rokov. Spoznali so, da je storilnost nizka in da z roki zelo zaostajajo za pogodbenimi obveznostmi.
Poleg tega, da zamujeni roki ustvarjajo slab sloves pri naročnikih, da je treba za zamude odšteti tudi denar,'pa samo zamujanje povzroča še dodatno izgubo, kajti nagel porast cen občutno vpliva in povečuje kalku-lirane stroške. Zato pomeni graditi hitro, graditi ceneno.
Vse to pa je mogoče zagotoviti le z dobrim sistemom nagrajevanja. Ge imamo cenike del. pravijo V »Savi«, potem dd-pade vsako nadurno delo, ali bolje — povečano izplačevanje nadurnega dela, kjer je vsak delavec že bolj izčrpan, ima manjšb storilnost, a zato prejema višje dohodke. Najtežje je bilo postaviti cenike del v upravi, kjer pravijo, da tega dela ni
mogoče normirati. V »Savi« so ga. Ce povsem idealno, tega ne vedo, toda za njihovo uporabo dovolj dobro. Ta prizadevanja najlepše ponazarja naslednji podatek. Ko so s priključitvijo razširili podjetje od 220 na 400 zaposlenih, niso v upravi povišali števila zaposlenih, kar pomeni, da se jim je z njihovim sistemom nagrajevanja uprava pocenila. Dogaja se, ker je v naših upravah prava redkorst, da na primer blagajničarka vsakodnevno prevzame delo iz računovodstva, ker ima za vsako delovno operacijo normativ in si tako povišuje svoj osebni dohodek, da tipkarica hodi povpraševat po pisarnah, če ima kdo kaj za prepisati, ker je nagrajevana od pretipkane strani rokopisa.
Cas gradbenih del je mogoče skrajševati, če niso merila postavljena samo za dokončno izgraditev stavb, temveč veljajo, so vsakomesečno in celo dnevno preverjena med samo gradnjo. Obratovodja gradbišča mtira v svojem poročilu navesti, ali je čakal na cement, opeko, pesek, kakšne so bile ovire s strani nabavne službe. Ce ni ovir, potem dobijo v nabavi premije, če so zamude zaradi njihove krivde, potem jim s pen ali od trgujejo mesečni osebni dohodek. Prav tako lahko delavci v nabavni
krat omenjeno vprašanje: pomanjkanje električne energije, ki občutno prizadeva nereguli-rane odnose med proizvajalci, distributerji in potrošniki električne energije. Neposreden povod za ta spor je prav gotovo bilo letošnje pomanjkanje električne energije, ki so jo občutila gospodarstva, predvsem pa še tovarne, ki so morale ustavljati stroje, najbolj pa veliki potrošniki električne energije, ki so po pravilu uvrščeni v peto, poslednjo skupino za dobavo električne energije in med katerimi je bila do nedavnega tudi tovarna »Ruše«.
Nejevolja zaradi pomanjka-
la v Zvezni skupščini nekajkrat Povod za razpravo, bodisi takrat, ko so razpravljali o tezah novega zakona v elektrogospodarstvu, bodisi takrat, ko so poslanci postavljali vprašanja, ko so predstavniki Zveznega sekretariata v skupščini branili pravilnost spornega zakona in njegovih pravnih spremljevalcev (pravilnikov in odredb). Po teh polemikah, kakor po razpravi pri Ustavnem sodišču bi lahko zaključili, da predstavniki zvezne uprave niso dali prav delavskemu svetu »Ruše«, ker so branili zakonitost svojih pravic in jih izkoristili s pravilnikom (decembra lani) in odlokom (februarja letos). Takrat so poudarjali, da je proizvodnja in oskr-
službi povečujejo dohodek, če so uspeli nabaviti cenejše gradivo, ki pa mora seveda ustrezati tehničnim normativom.
Osnovno merilo za nagrajevanje tehničnega kadra je izpolnjevanje rokov in premije na vse predčasne izvršitve, kakor tudi penali za zamude. V podjetju pripovedujejo, da v večini primerov posamezniki samo po enkrat zamudijo rok, ko pa spoznajo, da »gre zares«, se hitro popravijo. Osebni dohodek je zelo občutljiva stvar!
Rezultat nagrajevanja so boljši uspehi gospodarjenja, saj je ekonomika poslovanja , izboljšana za 29 odst., z boljšimi osebnimi dohodki so občutno za vrli fluktuacijo delavcev, ki je bila lani še hud problem. Medtem ko ob novem letu skoraj niso imeli sredstev za osebne dohodke, bodo ob letošnji bilanci skladi presegli 30 milijonov.
V »Savi« pravijo, da se zavedajo, da njihov sistem še ni popoln, da je predvsem rezultat želja. da bi si z njim odpravili največje slabosti, da bi z njim vzpodbudili k večji produktivnosti in prizadevnosti, da pa ga bodo vsakih šest mesecev kritično pregledali in dopolnili vse postavke, ki bi lahko pravilnik in nagrajevanje še izboljšale.
-vit
bovanje z električno energijo izjemna gospodarska dejavnost, ki že po svoji prirodi, tako je tudi drugod v svetu, zahteva reguliranje — in to administrativno, celotne potrošnje, da ne bi povzročili težav vsej skupnosti. Takrat so rekli: Boljše je, da utrpi škodo ena ali več tovarn, kot celotno gospodarstvo.
Vendar, kolikor smo poučeni, se sodišče ni vmešavalo v oceno verodostojnosti argumentov »Ruš« ali Zveznega sekretariata za industrijo, ker je poprej določilo, da nima noben organ uprave, tako tudi Zvezni sekretariat za industrijo ne, po Ustavi SFRJ pravice izdajati takšnih pravilnikov in odredb. Tako se sedaj postavlja logično, vendar novo vprašanje: Kako bo v bodoče, ker so umaknili obstoječe predpise? Namreč, kako regulirati v bodoče že tako komplicirane odnose med elektrogospodarstvom in potrošniki, da ne bi ogrozili interesov skupnosti?
Vprašanje se zaostruje toliko bolj, ker to pot sodišče ni izkoristilo svojih zakonskih možnosti, da bi istočasno, ko so predpise uničili, predlagali zakonsko rešitev, ki bo lahko zamenjala uničene paragrafe. Znano je le, da ne more veljati niti predpis, ki je veljal pred odredbo in pravilnikom, ki so ju pred dnevi praktično izbrisali.
V razgovoru s sodnikom Ustavnega sodišča Alešem Beblerjem smo uradno izvedeli, da so sodniki prepričani, da se bodo do novega zakona v elektrogospodarstvu odnosi regulirali na osnovi splošnoveljavnih predpisov in prakse o gospodarjenju delovnih organizacij. To pomeni, da se bodo v bodoče elektrogospodarska podjetja (proizvajalci in distributerji) pogovarjali o možnih rekonstrukcijah, ker je vsekakor velika družbena in gospodarska novost na tem področju. Praktično v bodoče podjetjem ne bo mogoče odvzemati električne energije, tako-rekoč preko noči, pogosto brez predhodnega opozorila, vse na podlagi »Zakona, ki velja, res niči na ljubo, do aprila 1965. leta«, vendar ni uglašen z Ustavo.
Tako ostra in principialna odločitev sodišča — ki je nekateri morda niso niti pričakovali, bo posredno vplivala na pospešeno izdelavo novega zakona, ki je, prav zaradi neenotnosti mnenj o njegovi zasnovi, naletel na skoraj nepremostljive težave.
Do konca so »Ruše« moralno in pravno dobile pravdo. V družbeno-pravnem pomenu je del zelo komplicirane materije — skorajda izvor mnogih nesporazumov — popolnoma razčiščen. Medtem pa je ostalo še za vnaprej neznano, kako bodo »Ruše« (kakor tudi druge tovarne), nadoknadile neposredno izgubo — 500 milijonov dinarjev in druge neposredne izgube zaradi odpovedovanja naročil svojih proizvodov. In ne vemo, če ne bo delavski svet »Ruš« iniciator za še en sodni proces, ki bi, če bi uspel, služil kot primer in za povod še mnogim podobnim procesom.
SL. KOSTANOVIC »Po »Borbi«)
tivov dela 48 ur na teden, nekateri pa prehajajo na 45 ali celo 42 urnik, je zelo »apolitičen«. Pa tudi zaskrbljujoč signal. da je opozarjanje na notranje rezerve, modernizacijo proizvodnje, pa tudi na enega od osnovnih pogojev za prehod na skrajšani delavnik: povečati produktivnost dela in zagotoviti njeno nadaljnjo rast, šlo mimo delovnih organizacij in proizvajalcev kot pridigarstvo z vrha. Se vedno mislijo, da bodo. ko bo izšel zvezni zakon, lahko enostavno prešli na skrajšan delavnik brez predpriprav, analiz in brez tega, da bi zadostili pogojem, ki jih bo zakon določal in zahteval. Skratka, še vedno mislijo, da jim je prehod na skrajšan delovni čas administrativno zagotovljen in da bodo slabosti v proizvodnji lahko pokrili s ceno, regresom ali pa s krediti. Odtod pa do zaključka: zvišati moramo ceno, ni več daleč.
Kako bi, če ocenjujemo razpravo, sodili drugače, kot da proizvajalci o teh stvareh niso razmišljali, ali pa da sploh niso ničesar slišali, sicer ne bi predlagali kar po vrsti, naj občinska skupščina določi »pogoje delovnim organizacijam za skrajšanje delavnika«. Kot da skrajša-
ni delovni čas ni sedaj le poskus, kot da pogoji za poskus niso že določeni in kot da zvezna in republiška komisija nista točno predpisali dokumentacijskega gradiva, ki ga morajo delovne organizacije predložiti, preden dobe odobritev za skrajšanje delavnika. In kot da nič ne vedo o zahtevi za spremljanje učinka skrajšanega delovnega časa, niti o namenu tega spremljanja: dobiti izkušnje, na osnovi katerih bodo zakonska določila bolj življenjska.
Pa vendar obstajajo o tem že analize, kajti poskusna uvedba skrajšanega delovnega časa je akcija, ki terja družbeno kontrolo. Dokumentacija prej in zasledovanje učinka skrajšanega delovnega časa ni formalnost, temveč garancija za delovno in družbeno skupnost, da ne bo negativnih posledic.
Situacija kljub pripravam na skrajšani delovni čas v mnogih delovnih organizacijah ni najbolj rožnata. Povečini se težnje za skrajšanje delavnika brez priprav in le na osnovi želja porajajo prav v slabo organiziranih delovnih organizacijah. V takih delovnih organizacijah ne sodelujejo v pripravah in če že
samovoljno (čeprav s sklepom delavskega sveta) ne skrajšajo delavnika, pa čakajo na zakon. Tako pasivno čakanje kot prehod brez temeljitih analiz in priprav sta gospodarsko neodgovorna in škodljiva. Povzročata pa tudi resnično politično škodo, ki bo imela povrhu še ekonomske posledice. Kajti po neuspehu bo resnično težko zopet podaljšati delovni čas, še teže pa bo zaradi slabih rezultatov sanirati podjetje.
Članom sveta za delo in predsedniku občinske skupščine je končno le uspelo spraviti razpravo o skrajšanem delavniku v pravi tir. Sklep občinske skupščine. naj komisija spremlja rezultate gospodarjenja v delovnih organizacijah, ki so dobile soglasje in tako prešle na skrajšani delavnik, ter da naj komisija daje nova soglasja le, če je izdelana predpisana dokumentacija in če je skrajšanje delavnika pogojeno z večjo produktivnostjo, bpljšo organizacijo dela, je bil rezultat prepotrebnega »seminarja«. S posebnim pismom je skupščina opozorila vse delovne organizacije na svojem področju, da je že skrajni čas, da začno pripravljati ana-
lize ter misliti na skrajšanje delavnika, kajti sicer jih bo zakon našel nepripravljene. Se posebej bo komisija občinske skupščine bedela nad družbenimi službami, da se bodo lahko prilagodile novo nastalim potrebam v komuni, ko se bo skrajšani delavnik uveljavil že v večini delovnih organizacij.
Prav gotovo se bodo problemi skrajšanega delavnika še in še ponavljali pred občinsko skupščino. Ne samo v taki obliki kot doslej, tudi mnogo širše. Skrajšanega delavnika odborniki namreč ne morejo in ne smejo obravnavati izolirano, v mejah ene ali svoje delovne organizacije. Poznavanje problematike šolstva, otroškega varstva, družbene prehrane, prometa itd., je v komuni kot na mestnem področju nujno, tako za delo komisije kot za delo občinske skupščine. Upajmo, da programi razvoja teh dejavnosti in njihova skladnost z uvajanjem skrajšanega delovnega časa odbornikom ne bodo tuji ali morda celo nepotrebni. Vsi smo namreč s pravicami sprejeli tudi dolžnosti. Žal pa le preradi pozabljamo nanjfc!
N. LUZAR
iiniiiiiiiiiniiniNiiiiiiiifflitHiiiiiiHiiiniiiiBmiitiiiiiiBiiiiiiiiiHttiiiitiiiiiiiBHiiiiiiiiiiniffiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiišiiiiiiiiniiiiifliiiiiffiifiiBtiffliifltfflnniiiiHHiiiimiimHfniin^ 1	| j
Pod tem naslovom smo v 43. številki Delavske enot-	j
M	nosti objavili dve dejanji »dramice« v Brivsko-jrizerskem	|
jj	salonu Sežana in napovedali, da bo tretje dejanje napi-	tj
5 sol delovni kolektiv tega podjetja.
In tretje dejanje je napisano, vendar popolnoma dru- jj jj gače, kakor smo pričakovali.
»Mož, ki nikomur ne zaupa« je nedolžen. Bumerang,	jj
1	ki ga je vrgel vanj predsednik upravnega odbora in ob-	1
jj	enem tajnik sindikalne podružnice, je zadel njega samega,	jj
jj	ker je svoj položaj izrabil in v imenu kolektiva nezaslu-	jj
jj	ženo oblatil upravnika podjetja.	jj
Svet kolektiva, najvisji samoupravni organ v Brivsko-	p
p	frizerskem salonu, mu je na skupnem sestanku odvzel	jj
S	mandat in ga razrešil kot predsednika upravnega odbora,	j
1	potem ko se je prepričal, da je vse, kar je povedal v	j
jj našem uredništvu, izmišljeno.
Pri dajanju podatkov fe bil ta na novo degradirani funkcionar zelo nepreviden. Trdil je, na primer, da obračun za frizersko revijo v Postojni še sedaj, po dobrem letu, ni sestavljen, dejansko pa ga je sam lastnoročno podpisal 27. I. 1963 in je listina shranjena kot računovodski dokument in sedaj še kot obremenilno gradivo zoper njega.
Prav tako upravnik ni razpolagal z denarjem za to frizersko revijo, ampak je denarne posle vodil honorarni računovodja. Kakor je sedaj ugotovil nadzorni odbor ObSS v Sežani, so vsi računi oštevilčeni in potrjeni in obračun pravilen. Pravilno je bilo vse lanskoletno blagajniško poslovanje.
S tem je demantirano vse, kar je zapisano v 43. številki Delavske enotnosti... In sicer v prvem dejanju te neljube fantazijske dramice.
DEMANTI II. DEJANJA
Tudi II. dejanje dramice »Mož, ki zaupa samo sebi« jj je izmišljeno.
Pravilnik o blagajni vzajemne pomoči še zdaj ni jj	sprejet in ga potemtakem upravnik ni mogel izglasovati.
jj	Pač pa je res, da je bivši predsednik UO in tajnik sin-
jj dikalne podružnice, ki mu je kolektiv zaupal sestavo
j Mož, ki zaupa | I samo sebi !
osnutka, poslal bolnemu upravniku v bolnišnico tretji osnutek s prošnjo, naj ga oceni in sporoči phpombe. Upravnik je kljub hudi bolezni ustregel prošnji, vendar je pismo zaključil s. pripombo: »Ni rečeno, da morate moje pripombe upoštevati. Ravnajte po lastni presoji.«
Torej ni govora o kaki upravnikovi samovolji pri sprejemanju pravilnika o vzajemni pomoči. Denarja od vzajemne pomoči tudi ni on hranil, ampak njegov pomočnik. Po kolektivnem dogovoru. Rečeno pa je bilo, da ga sme v izjemnih primerih posoditi, preden posle prevzame odbor te blagajne, kar naj bi se zgodilo po sprejemu pravilnika. Edini, ki je zaprosil za denar, je bil sam bivši predsednik UO in ne neka članica tega podjetja, kakor je povedal v našem uredništvu.
Dalje je svet kolektiva ugotovil, da njihov upravnik ni nikdar o ničemer sam odločal, saj bi bilo to v popolnem neskladju z njegovim osemletnim sindikalnim delom v občinskih in zadnje čase celo v zveznem organu storitvenih dejavnosti.
BUMERANG JE ZADEL V ŽIVO
Svet delovnega kolektiva v Brivsko-jrizerskem salonu Sežana je torej opral blato, ki ga je izrojeni član vrgel v upravnika ter zaslužnega družbeno-političnega delavca. Na tem sestanku se je spomnil tudi njegovih zaslug za ptodjetje, saj se je pod njegovim vodstvom tako razvilo, da se je promet povečal z 1,800.000 din na 25 milijonov in da imajo namesto ene že štiri poslovalnice, peto pa gradijo.
Človek, ki mu je naredil krivico, je kaznovan.
To je že druga njegova degradacija v tem podjetju. Prvič so ga degradirali kot poslovodjo v sežanski poslovalnici, ker je izrabil svoj vodilni položaj v oseb to korist. V neki sežanski gostilni si je sposodil 5000 dinarjev, češ da mora na hitro izplačali dnevnice, pa nima denarja. Izposojeno vsoto je spravil v svoj žep. Laž je prišla na dan, ko naj bi upravnik Brivsko-frizerskega salona Sežana vrnil upnikom dolg.
Toda to ni edini degradirančev »greh« v tem podjetju. In tudi ne v njegovem življenju. Pa pustimo njegovo preteklost. Najbolj kruto je pri vsej zadevi to, da si je človek z dvomljivimi moralnimi kvalifikacijami izposodil človeka, katerega preteklost in sedanjost .sta čisli in ki morda zaradi prevelike obremenjenosti že mesece leži hudo bolan v bolnišnici...
Pojasniti pa sem dolžna še nekaj: Zakaj sem mu tudi jaz storila krivico s tem, da sem napisala »dramico«.
Pri zbiranju gradiva po delovnih organizacijah se po navadi novinarji obračamo na samoupravne in politične delavce, ker pač menimo, da volivci izvolijo v svoja samoupravna in politična vodstva najboljše ljudi iz svoje sredine.
Mar človek, ki me je informiral, ni bil samoupravni in politični delavec? Kako naj bi vedela, da so v Briv-sko-frizerskem salonu Sežana zaupali celo predsedniško mesto v upravnem odboru, hkrati pa tajniške posle v sindikalni podružnici najmanj zanesljivemu članu kolektiva?
Na to vprašanje, ki sem ga v lastno obrambo postavila v prizadetem podjetju, pa nisem dobila tehtnega, odgovora:
»Malo nas je, funkcij smo že siti, Slavko se jih pa ne brani.«
Pii kandidiranju v upravni odbor je dobil najmanj glasov in je postal predsednik samo zato, ker so se drugi izvoljeni člani branili vodilnega mesta.
Takšno neresno pojmovanje samoupravljanja in sindikalnega dela ni moglo roditi veliko boljšega, kakor je. Upam, da bo ta zadnja šola delovni kolektiv izmodrila. Zal pa je bila trda predvsem za tistega člana kolektiva, ki je najbolj zaslužen ...
MARIOLA KOBAL
■111*111111111........................Illlllllllilllll.............Ulil.......Hill........................................................................................
KOLEKTIVI SI PRIZADEVAJO POVEČATI PRODUKTIVNOST DELA
Ce dela eden za dva
Pri odkrivanju notranjih rezerv so v podjetjih »Treska«, Beograjskem volnarskem kombinatu, »Kluzu« in »Galeniki« ugotovili, da imajo v proizvodnji preveč delavcev. Pri reševanju problema viška delavcev je vsak kolektiv ukrepal drugače.
Kolektiv tovarne pohištva »Treska« v Skopju je imel več let nizke osebne dohodke. Nekateri vodilni uslužbenci v podjetju so to opravičevali s splošnim nizkim nivojem osebnih dohodkov v lesni industriji, medtem ko šo trdili drugi, da je mimo tega potrebno razmišljati o povečanju osebnih dohodkov.
Verjetno bi še kar naprej preverjali, osebni dohodki bi pa ostali še vedno isti, če se ne bi v »diskusijo« vmešale ekonomske enote. S tem, da so dobile pravico proizvodnjo samostojno organizirati, in deliti osebne dohodke, so iskale rešitve za najresnejše vprašanje — osebne dohodke.
Vse bolj pogosto so v ekonomskih enotah ugotavljali, da imajo preveč delavcev. V kratkem je bilo na spisku 200 delavcev. Za kolektiv s 1300 delavci, kolikor jih je v »Treski«, je bila to velika »brigada«.
»In »Treska« se je znašla v dilemi: »Kaj storiti s temi odvečnimi?« Nekateri vodilni uslužbenci so menili, da bi tem delavcem odpovedali delovno
V MOSTARSKI BOMBAŽNI INDUSTRIJI »DJURO SALAJ«
PO PREHODU NA DELITEV PO DELU
Vrnitev k strojem
S »prekvalifikacijo« delavcev In uslužbencev so se srečali tudi v bombažni industriji »Djuro Salaj« v Mostarju. Ko je na primer pred mesecem ostalo prazno mesto referenta za nabavo, se je na razpis prijavilo okoli 30 reflektantov, v glavnem najboljših delavcev kolektiva. Se pred kratkim je večina takšnih uslužbencev prosila, da bi se vrnili na svoja prejšnja delovna mesta.
Do te spremembe je prišlo potem, ko so sprejeli nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Sestavljali so ga skoraj eno leto. Pokazalo se je, da trud ni bil zaman, ker so s pravilnikom zadovoljni vsi v kolektivu. Delitev po delu so začeli uresničevati s 1. septembrom letos in za njihov pravilnik se že zanimajo mnoga podjetja iz Bosne in Hercegovine. To je tudi razumljivo, kajti osebni dohodki so se dvignili za 12.000 dinarjev mesečno v primerjavi z januarjem letos, čeprav niso cen svojim proizvodom zvišali niti za dinar.
Kakšne so značilnosti novega pravilnika in kje so odkrili rezerve za tako občutno povečanje osebnih dohodkov?
Po novem pravilniku niso predvidene startne osnove za nobeno delovno mesto. Nagrajevanje je urejeno s točkovanjem. Že V oktobru so bili povprečni osebni dohodki 35.000 dinarjev, kar pomeni zelo veliko, ker v delovni organizaciji m mnogo delovnih mest z visokimi dohodki. Nobena redkost pa ni 40.000 dinarjev mesečno, ki si jih delavka pri stroju prej ni mogla niti zamisliti.
Nekatere »rezerve«, ki so jih v tovarni odkrili in izkoristili, je vredno posebej omeniti. Predvsem občutno zmanjšanje števila boleznin. Prej je skoraj 30 «/o delavcev dnevno izostalo zaradi bolezni. Zaradi tega so morali v podjetju zraven ambulantnega zdravnika zaposliti še enega, honorarnega. Danes se zatekajo k zdravniku samo tisti, ki jim je zares potreben. Pritisk se je zmanjšal in razumljivo, zdravniške usluge so mnogo kvalitetnejše.
Tudi število neupravičenih izostankov so znižali na minimum. K temu so pripomogle posebne premije za redno prihajanje na delo. Vse to pa je pripomoglo, da so proizvodne zmogljivosti podjetja v oktobru izkoristili z 98,5 °/o in da je vrednost dnevne proizvodnje mnogo večja od prejšnje.
M. BERIČ
I	(Po »Radu«)
razmerje, ker tudi druge tovarne odpuščajo delavce, ki jim niso potrebni.
Izvršni odbor sindikalne podružnice in tovarniški komite ZKJ sta po več razpravah menila, da ni potrebno nikogar odpustiti. »Delavce pozivamo, da delajo čim boljše, da odkrivajo in izkoriščajo notranje rezerve in pripravljeni so sprejeti naše nasvete, — so dejali družbenopolitični delavci. Namesto odpovedi, je potrebno odvisne delavce prekvalificirati za novo delo in v proizvodnjo vključiti nove proizvode.«
Stališče izvršnega odbora podružnice in tovarniškega komiteja ZK so sprejeli delavski svet in zbori delavcev in tako je nastala v tovarni parola »nikomur odpovedi«.
Tako pomirjeni so se delavci vsebolj zanimali za proizvodnjo, da bi boljše in več delali. Sami so odkrivali notranje rezerve in uspehi so bili vedno boljši. V treh letih, kolikor časa je trajala akcija odkrivanja in izkoriščanja notranjih rezerv v »Treski«, so osebni dohodki porasli za 80 %> in znašajo danes povprečno 33.000 dinarjev.
NAMESTO ODPOVEDI — NOVA IZMENA
Z vprašanjem odvisnih delavcev so se Srečali tudi v Beograjski volnarski industriji, potem ko sta se združili tovarni »Ivan Milutinovič« in »Partizan«. Tudi tu so bili nizki osebni dohodki povod za odkrivanje in izkoriščanje notranjih rezerv.
V	tem prizadevanju so spoznali, da lahko mnogi delavci v tkalnici in predilnici delajo na dveh ali treh strojih, namesto na enem, kot prej. V zvezi s tem so spremenili proizvodni trak in stroje tako razporedili, da lahko dela delavec na več strojih. Nekateri so temu načinu ugovarjali, češ da že dvajset let delajo samo pri enem stroju. Drugi so spet opozarjali na odvišne delavce.
V	tovarni so se odločili, da bodo spremenili način dela samo tam, kjer ga bodo delavci sprejeli. S tem so želeli praktično prikazati na večjih osebnih dohodkih prednosti novega načina dela. Istočasno pa se je sindikat pogovarjal z delavci o dvigu produktivnosti dela in jih prepričeval, da zaradi tega nikomur ne bodo odpovedali, če bi se le pokazalo, da je delavcev preveč. Na vprašanje, kaj bodo delali tisti, ki so odvgčni, je sindikat odgovoril, da bodo uvedli tretjo izmeno.
V	začetku oktobra letos, osem mesecev potem, ko so začeli akcijo odkrivanja in izkoriščanja notranjih rezerv so ugotovili, da sta prva in druga izmena z manjšim številom delavcev (74 manj) zvišali proizvodni načrt za 20 do 40 °/o in da so se osebni dohodki dvignili za 30 odstotkov.
ODVISNI DELAVCI
V	POSEBNEM OBRATU
Industrija padal in konfekcije »Kluz« v Beogradu je prav tako morala najti izhod za odvišne delavce.
V	prizadevanju za povečano produktivnost so v tej delovni organizaciji 'boljše razporedili stroje in uvedli tekoči trak. Potem so ugotovili, da je 150 de-
lavcev preveč. Med njimi največ starejših, ki se niso znašli na tekočem traku, oziroma ki niso mogli v korak z mlajšimi in zdravimi delavci.
Med odvisnimi delavci je bilo mnogQ žensk. V »Kluzu« so v večini zaposlene ženske, te pa, kot je znano, pogosto ostajajo doma zaradi nege otrok, porodov in podobno. Z nerednimi prihodi na delo je tovarna morala računati, ko je uvedla tekoči trak.
Vprašanje so rešili tako, da so ustanovili poseben obrat, kjer delajo starejši delavci in ženske, ki ne morejo ostati na delu vso izmeno, ali jim je zdravnik priporočil lažje delo. Tudi normo in proizvodne naloge so prilagodili tem delavcem tako, da vprašanje odvišnih delavcev ni več aktualno.
Čeprav zaslužijo delavci v posebnem obratu manj kot njihovi tovariši na tekočem traku, prejemajo mesečno po 29.000 dinarjev, medtem ko je povprečje v tovarni 34.000 dinarjev.
ODPOVED ALI NOVA ZAPOSLITEV
V	farmacevtsko kemijski industriji »Galenika« v Zemunu so odpustili odvišne delavce.
Tudi -tu so pred integracijo (»Prolek-Eskula« in »Galenika«) ugotovili, da je v kolektivu 150 delavcev preveč. Razmere so bile še toliko težje, ker so bili tržni pogoji zdravil slabi (farmacevtska industrija v Srbiji je delala le s 60 °/o zmogljivosti) in zato niso smeli misliti na novo izmeno. Nekateri so celo menili, da bi odvišne delavce zadržali v podjetju v breme osebnih dohodkov vseh delavcev, dokler se tržišče ne popravi.
Tudi delavski svet je menil tako. Po pomoč so se obrnili na sindikat in organizacijo ZK. Družbeno-politične organizacije so menile, da je potrebno odvečnim delavcem odpovedati, vendar jim morajo najti drugo zaposlitev. Istočasno so priporočile delavskemu svetu, da ne odpustijo nobenega delavca, pred-no o tem ne spregovorijo zbori ekonomskih enot.
Po dveh mesecih, ko so ekonomske enote pregledale možnosti, so našle zaposlitev za 50 delavcev, 97 delavcev pa so odpustili. Vkljub demokratičnemu postopku odpovedi se je 54 delavcev pritožilo, tako da so ponovno razpravljali o odpuščenih delavcih. Potem so desetim delavcem pritožbe ugodno rešili, 87 delavcev pa je moralo podjetje zapustiti.
Tem delavcem so strokovne službe »Galenike« našle novo zaposlitev. Nekateri delavci so zaposlitev odklonili, ker si bodo delo sami našli ali so ga medtem že našli.
Vprašanje odkrivanja in izkoriščanja notranjih rezerv je zelo kompleksno in se ne kaže samo v delovni šili. Dejstvo je, da V mnogih podjetjih, ko začnejo resneje iskati rezerve, ugotavljajo, da imajo preveč delavcev, oziroma, da lahko proizvodne naloge opravijo z manjšim številom delavcev.
V	nekaterih primerih so, iz razumljivih vzrokov, prebredli problem molče. V drugih postavljajo vprašanje viška delavcev na dnevni red in iščejo potrebne rešitve. Kakšne naj bodo rešitve, kakšno vlogo igrajo pri tem samoupravni organi in družbeno-politične organizacije, povedo najlepše ti štirje primeri.
DJ. VITEZ (»Po Radu«)
Martinar z Raven na Koroškem
Foto M. Šparovec
ADMINISTRACIJA DRAŽJA KOT PROIZVODNJA
Lahko bi izgledalo malo pretirano, a je povsem točno: višina skupnih stroškov na hektar je v nekaterih kmetijsko-pridelovalnih organizacijah skoraj enaka vrednosti skupne proizvodnje na hektar. V takih gospodarstvih so primeri, ko je vsak hektar pšenice »zadolžen« s povprečno 60.000 dinarjev splošnih stroškov, hektar koruze z 92.000 in hektar sladkorne pese celo s 140.000 dinarjev.
Ti primeri so seveda ekstremni. Toda tudi drugi niso preveč nedolžni. Tako »nosi« vsak pšenični hektar gospodarstva v Srbiji okoli 37.000 dinarjev splošnih stroškov, na Hrvaškem več kot 49.000, hektar koruze v Srbiji 51.000 in na Hrvaškem 66.000, hektar sladkorne pese v Srbiji 82.000 proti 109.000 na Hrvaškem. Kot se zdi, so splošni stroški na Hrvaškem večji kot v Srbiji zaradi tega, ker so večje družbene površine skoncentrira-
Zimsko spravljanje lesa se je v nekaterih višje ležečih gozdovih že pričelo
Foto M. Šparovec
ne v kombinatih, ki imajo nekatere službe (razvojna služba in pd.), posestva in zadruge pa jih nimajo. Zato pa so tudi bolj obremenjeni s splošnimi stroški. Druga stvar je, da teh služb v poslovanju kombinata včasih skoraj ni občutiti.
Analiza zaključnih računov za preteklo leto, ki jo je ižde-lala Jugoslovanska banka za kmetijstvo, pove, da jevkmetij-sko-pridelovalnih industrijskih kombinatih vrednost delovnega orodja na zaposlenega znašala lansko leto povprečno 1,263.000 dinarjev. Na ameriških farmah je vrednost. orodja ha delavca samo za okoli 143.000 dinarjev večja. Medtem pa je razlika v produktivnosti približno 1:6. V družbenem sektorju pride na zaposlenega približno 5,5 hektarja, v kmetijstvu ZDA pa 31,4 hektarja. Najbolj razvite farme v ZDA proizvedejo v pičlih 26 minutah živega dela 100 kg žita, naši kombinati pa v 2 ali 2,5 urah.
Kombinati sami po sebi ^ niso zlo. Nesporne prednosti velikih kmetijsko-proizvajalnih organizacij, ki združujejo proizvodnjo in predelavo surovin in če je mogoče, tudi promet z njimi, so z izkušnjami potrjene v mnogih državah in tudi pri nas. Izobčiti kombinate, zato ker so se sprevrgli v svojevrstne tovarne stroškov, bi bilo depla-sirano in kratkovidno.
Novi ekonomsko-družbeni odnosi v kmetijstvu, delitev dohodka po delovnih uspehih sami usmerjajo interes neposrednih proizvajalcev v razne oblike združevanja in kooperacije, ker jim je praksa pokazala, da na nerazviti, zdrobljeni in razbiti osnovi ni ne racionalne proizvodnje niti demokratičnih oblik upravljanja. Ekonomske enote že iščejo poslovne partnerje, se združujejo z njimi, ali pa na drug način sodelujejo v proizvodnji. Celo odmaknjeni razvoj delavskega samoupravljanja v
kmetijsko-pridelovalnih organizacijah in integracija postajata vedno bolj medsebojno pogojena.
Ni pa mogoče obstati na sredi poti. Nevzdfžno je na primer, da se v večini kombinatov število zaposlenih povečuje, namesto, da bi se zmanjšalo, čeprav so po stopnji mehanizacije skoraj izenačeni z najbolj razvitimi farmami po drugih državah. Zaradi take situacije ni lani
33.3	odstotka od 203 anketiranih organizacij niti dinarja vložilo v sklade, medtem ko je
35.4	odst. organizacij moglo odvojiti za sklade samo 1,5 dinarja na vsakih 100 dinarjev angažiranih sredstev.
V sedanji fazi razvoja kombinatov in družbene kmetijske proizvodnje je prav gotovo na prvem mestu organizacija dela in na njej osnovana notranja delitev. Od tod izvira vse ostalo: nepotrebno veliko število zaposlenih, neracionalno izkoriščanje strojev in proizvodnih kapacitet, nizka produktivnost in podobno. Pogosto so med kombinati ogromne razlike v številu zaposlenih, predvsem v administraciji (ponekod do sto in celo več uslužbencev), čeprav so po obsegu proizvodnje približno enaki.
Prav gotovo bodo na boljše ali slabše delo kmetijsko-pride-lovalne-industrijske organizacije vplivali nekateri drugi pogoji, pogosto tudi zunanji. To velja za kmetijstvo in za druga gospodarska področja. S tem v zvezi se je že ukrepalo oziroma bo še potrebno podvzeti ukrepe. Pri tem pa se ne sme zanemariti zelo resna možnost, namreč da se poslovanje in notranja organizacija dela zboljšata samo z napori samih kolektivov. Za to, kar pokaže tudi navedena analiza, pa obstaja dovolj manevrskega prostora.
DRAGAN MIHAILOVIČ (Po »Borbi«)
CISTO PREPROSTE ZAHTEVE OBČANOV IN NJIHOVI PREDLOGI
llllll!llllllllil!lllllllllli:i!llllllllllllll!lllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||!|||||||||!!l!!l	
=	E
g	Pri snovi, ki obravnava	E
g položaj občana v obči-	1
li ni, nismo navajeni ovin-	E
E kov. Po nekaterih statisti-	g
g kah je to celo najboli raz-	§
g širjen razgovor v naši de-	i
li želi. Nepotrebna so tudi	i
E dolga naštevanja, za kate-	g
1 ro občino gre. Zadovolju-	i
§f jemo se z najbolj skopimi	i
E geografskimi podatki, ki	E
g so preprosti, razumljivi in	1
g ne zavajajo v zmoto. Za	i
E odmero občinske politike	E
E geografski vplivi sicer niso	I
1 nebistveni, vendar bi bilo	
E precenjevanje tega činite-	
1 lja nestvarno in nerodno, g ker lahko veliko podobno-	
E sti pri razločanju bistvenih	
1 občinskih tem zasledimo	
g hkrati na različnih krajih.	
g Zato lahko marsikaj zna-	
li nega in javno povedanega	
g v Škofji Loki ostane ne-	
1 znano v sosedni ali odda-	
E ljeni občini, dokler tam ne	
g spoznajo, da so pravzaprav	
g v enakih škripcih. Razpra-	
E va v škofjeloški občini je	
g tako lahko tudi poučna za	
g druge. Podatek, da ima	
1 škofjeloška občina dve	
g ozki in razvlečeni dolini,	
E težek hribovski svet, ko-	
gj šček ravnega polja in	
g zagotovljena proračunska	
1 sredstva za podpredsedni-	
1 Ica občine, ki ga pa nima-	
§| jo, je samo obroben.	
						mi			1
OBČAN, ZAKAJ SI NESTRPEN?
V škofjeloški občini so zadnje tedne otočani, delovni kolektivi in občinska skupščina precej zaposleni s tem, kako oblikovati ustrezno občinsko politiko. Na občinskem semaforju utripa luč, ki napoveduje določene spremembe. Nosilci kritičnih stališč o zapostavljanju teženj občanov prihajajo iz sindikalnih vodstev v podjetjih in v občini. Del
prebivalstva postaja nezadovoljen, ker občinska uprava površno uresničuje sprejeta načela, priporočila in sklepe. Iz leta v leto ponavlja vedno približno enako razporeditev sredstev, čeprav so nekatera področja v občini močno zaostala. Neposredno odločanje občanov tako ne služi svojemu namenu, ker veliko stvari zastara zaradi neustrezne porazdelitve sredstev.
Sindikati in odborniki občinske skupščine se pogovarjajo iz oči v oči. Marsikaj so v teh razgovorih prečistili, postavili na pravo mesto, precej pa je še točk, kjer so mnenja deljena in stališča zelo nasprotna. Kritična izhodišča naštevajo oblastnim telesom nekatere slabosti, ki so oškodovale položaj občana. Tako so bile investicije v industrijo zadnja leta v občini močno zastopane v škodo terciarnih dejavnosti, ki jih bolj počasi razvijajo. S takšno strukturo investicij občani niso več zadovoljni. Od vseh gospodarskih investicij v zadnjih devetih letih je bilo 60 % sredstev naloženih v industrijo, 13,87 % v obrt, 8,42 % v kmetijstvo in 7,32 %> v promet, medtem ko je ostalih 10% gospodarskih investicij moralo kriti potrebe gradbeništva, komunale, trgovine, gpstinstva, gozdarstva in še drugih panog. Pri ocenjevanju investicijske potrošnje moramo spoznati nekatere izjemnosti v tej občini. Rekli so mi, da so leta 1950 imeli v občini manjšo industrijsko proizvodnjo kot pred vojno. Občani so iskali žaposlitve v sosednih mestih. Zaradi odselitve kovinarjev v Litostroj in tekstilcev v Ajdovščino, je bila takratna industrija omejena na »Gorenjsko predilnico« in »Šešir«. Takratni vodilni ljudje v občini so odločili, da bodo zato vsa razpoložljiva sredstva namenili v industrijo. Od takrat pa do danes pa je preteklo že 14 let.
Občinska investicijska politika pa je še vedno ostala stara in nespremenjena. Okrog Škofje Loke so zrasli tovarniški dimniki, denarja za ostale panoge kot so trgovina, gostinstvo, uslužnostna obrt pa še v edino ni dovolj. Takšne enostranske naložbe najbolj prizadevajo občane, ki v vsakdanji rabi pogrešajo zdaj to, zdaj ono. Tako je življenjska raven zaposlenih v industriji, ki v občini zdaj ustvarja sama že več kot polovico narodnega dohodka, obvisela na začetnem klinu. Življenjske pogoje v občini namreč vsestransko izboljšujejo prav terciarne dejavnosti, ki so v škofjeloški občini popolnoma zamrle. V tem pogledu so razmere manj ugodne kot pred vojno, čeprav je bila takrat struktura prebivalstva povsem drugačna. Leta 1939 so imeli v občini okoli 70 % kmečkega prebivalstva in 300 zaposlenih, zdaj pa je kmečkih ljudi ostalo samo še 23 %, zaposlenih pa je že več kot 7.000 ljudi.
OBRTNIKI SO ZAPRLI DELAVNICE
Stara Loka je bila nekoč cehovska trdnjava. Obrtništvo je cvetelo že v srednjem veku. Vsaka stara hiša ima še danes vidne prostore, ki so bili primerni za obrtniške delavnice. Toda v prestopnem letu 1964 človek zaman hodi po mestu in šteje obrtnike, ki so še ostali pri starem kruhu. Seštevek je zelo pičel. Na Starem trgu sem našel samo še urarja. Sicer pa sem tudi iz Ljubljane .dopotoval s približno enakim seštevkom: v celi Ljubljani je menda za krojaško obrt prijavljen letos samo en vajenec. Povsod so ure obrtništva odbile. Ta pojav občine ne skrbi preveč. V družbenem načrtu škofjeloške občine je obrti odmerjeno skopih šestnajst tipkanih vrstic. Polovica besedila je razen tega namenjena gradnji novih prostorov za čistilnico, ki se je zataknila.
Precej je v občini tudi takšnih "obrtnih podjetij, ki se z uslugami občanov
sploh ne ukvarjajo, temveč koopeirirajo z industrijo ali dopolnjujejo veliikose-rijsko proizvodnjo.
Med ljudmi v občini se širijo smešne govorice, da z razvojem industrije potrebe po obrtnih uslugah odpadejo. Podatki iz nekaterih industrijsko razvitih držav pa kažejo, da so to poceni šale. V evropsjcih državah si v povprečju 12% vseh zaposlenih služi kruh z obrtjo: v Zahodni Nemčiji 12,5 %, v Franciji 12,3 % itd. Pred desetimi leti je l)ilo po takratnem štetju v naši državi zaposlenih v obrti samo 1,7 % od skupnega števila zaposlenih. Od takrat se odnos ni bistveno popravil. Prej bi lahko trdili, da se je poslabšal.
Obrt je v škofjeloški občini dobila beraško palico. Beg v industrijo je vsak dan hujši. Vzroki za opuščanje obrti so dobro znani: nižji osebni dohodki, slabši pogoji dela, nerešeni stanovanjski problemi. Obrt je prišla na tako slab glas, da se celo brivci zaposlujejo v podjetjih kot skladiščniki. Obrtniškega naraščaja ni. V vseh obrtnih delavnicah tudi ni človeka, ki bi imel višjo ali visoko šolsko izobrazbo.
Nekatere obrtnike občani že sedaj iščejo po mestu kot izgubljeno šivanko. Krajevna skupnost v Škofji Loki je pred pretečim dejstvom, da bo morala zapreti nekaj svojih servisov, razpisala privatni zakup za elektroservis in čevljarski servis. Na ta oglas v časopisju se iz domače občine ni prijavil nihče. Prijave so prišle iz drugih mest, toda s pridržkom, da bodo davčne obveznosti primerne. Vijak davčnih bremen je bil za uslužnostne obrti v preteklih letih močno privit. Zdaj ugotavljajo, da bi bila za nekatere uslužnostne obrti škoda neprimerno manjša, če bi jim ta-
krat odpisali davke, kot pa, da so v občini popolnoma izgubili takšno obrt.
Pred kratkim se je iz občinske klopi dvignil odbornik, ki je opisal nevoljo hribovskih kmetov.
»Hribovski ljudje potrebujejo vsaj tri obrtnike: kolarja, kovača in mlinarja. Občina naj bi skrbela, da ta obrt ne bo šla po gobe. Kolarji pravijo, da bodo šli, kovači prav tako, mlinarja pa dejansko ni več.«
TRI TRGOVINE ZA ČEVLJE
Za zadostitev vsakdanjih potreb občanov imata trgovina in gostinstvo enako pomembno vlogo kot storitvena obrt. Vendar pa so tudi tukaj v občini v precejšnjem zaostanku. Z združevanjem trgovin so prišli do dveh trgovskih podjetij. Združili so preko 40 trgovin, ki so v hribovskih vaseh nekatere na robu ekonomičnosti. Trgovina v občini letno ustvari 30 milijonov dinarjev skladov, bi jih investirajo v modernizacijo trgovske mreže. Sanitarna inšpekcija že sedaj zahteva nujno preureditev 24 trgovin, ki so neustrezne za trgovske prostore. Če bi hoteli opraviti najnujnejše, bi letno potrebovali 140 milijonov dinarjev. Lastna sredstva ne zadoščajo za udeležbo pri najemanju kreditov. Tako je trgovina postavljena pred dejstvo, da v naslednjih letih zapre polovico prodajaln v hribovskih predelih, ker ne ustrezajo po go lem sodobne trgovine.
Občanov težave občinske trgovske mreže ne zanimajo. Kupujejo tam, kier je ve*ia izbira in cenejše h]aeo. S tremi trgovinami za čevlie v Škofji Loki. z razdrobljeno manufakturo in Palaro^ri-jo in brez trgovine s pohištvom ni čudno, če se kupci vozijo kupovat v večje blagovnice v Kranj in v Ljubljano.
Če izhajamo iz načela, rfa ie za preskrbo občanov odgovorna oh*;pa, potem ne =m=mr> zamolčati neugodnega počutja škofjeloškega potrošnika, ki z izbiro blaga, uslugami in razširi en o=tio trgovske mreže v mestu ni najboli zadovoljen. Pred vojno je bilo v občini 16 trgovin več kot sedaj. Od sedaniih 89 lokalov so po vojni modernizirali in obnovili opremo v 53 trgovinah, ostalih 36 trgovin pa je ostalo z opremo vr°d na predvoinl ravni. Kljub povečanju kupne moči prebivalstva in povečanju števila občanov no voini se je prodajni prostor skrčil. Kdmo. kar se je občutno popravilo, je delež Ireovtne v nerodn°m dohodku občine. Od 5.7% v letu 1952 se je delež trgovine povzpel na' 15 % v letu 1963.
Tudi gostinstvo so šele z-,r|nleta premaknili z mrtve točke. S sedaniimi sredstvi pa gostinstvo še vrsto let ne bo opremljeno za sodobne turistične usluge.
Vsa izrečena stališča in zbrani podatki kažeio, da so v škoHeloški občini prišli do prelomnice. Več sredstev naj bi v prihodnjih letih namenili za človeka. Vsi občani sicer niso enoglasnega prepričanja. Nekateri menilo, da je bila dosedania delitev, v občini pravilna. Večje naložbe v industrijo zagovarja io na različne na*me. Vendar pa te naložbe ne bi smel" postati same sebi namen. Mnogi " snoznavaio. da so v vebiki ihti za .razvnamem industrije pozabili na občana. Včasih ni bilo oo-siluha za to. drugič so bila ovira sredstva, velikokrat pa so rajši nalagali denar v stroie kot pa da hi zaposlenim ljudem olajšali življenjske razmere.
UGOVORI ZARADI OSTRIH BESED
Med občinskimi gospodarstveniki so novi pogledi na urejanje občinskih zadev predmet širokih razprav. Med ti-
stimi, ki zavračajo stališče sindikatov o enakomernejšem razvoju zapostavljenih panog je tudi direktpr komunalne banke. Skrajšanega izvlečka njegovih ugovorov sicer ne smemo vzeti kot zadnjo besedo. Najbrž se bo razprava na občinski ravni še nadaljevala. Miloš Mlejnik je o tem prepričan:
»Kakšne so bile razprave na zborih volivcev, ko smo obravnavali družbene načrte? Na splošno lahko rečemo, precej slabe. Posamezni govorniki so se zavzemali predvsem za to, kje naj teče kakšna pot in kje naj se zgradi potreben jez. O bistvenih problemih gospodarskega razvoja občine pa je bilo slišati le malo besed.
Vlaganja v industrijo so v naši občini pripeljala do gotovih rezultatov in do splošnega napredka občanov, saj smo iz siromašne občine napravili neko srednje razvito občino. Današnjo ugodno življenjsko raven občanov je pripisati prav temu dejstvu. Sedaj pa razglašamo marsikaj, kar smo zavestno delali, za slabo. Praksi, ki se je na žalost) udomačila, da namreč nove ukrepe prikazujemo kot edino pametne in pravilne, staro pa zavračamo kot nespametno in nesmotrno, se moramo izogniti. Mislim, da moramo stvari z razumom presojati tudi v občini. Znano je, da smo pred leti še grajali vsako gospodarsko organizacijo, ki ni investirala. Slab gospodar je bil tisti, ki ni bil zadolžen.
Nihče ne more zanikati, da v občini nismo posvečali potrebne skrbi za zadovoljevanje potreb potrošnikov ‘in občanov. Uredili smo klavnico in pekarno, kar je izčrpalo občinski investicijski sklad. Prav tako smo obravnavali ostale storitvene obrti.
Zelo radi na splošno v občinah postavljamo načrte in sklepe, vendar pogosto preveč enostransko in tjavdan. Ne razmišljamo, kje bomo vzeli sredstva za izpolnitev vseh nalog. Ko bomo z našimi načrti prišli enkrat do stopnje, da bomo upoštevali (samo real-
ne zmogljivosti in potrebe in pri tem točno izmerili razpoložljiva sredstva, s katerimi razpolagamo, bodo odpadli nepotrebni spori, kaj je boljše.«
Pri predsedniku občinske skupščine Milanu Osovnikarju smo slišali še drugo stran plošče, na kateri je nekaj znanih slovenskih občinskih poskočnic.
»Naša občina je med tistimi, ki je doživela močno preobrazbo. V preteklih letih smo naglo razvijali industrijo. Posledica teh naldžb je, da je materialna osnova dokaj dobra in da imajo vsi ljudje v občini zaposlitev. Nekoč je naravni prirastek iz občine odhajal, v zadnjih štirih letih pa je prebivalstvo v občini naraslo za več kot tisoč prebivalcev.
Odborniki naše skupščine tudi dobro vedo, da že tri leta nimamo sredstev za negospodarske investicije. Prihodnje leto ne bo veliko boljše. Položaj je takšen, da iz proračuna ne bomo mogli kriti niti vseh ustavnih nalog. Kako bomo čistili ceste, ki so v obe dolini na našo nesrečo občinskega značaja, kako bomo pokrili druge komunalne stroške, je za občino še odprto vprašanje. Dobro je, da smo včasih nezadovoljni. Priznati pa moramo, da smo v težkih pogojih veliko napravili.
Imam vtis, da so sindikati načeli odgovorno poglavje našega razvoja. Vendar je za rešitev težkih nalog potrebno več skupnega dela. Razprava o tem pa je vsekakor potrebna.«
Ob naštevanju težav se je prvi občan zresnil. Med nama so ostali resni dvomi, če je bila sedanja občinska politika v celoti v redu. V grobih potezah morda. Toda občina je ostala brez trgovin, brez kanalizacije, z neurejenim šolstvom in brez obrtnikov. To so pripomočki, ki mi pomagajo v dvomih, da vse ni bilo prav.
Predvsem pa ne verjamem, da je temeljna naloga občine, da preskrbi svojim občanom kruh v industriji. Zlasti ne, če je realna bolj tanka. Nekdo je zapisal: »Človek ne živi samo od kru-
ha!«
ZDRAVKO TO""' ^FJ
Medalje predlrgcrai
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN e IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
Priprave za občne zbore
• POSTOJNA:
Za kvalitetno utrditev sindikalnega dela
Na Postojnskem, so se začele priprave za letošnje sindikalne občne zbore. V pretekli mandatni dobi je bila družbe-no-politična aktivnost sindikatov tako vsestransko bogata, da ne bo težko polagati obračuna na občnih zborih.
Občinski sindikalni svet je izdal vrsto tez, s katerimi je hotel opozoriti na nekatera vprašanja in probleme, ki so jih Iindikati reševali ali pa bi jih morali reševati in o njih sprejemati stališča v pretekli mandatni dobi. Predvsem se bo •potrebno temeljito pogovoriti o tem, ali so sindikalne organizacije po delovnih kolektivih razvijale socialistično-druž-bene odnose in pospeševale poglobljeno delavsko in družbeno samoupravljanje. Aktivnost velike večine vodstev sindikalnih podružnic je bila izredno pomembna in vsestranska. Vodstva so nastopala z jasnimi koncepti dela in s programi, oprtimi na realno oceno lastnega stanja ter so samostojno ukrepala in oblikovala svoja stališča. Oprta na mišljenje članstva uspešno rešujejo težave in protislovja. Taka aktivnost nekaterih izvršnih odborov, ki samostojno rešujejo probleme in ne čakajo zgolj pomoči od zunaj, se najbolj odraža v razpoloženju delovnega kolektiva samega. Je pa pri nas, žal, takih odborov bolj malo, več je tistih, ki poizkušajo obravnavati sicer bistvena vprašanja — a za zaprtimi vrati. Nekateri spet dogajanja samo registrirajo in čakajo rešitve s strani upravnih organov ali strokovnih služb v delovni organizaciji. Imamo pa tudi primere, kjer so izvršni odbori zgolj le podaljšana roka upravno-operativnega vodstva v gospodarski organizaciji. To pa privede do pasivnosti z očitnimi posledicami.
Ker se skozi delitev osebnega dohodka odraža pravilna stimulacija in ker so osebni dohodki barometer političnega razpoloženja v kolektivu in odraz interesa za samoupravljanje, katerega rezultat pa je dobro in slabo gospodarjenje, bo nujno potrebno to vprašanje kvalitetno obdelati. To še posebej zato, ker v postojnski občini močno zaostajamo s prizadevanji za delitev po delu, saj v mnogih primerih določajo osebne dohodke za fizične delavce po normah ali časovnih enotah, za strokovno tehnične kadre in vodilne uslužbence pa v mesečnih obračunskih zneskih, kar so le preimenovane tarifne postavke.
Na občnih zborih bo potrebno tudi kvalitetno oceniti vsebino statutov in drugih pravilnikov gospodarskih organizacij. Statuti so samoupravni akti, ki jih je treba nenehno izpopolnjevati in ne dopustiti, da bo tudi nje doletela usoda nekaterih dosedanjih pravil in pravilnikov, ki so marsikje po sprejetju šli v predale, življenje in delo v kolektivih pa je teklo brez in mimo njih. Naloga in prilika bo prav sedaj, da kritično ocenimo izvajanja in upoštevanja statutarnih določil.
Če se bodo na občnih zborih ustavili pri vprašanju poglobljene samouprave, ne bo moč mimo vprašanja izobraževanja. Mnogo protislovij, pomanjkljivosti, negativnih pojavov in neuspehov bi lahko preprečili in odpravili, če bi v naših delovnih organizacijah spremenili odnos do vseh vrst izobraževanja. Res, da so bili doseženi že nekateri rezultati, ki pa nikakor ne smejo v celoti zadovoljevati, posebno pa ne s prepričanjem nekaterih (žal še premnogih), da je praksa najboljša šola za življenje. Vse preveč imamo papirnatih kvalifikacij, premalo pa kvalifikacij za uspešno gospodarjenje in produktivnejše delo, ki naj bo odraz delovne veščine in uporabe tehnike in ne samo fizičnega napora.
Sprožiti bo potrebno vprašanje uzakonjene reelekcije in rotacije, da bi se tako izognili nazadovanju v že doseženih rezultatih v korist še boljših ter s tem k uresničenju pričakovanega zboljšanja osebnega in družbenega standarda.
Večina izvršnih odborov, ki je .že do sedaj imela svoj program dela, bo lahko pokazala uspehe. V bodoče pa bo potrebno v vseh podružnicah delo programirati, zato pa bo potrebno oceniti rezultate dela in sprejeti smernice za še nerešena vprašanja.
Zaradi kvalitete v pripravah na občne zbore bi bilo prav, da bi že v pripravah upoštevali tiste probleme in vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualni. Ti pa so po mnenju Občinskega sindikalnega sveta naslednji: v lesni industriji bo potrebno še naprej posvečati pozornost vprašanju integracije, kakor tudi vprašanjem notranje zakonodaje, o porastu nesreč pri delu in o bolezninah, informiranju proizvajalcev, pa nenehnemu idejnemu in strokovnemu izobraževanju zaposlenih ter ne nazadnje organizaciji dela in perspektivnosti podjetij,
sindikati v kovinski stroki naj bi se spoprijeli z resnim vprašanjem perspektivnega razvoja, posebno glede izvoza, pa o notranji delitvi dohodka, o nesrečah pri delu in izobraževanju,
v gozdarstvu naj bi poleg ostalih splošno aktualnih vprašanj posebej razpravljali o poglabljanju sistema samoupravljanja po ekonomskih enotah, o sezonski delovni sili in o nujni in potrebni povezavi z lesno industrijo,
v kmetijstvu je obseg razprave lahko zelo širok, saj je cela vrsta vprašanj in problemov, kot npr. delitev dohodka po delu, sezonska delovna sila, standard, družbena prehrana, stanovanja,
sindikalne organizacije v gradbeništvu se bodo lotile resnega položaja delovnih organizacij v novi investicijski politiki, pa vprašanja sezonske delovne sile, delitve dohodka po delu in standarda zaposlenih,
v transportnih podjetjih je sploh vprašanje turnusov in delovnega časa, urejanje odnosov med obrati in sekcijami, razdelitev kompetenc med organi upravljanja, o ekonomskem položaju delovne organizacije,
v sindikatih storitvene dejavnosti naj bi se dodobrg pogovorili o možnostih razširjene reprodukcije, o perspektivnem razvoju podjetij, o založenosti trga, o izvajanju in nudenju uslug potrošnikom, v gostinstvu še posebej o postrežnini in kadrovski politiki, pa o izobraževanju na delovnem mestu, o notranjih odnosih, v gostinstvu in obrti še prav posebej o družbenih dajatvah ter njihovem vplivu na perspektivni razvoj teh dejavnosti,
v šolstvu bi morali resno spregovoriti o financiranju šolstva in delitvi dohodka, o odnosih do gospodarskih organizacij in obratno, o verifikaciji in enoizmenskem pouku. Zadnje čase se je pojavila vrsta problemov, katerih ugodne rešitve bi nedvomno prispevale k bolj aktivnemu sodelovanju pedagoških delavcev pri varstvu in vzgoji otrok, kar pa bo zopet spodbudilo starše in občane za potrebe šole, kar se bo nedvomno pokazalo v samoupravnih odločitvah pri delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah in v organih komune,
v zdravstvu bo nujno potrebno spregovoriti o sistemu formiranja dohodka glede na odnose z Zavodom za socialno zavarovanje, o razvoju zdravstvene preventivne službe, ki naj bi poleg ostalih vprašanj ne bil na zadnjem mestu,
v ostalih službah (banka, občina, sodstvo itd.) pa naj bi se predvsem temeljito pogovorili o delavskem samoupravljanju financiranju služb, o zboljšanju dela in strokovnem izpopolnjevanju, še posebej na idejno politično izobraževanje, ker so prav te službe najbolj občutljive v odnosu do občanov in organov samouprave.	BA
9 VELENJE
Veš inteligence iz delavskih vist
Velenjska občina je med tistimi v celjskem okraju, ki so pretekla leta največ dale za gradnjo in adaptacijo šol. Pet novih šol in več adaptacij je veljalo več kot milijardo dinarjev.
Velenjska občina se gospodarsko naglo razvija. Z njenim razvojem se veča število otrok.
Leta 1958 je bilo 3032 otrok, letos pa jih je že 4035. Predvidoma jih bo v letu 1970 že nad pet tisoč.
Tega leta bo dovršilo osmi razred 400 učencev.
Toliko osmošolcev bi imela samo velenjska občina. Njeno gravitacijsko področje sta tudi mozirska občina in Mislinjska dolina. Sedaj se že nad sto dijakov vsak dan vozi v uro oddaljeno Celje. Kapacitete v celjski gimnaziji ne prenesejo več.
Zato je bilo potrebno, da v velenjski občini, ki je imela že pred' vojno meščansko šolo, mislijo na ustanovitev šole druge stopnje. Mnogo so razmišljali o vrsti. Zdi se, da so se prav odločili, saj da gimnazija najbolj solidno splošno izobrazbo.
Na zadnji seji občinske skupščine so sprejeli odločbo o ustanovitvi gimnazije v izgradnji. Pomemben je odstavek v odločbi, ki govori o tem, da naj bi prvi razred gimnazije odprli v naslednjem šolskem letu.
Vprašanje prostorov bi trenutno rešili tako, da bi nadgradili trakt rudarskega šolskega centra Velenje.
Skrbi glede naraščaja za velenjsko gimnazijo ne bo. Ker bo šola druge stopnje zrasla v rudarskem kraju, bo omogočila, da bomo iz nje dobili čimveč inteligence iz vrst delavstva.
Nadgradnja prostorov za gimnazijo naj bi se pričela spomladi 1965. Imenovali so gradbeni odbor, sestavljen iz predstavnikov podjetij in občine; ki bo skrbel, da bo vse pravočasno urejeno.
Zamisel o gradnji in ustanovitvi gimnazije je stara želja Velenjčanov. Isto so želeli na skupnem roditeljskem sestanku osnovne šole v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki. Z gimnazijo bodo pridobila naraščaj tudi društva. Doslej sta ga absorbirala Celje in Ljubljana.
V.
® MURSKA SOBOTA:
Tri menile
tielevne orgmiizacife -10 milijonov za izobraževanje
Gospodarske organizacije v Pomurju iz leta v leto vlagajo večja sredstva za potrebe izobraževanja. V vseh večjih kolektivih Imajo izdelane programe izobraževanja, ki ga izvajajo v sodelovanju z delavskimi univerzami. Med podjetji, ki so prispevala večja sredstva za izobraževanje, izstopajo PANONIJA v Murski Soboti in TEHNO-STROJ ter INDOPOL v Ljutomeru.
Pri Panoniji v Murski Sobbti menijo, da bodo znašala sredstva za izobraževanje okrog 3 milijone dinarjev. Največ sredstev bodo porabili za strokovno izobraževanje, ki ga izvajajo v obliki seminarjev.
V ljutomerskem Tehnostroju so za potrebe izobraževanja namenili kar 5 milijonov dinarjev. V podjetju imajo veliko štipendistov. Zanje izdajo skoraj polovico vseh sredstev za izobra-
ževanje. Povezali so se z mariborsko tovarno TAM, delavska univerza pa bo za delavce z daljšo delpvno prakso, ki so še brez potrebne kvalifikacije, organizirala poseben seminar za pridobitev kvalifikacije.
V drugem ljutomerskem podjetju Indopol pa so za potrebe izobraževanja namenili okrog 2 milijona dinarjev. Ze spomladi so v tem podjetju organizirali poseben seminar za delavce v proizvodnji, v kratkem pa bodo organizirali še en tečaj za strokovno izobraževanje. V tem kolektivu imajo velike težave zaradi pomanjkanja prostora, zato je izobraževanje na delovnem mestu otežkočeno.
Omenjena podjetja zaposlujejo okrog 900 ljudi, za izobraževanje pa so namenili skupno 10 milijonov dinarjev.
J. K.
• PTUJ:
Skrbijo za bolne in onemogle ljudi
Z namenom, da pomagajo bolnim in onemoglim ljudem, je stanovanjska skupnost s sodelovanjem zdravstvenega doma Ptuj ustanovila servis. Za to delo so s posebnim tečajem usposobili 15 negovalk, od tega sta sedaj dve v rednem delovnem razmerju pri stanovanjski skupnosti, druge pa so priložnostno zaposlene, redno pa v zdravstvenih ustanovah, ter jih lahko vsak čas izredno zaposlijo.
Pomoč in nega bolnim in onemoglim ljudem na domu je vsekakor pohvale vredna gesta stanovanjske skupnosti, kjer so s tem po eni strani bolni ljudje pod strokovno zdravniško oskrbo, obenem pa so v znatni meri razbremenili tudi stacionarne zavode, ki so posebno v Ptuju močno obremenjeni. Prav zaradi velikega pomanjkanja bolniških postelj bo potrebno res čimpreje pristopiti k razširitvi ptujske bolnišnice ter zgraditi nov zdravstveni dom, ker sedanji že dolgo več ne ustreza potrebam.	F. H.
» KOČEVJE:
Najslabše urejeno šolstvo
Volitve v samoupravne organe v šolskih delovnih kolektivih in ostale razprave o problematiki šolstva v kočevski občini, so pokazale, da je šolstvo na Kočevskem še v težji situaciji kot pa šolstvo v ostalih občinah naše republike. Ugotovili so, da šolstvo zaostaja za gospodarstvom, kar že močno občutijo sami občani, kolektivi šol in vsi ostali. Nominalna vrednost sredstev, namenjenih za šolstvo sicer narašča, realna vrednost teh sredstev pa zadošča le za najnujnejše potrebe, kot so osebni dohodki prosvetnih delavcev in drugo. Podatki o osebnih dohodkih pa povedo, da so ti kljub povečanju dohodkov za 10 % v začetku septembra še vedno pod republiškim povprečjem.
Razprave o pripravah za izdelavo občinskega proračuna za prihodnje leto so pokazale, da se bi morala sredstva za šolstvo povečati vsaj do 30 %. Te bi predvsem potrebovali za ureditev nekaterih šolskih poslopij in za gradnjo novega šolskega poslopij v Kočevju,. kjer se šola na obeh osemletkah že nekaj nad 2090 učencev. Za normalni pouk bi potrebovali okoli 20 učilnic. Podatki o šolskih poslopjih pa povedo, da je v občini 25 šolskih poslopij, od teh jih je bilo 19 zgrajenih pred vojno, ') celo pred letom 1900, samo 11 zgradb je bilo grajenih za šolske namene, 14 zgradb pa je adaptiranih in preurejenih za potrebe šol.
V’ želji, da bi se stanje v šolstvu čim hitreje izboljšalo, bodo na bližnjih zborih občanov, na katerih bodo razen ostalih vprašan . kot so pripta-ve na sprejem družbenega phana in proračuna, razpravljali, kako in na kakšen način izboljšati stanje šolstva v občini.
-v
Veliko delavk potrebujejo na tem delovnem mestu, toda s strojem bi na sodoben način delo lahko neprimerno hitreje opravili
Foto M. Šparovec
ffllllffll|i|iiiiliipipniiiii!iiMiiiiiiiiiiiiiiffliiiiiiniii«Mmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiilllll»m^^^^^	..............................................
s IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV M IZ C A SO
Upokojenci,
njihov materialni položaj in njihove zahteve
Tovarniški organi upravljanja so v tem mesecu določili mesečno dotacijo našim upokojenim delavcem. Ta dotacija se bo delila po progresivni lestvici, in sicer glede na višino pokojnine, tako da tisti, ki ima pokojnine več kot 30.000 din, ne bo dobil nobene dotacije. Dotacija bo le začasna, dokler problem ne bo rešen z novim pokojninskim zakonom, ki je v obravnavi.
Naši organi so imeli za potrebno. da se glede na povečanje življenjskih stroškov in prenizkega poviška pokojnin prizna dodatek našim zaslužnim upokojenim delavcem.
Naše uredništvo je organiziralo obisk pri štirih naših upokojencih in prispevek k tej problematiki tovariša Hermana Bizjaka — načelnika za dolgo-
ročno zavarovanje pri Zavodu za socialno zavarovanje Nova Gorica.
Alojz Jug — upokojen je bil leta 1959 kot vojni invalid. Obiska je bil zelo vesel. Tov. Jug svoj prosti čas v glavnem porabi za različne funkcije pri družbeno-političnih organizacijah na terenu. Pri tem je pripomnila njegova žena, da je imel prej, ko je bil redno zaposlen, več časa za domača dela kot sedaj. Trenutno ima deset funkcij.
Zelo rad čita različne časopise in seveda tudi naš tovarniški list, ki ga redno seznanja s spremembami in uspehi tovarne. Omenil je, da je vedel, da tovarna dosega tako velik uspeh na inozemskih trgih. Kar se pa višine pokojnin tiče, misli, da so pod kritiko. Zato pozdravlja predlog upravnega odbora tovarne, da se vsaj tovarna spomni na svoje delavce, če že ni drugje razumevanja za upokojence, ki so tudi nekoč bili dobri delavci pa tudi udeleženci NOB, saj drugače ne bi imeli v Jugoslaviji tega, kar imamo.
Ob koncu je zaželel celotnemu kolektivu čim več uspeha in pripomnil, naj se ustvarjena
sredstva porabijo v čimbolj še namene.
Antonija Bric — upokojena kot invalid od 16. 12. 1958.. Zelo nas je presenetila dobra volja in razpoloženje, ki vlada pri njih doma. Kljub hudi bolezni, saj je tov. Antonija popolnoma slepa, z veseljem opravlja veliko domačega dela. Življenje moraš sprejeti tako, kakršno je. Kljub mali invalidski pokojnini, ki znaša komaj 14.000 dinarjev (pri tem ni upoštevano plačilo spremljevalca), je v hiši vedno dobra volja, čeprav živijo zelo skromno.
Tovarniški list ji redno čita mati. Zelo je bila vesela našega obiska ter nam zaupala, da jo obišče malokdo. Prosila nas je, naj prenesemo čestitke celotnemu kolektivu za predčasno izpolnitev letnega plana.
Ivanka Valantič — upokojena leta 1959. Glede na zdravje se dobro počuti. Pokojnina ie zdaleč prenizka, zato ji pri finančnih težavah pomagajo otroci. Za protiuslugo pa svojim vnučkom rade volje kaj zašije ali splete.
Zahvaljuje se tovarni za redno pošiljanje tovarniškega lisi-a. ki ga z zanimanjem prečita že takoj po prejemu. Vse liste od
prve do zadnje številke ima spravljene.
Za izkazano skrb glede poJ kojnine se tudi zahvaljuje kolektivu. saj s sedanjo pokojnino pride beli »tenko« skozi mesec.
Franc Kralj — upokojen leta 1959. V zadnjem času se mu je zdravje poslabšalo, tako da je moral opustiti dodatne zaslužke. saj s sedanjo pokojnino 19.200 din z ženo le težko shajata. Pri teh težavah mu nekoliko pomagajo otroci. Ima tudi nekaj zemlje v najemu, da lahko vsaj nekatere pridelke pridela na »svojem«. Pravi: »Pokojnine so izredno majhne, toda kaj hočemo, upajmo, da bo kmalu bolje.«
Na kratko smo opisali štiri naše upokojene delavce, sedaj pa še izjava tovariša Hermana Bizlaka o pokojninah:
Komunalna skupnost socialnega zavarovanja Nova Gorica, ki vključuje zavarovanje s področja občin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin, zajema PO štetju na dan 30. 9 1964 nasladni0 število upokojencev: 197i invalidskih upokojencev, 4052 osebnih upokojencev in 2522 družinskih upokojencev. Poleg teh uživa pravice iz invalidskega zavarovanja še 33 de-
•	CELJE:
Zmogljivosti
samopostrežne
restavracije
niso docela izkoriščene
V Gaberju pri Celju obratuje že drugo leto samopostrežna restavracija. Dnevno nudi okoli 1.600 do 2.000 obrokov na liniji in okoli 3000 do 3.500 obrokov toplih malic, ki jih dostavlja gospodarskim organizacijam. Zraven samopostrežne restavracije pa še vedno ostala gostinska podjetja nudijo abonentom Okoli 1.200 kosil, približno 300 večerij in podjetjem približno 600 toplih malic. Kapacitete kuhinje v samopostrežni restavraciji še niso v celoti izkoriščene ter bi lahko izdajala še okoli 2000 obrokov. Ker je sedež samopostrežne restavracije v neposredni bližini industrijskega centra, kjer je manj stanovalcev, iz sedanjega centra mesta pa se težje odločijo, da bi šli na kosilo v precej oddaljeno Gaber j e, bi bilo potrebno venem izmed gostinskih obratov, ki so v centru mesta, urediti samopostrežno linijo, s katero bi še nadalje razbremenili restavracijske kapacitete gostinskih podjetij za komercialno gostinstvo.
J. M.
•	JESENICE:
Za desetletnico nov zdravstveni dom
Prihodnje leto bo poteklo 10 let delovanja jeseniškega zdravstvenega doma in računajo, da bo za 10-letnico vseljiv del novega zdravstvenega doma, ki je v gradnji že četrto leto. Ze ob formiranju jeseniškega zdravstvenega doma je bila izražena nujnost, po izgradnji novega doma, kaliti sedanje stanje, ko mora 26 enot te zdravstvene institucije gostovati na devetih različnih krajih, je nemogoče 7. dograditvijo novega doma bodo dobile vse enote prostore v novem in sdobnem domu in bo tudi rešeno vprašanje investicij v splošno zdravstvo.
•	AJDOVŠČINA:
Za boljše
vzdrževanje stanovanj
Nov odlok o stanarini, vzdrževanju in popravilih stanovanjskih hiš in stanovanj, ki ga je sprejela skupščina občine Ajdovščina, prinaša precej novosti, predvsem pa natančneje razmejuje dolžnosti in pravice stanovalcev in hišnih svetov. Z na novo uvedeno delitvijo stanarine bo ostalo starejšim stanovanjskim zgradbam več sredstev, ki jim bodo omogočila boljše tekoče vzdrževanje in tudi pravočasna večja popravila. Takih stanovanjskih zgradb pa je v tej občini kar precej. Hišnim svetom zgradb, starih 25 do 30 let, bo ostalo 80 % stanarine, zgradb, starih do 40 let, 90 %, medtem ko bo starejšim zgradbam ostala vsa najemnina. Nasprotno pa vpeljuje odlok za novejše zgradbe, stare do 25 let, obvezno rezervo, ki znaša 20 do 25 % stanarine; sredstva te rezerve se lahko uporabijo samo za večja popravila in še to s predhodnim dovoljenjem pristojnega stanovanjskega organa občinske skupščine.
Odlok tudi natančno določa obveznosti! stanovalcev in hišnih svetov zb kritje stroškov posameznih popravil v stanovanjih. Razen poprave vzidanih delov vodovodne in električne instalacije, stavbno-mizars-kih izdelkov, okvar zidnih ometov in okvar, ki jih povzroče elementarne nezgode, bodo morali popravila vseh ostalih elementov v stanovanjih oskrbeti in plačati stanovalci. To bo pripomoglo k bolj pazljivemu in skrbnemu vzdrževanju stanovanj. Odlok dalje določa okvirni vas trajanja in obrabe posameznih elementov v stanovanjih, v mejah katerega pa bodo natančen čas določili posamezni hišni sveti.	K.
S PTUJ:
\
Pomoč šolskim kuhinjam
Nedavno tega so morali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v Ptujski občini ukiniti kar na osemnajstih šolah topel obrok južine, kar je posebno prizadelo otroke iz oddaljenejših krajev v Halozah in Slovenskih goricah. - Da so lahko ponovno pričeli z delitvijo toplih
Delo v senci električnih žic
Foto M. Šparovec
obrokov, je občinska skupščina Ptuj priskočila na pomoč ter za potrebe, šolskih kuhinj dodelila 10 milijonov dinarjev sredstev, kar pa še seveda zdaleč ne bo zadostovalo in je zato potrebno, da priskočijo na pomoč tudi vse gospodarske organizacije v občini. Ta pomoč je sedaj toliko bolj potrebna, ker je mednarodna pomoč ukinjena in bodo odslej morale za šolske kuhinje skrbeti občine same.
• ZAGORJE OB SAVI:
Priprave za prehod na 42-umi delovni teden
V Gradbenem podjetju Zagorje ob Savi so prvi med zasavskimi gradbenimi podjetji začeli proučevati možnosti za uvedbo skrajšanega delovnega tedna. Iz doslej izdelanih analiz izhaja, da bodo morali v Gradbenem podjetju Zagorje ob Savi ob prehodu na 42-urni delovni teden povečati produktivnost za 23,3 %>, na minimum pa obenem omejiti izostanke z dela, uvesti pa tudi novo sodobno tehnologijo.
•	»ŽELEZARNA« JESENICE:
Hladna valjarna je že dosegla letni proizvodni načrt
Delovni kolektiv hladne valjarne je v letošnjem letu prvi v železarni dosegel svoj letni proizvodni plan. Dne 6. novembra so zabeležili 20.000 ton proizvodnje hladnovaljanih trakov, kar je vsekakor velik uspeh. K temu pa je v veliki meri pripomogla tudi rekordna proizvodnja v oktobru mesecu, saj so s proizvodnjo 2.250 ton hladnovaljanih trakov presegli mesečni proizvodni načrt za 27,5 odstotka. K temu uspehu je v veliki meri pripomogel ugoden asortiment proizvodnje širokih trakov, ki so jih lahko valjali na novem, pred leti nabavljenem Siemag stroju, ki je bil tokrat polno izkoriščen.	T. S.
•	LESNA INDUSTRIJA LITIJA:
Vpeljan
42-urni delovni teden
Kolektiv litijske Lesne industrije je prvi na področju litijske občine prešel na poskusni 42-urni delovni teden. Z ozirom na prehod na skrajšani delovni čas bodo na nekaterih delovnih mestih uvedli štiri izmene, da bodo stroji obratovali neprekinjeno, kupili bodo novo mehanizacijo, da bi povečali produktivnost dela ter poskrbeli, da bodo proizvajalci pravočasno preskrbljeni z vsem potrebnim materialom, zaradi česar bodo morali posvetiti vso pozornost nabavi surovin in reprodukcijskega materiala.	-k-
•	AJDOVŠČINA:
Še dalje prednost gospodarstvu ali ne?
Kako je z investicijsko potrošnjo in njeno usmeritvijo v ajdovski občini.
V načrtu družbenega razvoja ajdovske občine je za letošnje leto predvidenih 2.100 milijonov dinarjev investicij, kar ustreza približno 43 % pričakovanega narodnega dohodka. Investicijska potrošnja naj bi bila za 28 % večja od lanskoletne, ko je predstavljala 37 % ustvarjenega narodnega dohodka, usmerjena pa izrazito v gospodarsko izgradnjo; med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami naj bi namreč vladalo razmerje 83:17 odstotkov.
11

Prvi sneg ...
Gibanje investicijske potrošnje v osmih mesecih pa zanesljivo kaže, da ta predvidevanja ne bodo uresničena. V tem času je bilo vloženih 693 milijonov ali 32 % planiranih investicij; v gospodarstvo je bilo vloženih 28 % predvidenih sredstev, v negospodarstvo pa 53 %. Nasproti istemu obdobju lanskega leta so se investicije povečale za 31 %. V občini sodijo, da bodo letošnje naložbe znašale okoli milijardo dinarjev ali 50 odstotkov planiranih, s čimer bodo za okoli eno tretjino manjše kot minulo leto. Investicije, ki naj še bodo letos vložene v gospodarstvo, so namenjene predvsem kompletiranju strojne opreme in dokončanju gradbenih del. Največ sredstev bo vložila Tekstilna tovarna in sicer v nabavo avtomatskih statev, kar bo omogočilo uvedbo tretje izmene in večjo izkoriščenost že obstoječih zmogljivosti.
Primerjave s povečanjem družbenega produkta v letošnjih devetih mesecih za 37 % nasproti enakemu obdobju zadnjega leta ustvarjajo videz, da investicijska potrošnja v tej občini ni bila pretirana. Kljub temu pa prehiteva osebno potrošnjo, saj so se nominalni osebni dohodki povečali le za 27 %, medtem ko je družbeni načrt predvideval še večja neskladja.
L, .............
-k-
lllllllllllllllllll|ll!!!llllj||lll!!!l!lillllllllll!l
IIIIEIIIIIIIIIlillllllllllllllllilllllllllllllllllllfflllilllllllllllllllllllllllll!
0 IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV @ IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV 9 IZ ČASOPISOV
lovnih invalidov, ki so na poklicni rehabilitaciji, 44 delovnih invalidov, ki so začasno nezaposleni, 81 delovnih invalidov prejema nadomestilo zaradi nižjega osebnega dohodka na drugem delu, 162 delovnih invalidov prejema nadomestila osebnega dohodka zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom in 731 delovnih invalidov prejema še invalidnino za telesno okvaro. Ti podatki so dovolj zgovorni, da lahko ugotovimo ! visok odstotek oseb, ki uživajo pravice po zakonu o invalidskem zavarovanju, saj je najvišji odstotek vseh komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Jugoslaviji. S temi ugotovitvami smo lahko zadovoljni, če analiziramo materialni položaj teh občanov, kajti ta nas zaprepašča ter nas poziva, da postavimo pred zakonodajne organe odločne zahteve za zboljšanje. Od naštetih uživalcev pokojnin jih prejema 7526 prejemke pod 25 tisoč din in le 1019 nad 25.000 din mesečno. Če ob tem primerjamo povprečne osebne dohodke zaposlenih, vidimo, da pokojnine daleč zaostajajo za potrebami, ki jiih zahteva normalno življenje. Medtem ko je. v preteklem letu
povprečni osebni dohodek v Sloveniji znašal 36.000 din, znašajo povprečne pokojnine po stanju 30. 9. 1964 precej manj, in sicer:
—	osebne pokojnine 22.974 dinarjev
—	družinske	pokojnine
14.604 din,
—	invalidske pokojnine 17.526 din.
Ta povprečja so se od 1. 8. 1964 dalje zvišala za 3000 din zaradi splošne podražitve, vendar kljub temu še vedno obstajajo neskladja.
Takega stanja je kriv veljavni pokojninski sistem, ki je tog in ni prilagojen dinamiki gospodarskega razvoja, zato je tudi zastarel.
Znano je, da so že dalj časa v teku priprave za nov pokojninski sistem, ki naj bi se odlikoval po tem, da bi uvedel vrednotenje pokojninskih prejemkov. S tem ovrednotenjem bi pokojninski prejemki naraščali skladno z naraščanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov v zveznem merilu. Razprave o tezah za nov pokojninski sistem so posvetile precej pozornosti temu poglavju. Zakaj?. __________
Nesprejemljivo je namreč bilo, da bi za vrednotenje pokojnin služila zvezna povprečja, ker so ta za nekatere republiške , skupnosti premajhna, za druge pa previsoka. Razprave so rodile pozitivne predloge. Zahtevali so, naj se vrednotenje pokojnin prepusti republiškim skupnostim, ki bi povečavale pokojnine skladno z republiškim porastom življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, Ti predlogi so bili utemeljeni in neizpodbitni, saj je splošno znano in statistično ugotovljeno, da so v SR Sloveniji življenjski stroški najvišji, prav tako je tudi porast osebnih dohodkov največji.
Spočetka je kazalo, da ti predlogi ne bodo zadeli na odprta ušesa, vendar je bil pritisk demokratične javnosti dovolj velik, da so predlogi prodrli tudi v osnutek novega pokojninskega zakona, ki je bil pred nekaj dnevi dan poslancem v proučevanje.
Priznati moramo, da je z.novim zakonom pričakovati velik napredek v razvoju pokojninskega zavarovanja, saj se del zakonodaje, ki je zelo pomemben' za zavarovance, prenaša prav na republiške samouprav-
Sdd
nja in se s tem tudi v znatni meri približa samemu zavarovancu.
Upajmo, da nam bo novi sistem resnično nudil možnosti, da bomo našo samoupravo socialnega zavarovanja laže razvijali im jo krepili. Upajmo tudi, da bo novi sistem izboljšal gmotni položaj upokojencev, saj so ustvarjali s svojim delom boljše pogoje za naše delo in gospodarski razvoj — torej gre tudi njim zaslužena pokojnina, a ne miloščina.
Mislimo, da je kritika nad pokojninami upravičena, tako da držijo besede, ki nam jih je nujnosti ureditve otroškega var-povedal tov. Alojz Jug: »Če bi stva in obrata družbene prehra-pokojnine povišali za ves izgub- ne, videti pa je, da v gospodar-ljeni čas, ki se porabi za razne skih organizacijah za to ni prav
Družbeni načrt občine je seve temeljil na načrtih delovnih organizacij. Mar so odstopanja od planskih predvidevanj posledica spoznanja potrebe po drugačni potrošnji sredstev ali pa nerealnega planiranja? Verjetno bi morali pritrditi slednjemu razlogu, saj ugotovitve kažejo, da bi bila investicijska potrošnja — zlasti v gospodarstvu — večja, ko se ne bi struktura virov investicij spremenila. Nasproti preteklemu letu se je namreč v Skupnih virih močno zmanjšal delež lastnih sredstev gospodarskih organizacij (z 41,5 % na 33,3 %) in sredstev federacije (s 23,8 % na 2,7 %), povečal pa se je le deloma delež sredstev občine (s 14,5 % na 17,4 %) in zelo občutno delež bančnih sredstev (z 12.5 % na 41.7 %). Manjša investicijska potrošnja je predvsem posledica dejstva, da gospodarskim organizacijam ni uspelo najeti predvidenih kreditov.
Ti podatki so bili na dnevnem redu zadnje seje občinske skupščine. Začuda pa o njih skorajda ni bilo razprave. Odborniki, kii so o njih spregovorili, so v glavnem zagovarjali dve stališči: po prvem naj bi struktura iin stanje gospodarstva povsem upravičevalo dosedanjo pretežno gospodarsko investicijsko usmeritev in zahtevalo novih vlaganj, po drugem pa bi bilo treba odločneje izboljšati strukturo investicijske potrošnje v korist negospodarstva. Skupščina je sprejela predlog iz predloženega gradiva, da je zaradi nizkih investicij v objekte družbenega standarda v preteklosti nujno v naslednjih letih več investirati v stanovanjsko izgradnjo, šolstvo, socialno varstvo in zdravstvo. To je sklenila priporočiti tudi delovnim organizacijam.
To priporočilo pa bo izzvenelo v prazno, dokler ne bo znotraj delovnih organizacij osvojeno spoznanje, da investicijske naložbe niso edini vzvod gospodarskega napredka. Sodeč po miselnosti v mnogih organizacijah in pomanjkljivih študijah o perspektivah razvoja lahko trdimo, da to spoznanje zelo počasi prodira.
Prav za občino Ajdovščino velja temeljito preudariti bodočo investicijsko potrošnjo. Za leta nazaj so značilne močno prevladujoče investicije v gospodarstvo; v obdobju zadnjih štirih let je bilo vloženih v družbeni standard nekaj preko milijardo dinarjev, v gospodarstvo pa dobrih 5 milijard. Vse te gospodarske investicije pa danes iz različnih razlogov še ne vračajo tistega, kar je bilo tedaj pričakovati. Precejšnja zadolženost gospodarstva je med bistvenimi vzroki nizkih osebnih dohodkov zaposlenih. Ob tem, ko je čutiti zagovarjanje novih naložb v gospodarstvo, pa stopajo s čedalje večjo ostrino v ospredje druge potrebe: v šolstvu, zdravstvu, socialnem varstvu, družbeni prehrani itd. Ze nekaj let potekajo razprave o
posvete in sestanke pri obrav navi tega problema, bi se gotovo občutno poznalo pri višini pokojnine.«
Upajmo, da bo novi zakon vsaj delno odpravil te nepravilnosti, za to nosijo veliko od
veliko razumevanja.
Predvsem od delovnih skupnosti bo odvisna nadaljna usmeritev investicij. Pokazatelji gospodarjenja in dohodka gospodarskih organizacij v letošnjih devetih mesecih pričajo o pove-
govornost naši izvoljeni poslan gani materialni osnovi. V tem
ci v zvezni in republiški skupščini. Volili, smo jih, da bodo zastopali pravilna stališča in mnenje občanov.
IVAN BAŠIN
času se je namreč celotni dohodek povečal v primerjavi z lanskim letom za 23 %, delež neto produkta v njem pa s 25 % na 29 °/o. Zavoljo boljšega gospo-
Foto M. Šparovec
darjenja in sprememb v gospodarskem sistemu se je čisti dohodek gospodarskih organizacij povečal na 49 90. Potrebna je torej temeljita presoja, kako in za kaj potrošiti ta povečana sredstva in čemu dati prednost v bodoče: osebnemu im družbenemu standardu ali strojem in zidovom. Za samoupravne organe nedvomno pomeni to zelo odgovorno nalogo.	K.
• JESENICE:
S seje Splošnega zbora skupščine občine Jesenice
Pred nedavnim je bila prva seja Splošnega zbora občinske skupščine Jesenice, katere se je poleg odbornikov udeležilo precejšnje število predstavnikov družbeno-političnih organizacij, ki so z zanimanjem spremljali izvajanja poročevalcev in disku-tantov zlasti pod prvo točko dnevnega reda:	Analiza dela
skupščine.
Uvodoma je spregovoril predsednik občinskega odbora SZDL tovariš Pavel Lotrič, ki je poudaril, da mora biti odnos voljenih odbornikov do skupščine neposreden in stalen in da kot delegati državljanov prenašajo na sejah skupščine njihove težnje in interese. V zvezi s kandidaturo novih članov, ki bodo voljeni v skupščinski organ prihodnje leto, je dejal, da naj bo izbira kandidatov dosledna, ker bo le tak odbornik polnoodgo-vorno zastopal svoje volivce, ki ima čut odgovornosti do zaupane funkcije in interes, napačno pa je naziranje, da mlajši predstavniki ne bi bili sposobni pre-vzeti funkcije odbornikov.
Iz poročila predsednika občinske skupščine je razvidno, da dosedanje delo skupščine ni bilo najbolj uspešno, prvič zato, ker so bili dnevni redii prenatrpani, zaradi česar se posamezne točke niso vedno smotrno obravnavale, drugič pa je po sredi nezainteresiranost posameznih odbornikov, ki ne sodelujejo v razpravah in nimajo pravega stika s svojimi volivci.
V nadaljnji razpravi so govorili o gospodarski problematiki in ukrepih, ki naj bi vodili k uspešnejšemu delu Skupščine. Zlasti zanimiva je bila razprava sekretarja občinskega komiteja ZK tovariša Žvana in republiškega poslanca tovariša Ariglerja. Probleme o socialnem varstvu pa je nakazal poslanec socialnega zdravstvenega Zbora tov. Globočnik. Ob zaključku je bila izvoljena tudi trinajstčlan-ska komisija za volitve novih odbornikov.
T. S.
Sedaj pa na trg ...
Foto M. Šparovec

I OCSNS NNHm MOMACIJe I
Namesto
ocene
filma
niiiiiMišiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiijiiiiiiiiiiiitniiiiiiiira
Sodobni film prinaša s seboj številne zavidljive dosežke in izpopolnitve tehnike, igralske izraznosti in dodatnih filmskih sredstev, ki so dosledno izdelani umetnini nujno potrebna. Med tistim dnem leta 1832, ko je Joseph Plateau prvič oživel sliko in tisto nočjo, ko je narisal neznan jamski umetnik na skalo merjasca z osmimi, namesto štirimi nogami, da bi izrazil gibanje in hojo, je minilo 100.000 let. Samo sto let pa je med Plateaujevo iznajd-
NEKAJ
O SINHRONIZACIJI
bo in letnico 1932, ko je film sinhronizacija sramotno popa-kot sad njegovih raziskav spre- či in pokvari filmski original govoril in se poslovil od otro- in ne doseže svojega namena.« ške dobe. Ko je neki reklamni ~
Ptahejev prospekt razglasil:
»Film bo gledališče, časopis in šola jutrišnjega dne«, ni bilo na svetu niti dvajset dvoran, ki bi bile namenjene stalnemu prikazovanju filmov. Danes pa je v svetu že marsikaj drugače.
»Na svetu je več agencij,« piše francoski filmski strokovnjak Georges Sadoul v svoji knjigi — Moč filma, »ki dobavljajo radiu, televiziji in filmu zvočne zapise. Okrog l. 1930 teh trgovcev s šumi še ni bilo in režiserji so uporabljali poklicne posnemovalce glasov iz zabavišč. Ti strokovnjaki so razpolagali s čudnimi materiali in so jim nudili po želji slavčkovo petje ali ropot lokomotive, konjski peket, dež, ve-
ter ali grom. Gary Cooper ni vednost, vtis resnične umetni-znal francosko, nemško, Špan- ne. Menim, da je naš gledalec sko, italijansko ali turško, dosegel že določeno kulturno Vendar je govoril vse te jezi- raven, da razume marsikateri ke, če smo gledali njegove fil- tuj jezik, da se je že privadil me v Carpentrasu, Miinchnu, dosedanjemu ,načinu razume-Barceloni, Neaplju ali Čari- vonja s slovenskimi podnaslo-gradu. Ameriškega igralca so vi, ki so iz dneva v dan solid-»dublirali« drugi, ki so izgo- nejši in preciznejši in ne po-varjali za njim prevod izvir- trebuje novega, vsekakor slab-nega dialoga v domačem jezi- šega prenašanja filmov. Če pa ku. Če je prenos skrben, je že moramo imeti sinhronizira-enakovreden prevodu pesmi ali romana. Toda le prepogosto dogaja, da povprečna post-
ne filme, potem pač naj bodo za nas sinhronizirane v domačem, slovenskem jeziku.
Drugo pa je vprašanje rentabilnosti takih postopkov. Se-Tako o sinhronizaciji filmov daj. stane distribucijsko pod-Georges Sadoul in še marši-	prevod Podnaslovov pri-
kdo, ki se ukvarja in spozna UlZ1l°.50'000 dinarjev. Sinhrona to umetniško zvrst. Sinhro- mzacW Va bi za posamezni
POSEBNO
POZORNOST
IZOBRAŽEVANJU
MLADIM
Delavska univerza v Postojni stopa v peto leto svojega delovanja
nizacija pa je kljub temu osvojila svet in počasi prodira tudi k nam. Ob tem pa se vprašujemo, če je za deželo s tolikimi jezikovnimi skupinami to res smiselno in rentabilno? Za začetek bodo poizkusili s sinhronizacijo filmov v
film dvignila stroške tudi na več milijonov! Nekje sem brala, da bodo za sinhronizacijo uporabili predvsem nezaposlene igralce. To se pravi, med njimi tudi take, ki se , niso uspeli uveljaviti drugje. To pa pomeni, da bo sinhronizacija
srbohrvatskem jeziku. Za bolj- Pornembnih filmskih ljudi, ki še razumevanje pa bomo, re- za^l\evaj° enakovredne part-cimo v Sloveniji, imeli poleg neJfe
v filmskem prenosu,
srbohrvatskega govora še slo- os^a^a na P°l poti in bo, kot venske podnaslove! Torej dva- pr,avl SadouZ ~ verjetno popa-krat različno prenašanje origi- Cli? in Pokvarila filmski originala, pri tem pa je vprašanje, n .	® vsem Jem je treba pre-
koliko bo bse to prizadevanje mtsllU> Preden se bomo podali dalo gledalcu, ki želi v fil- na nov.°. pot’ k} pa nam v bi' mu spoznati njegove osnovne s^vu	nujno potrebna,
umetniške vrednote in izpo-	IVA BOŽO VIČAR
ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije
Nabito polna dvorana ob premieri komedije »Mary, Mary« v Mestnem gledališču ljubljanskem, spontan smeh med predstavo in toplo priznanje igralcem, ko je oder poslednjič zagrnil zastor, vse to so bili bolj ali manj zgovorni dokazi, kako si današnja publika želi v gledališču sproščenega smeha in zabave. Tokrat ju je dobila še kar v dovoljšnji meri s spretno režijo Igorja Pretnarja, z odlično igro obeh osrednjih igralcev (Alenka Svetelova in Janez Eržen) in končno seveda s tekstom ameriške avtorice Jean Kerr. Da sem omenila pisateljico te komedije na poslednjem mestu, sem storila to zato, da bi poudarila, kolikšnega pomena je pri uspehu njene igrice dobra izvedba in pravilno razumevanje bistva in namena teksta.
Namen Jean Kerr je bil, da bi zabavala gledalce in sicer s starimi, vendar večno živimi problemi, ki jih poraja skupno življenje dveh partnerjev v zakonu. Seveda je njena »Molj/, Mary« prvenstveno podoba ameriškega zakona v ameriškem ambientu ter utripu nje- mo to pomanjkljivost v mo-govega vsakdana, celo junaki ških likih, iz katerih dejanj se v komediji imajo v sebi nekaj nam megleno predstavljajo
Nedavno so potekla štiri leta od ustanovitve delavske univerze v Postojni. Ustanovitelj, občinski ljudski odbor, je v ustanovitveni odločbi navedel temeljne naloge zavoda, ki naj bi bile predvsem te: organiziranje tečajev, seminarjev in predavanj s področja družbenega in delavskega samoupravljanja, politične šole, večerne šole, kjer naj bi si zaposleni izpopolnjevali svojo šolsko in strokovno izobrazbo, posebna predavanja s področja mladinske vzgoje, vzgoje staršev, ekonomske vzgoje prebivalstva in iz po-ljudno-znanstvenih tem.
Težave, kot so npr. minimalna finančna sredstva, delovni prostori in strokovni kader, so bile prve čase redni spremljevalec dela. Prav zato zavod nekaj časa ni mogel razviti širše de-
ZA EN VEČER SMEHA
ii:iiiiii!iiiiiiiiii*iii:iniiiiiiiiii:Biiiiiiiiii;i*iroi
Komedija ameriške avtorice Jean Kerr na odru Mestnega gledališča ljubljanskega
KOMEDIJA V MGL JEAN KERR »MARY, MARY<
takega, da jih mimogrede »obsodimo« — Amerikanci. To so silno nemirni junaki, hlastajoči po neki neopredeljivi sreči, slavi, denarju. V bistvu pa, kar je sicer v »Mary, Mary« preslabo poudarjeno in izraženo s premajhno umetniško težo, so tudi ti ljudje podobni nam in ostalim na vseh kontinentih. Predvsem še občuti-
njihovi značaji, medtem ko čutimo in vemo pri ženskih junakinjah, da ukrepajo tako in drugače zato, ker jih k temu žene bistvo njihovega jaza. Tako je tudi resnično gibalo komedije sama Mary, trdna in zdrava v svojem bistvu, polna humorja, Mary, ki natančno ve, kaj hoče. In hoče se vrniti k možu, ki ga ljubi, čeprav je
občutljivi, nepraktični slabič, ki ne more živeti brez proti-uteži, po naravi bistroumne, tople in življenjske partnerice. Ali pa ga ljubi ravno zato.
Komedija Jean Kerr je prisrčno, dovolj solidno napisano in izpovedno drobno delce, kakršnega si gledalec od časa do časa res rad ogleda, se mu nasmeje, in malce še samemu sebi, ter ga — pozabi.
A. P.
bi si
ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene
Italijanski pisatelj Cesare Pavese, ki je umrl pred dobrimi desetimi leti, je eden izmed najbolj pomembnih tvor-
je to pisanje vselej tudi elemente iz pisateljevega lastnega življenja. Ne gre za avtobiografske izpovedi, niti ne
cev sodobne italijanske in tudi moremo reči, da je Pavese
TRIJE
ROMANI
!llllllllllll!l!l!lll!!!!l!!!'::illlllllllll)IIU!llll!lllll!llllllllilll
CESARE PAVESE »LEPO POLETJE«
evropske književnosti. Zakaj, nam že dovolj zgovorno izpričuje izbor njegovih treh romanov, ki jih je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani v eni knjigi in z naslovom »Lepo poletje«.
Velika odlika pripovednika
eden tistih umetnikov, ki prvenstveno črpajo snovi in motive za svojo tvornost iz samih sebe in svoje življenjske poti. Pač pa je Pavese v najbolj žlahtnem pomenu besede neprestano pripovednik in junak s tisočerimi obrazi, večno pri-
Paveseja je, da je mojster zadet in drugačen, topli in člo-kratkega romana, nič kaj lah- veški.
nja. Poglavitni motivi vseh treh romanov v knjigi »Lepo poletje« (Lepo poletje, Vrag na gričih, Ženske med seboj) so torej prav to hrepenenje ter velemesto z bliščem in bedo njegovih ljudi, nepokvarjena mladost, ki jo potem življenje celotnega, degeneriranega in po srcu in duhu revnega človeškega okolja potegne za seboj v brezizhodnost. Rešitev iz te brezizhodnosti pa vidi avtor le v čakanju na
ke pripovedne zvrsti, in tenkočutni mislec. Način njegovega pisanja je umirjen, z nekim otožnim podtonom, ki bralcu vsiljuje vtis, da vsebu-
smrt ali celo lastnem odvzemu Cesare Pavese je otrok vele- življenja, mesta, ki je svoje detihstvo Romane, zbrane v knjigi preživel na deželi in mu je »Lepo poletje«, je prevedel le-ta simbol svežine, nepokvar- Bogomir Stopar, jene prirodnosti in hrepene-	A. P.
ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene
javnosti, posebno take, s katero lahko ustvaril lastne dohodke.
Toda sčasoma se je stanje zelo popravilo, a to predvsem zaradi vedno boljših in večjih uspehov dela samega in postopnega prehoda na intenzivne oblike izobraževanja..
Kaj je delavska univerza v vseh štirih letih svojega obstoja že naredila, bi bilo preobširno popisovati. Toda poudariti velja posebno pozornost, ki je veljala izobraževanju samoupravnih organov v delovnih organizacijah. Razni seminarji za člane organov upravljanja in vodstva političnih organizacij v delovnih kolektivih so bili koristni. Tudi poučevanje tujih ježikov, kar je^ za Postojno kot turistični kraj specifičnega pomena, je bilo v programu dela DU med prioritetnimi nalogami. Toda pričakovanje, da bo zanimanje za to^ njeno dejavnost veliko, se ni uresničilo, čeprav je prav v tem pogledu na področju gostinstva, turizma in trgovine v Postojni velika vrzel. Velik pomen je DU pripisovala javnim predavanjem. Izhodišče pri programiranju teh predavanj, ki je bilo skunno s krajevnimi organizacijami SZDL in nekaterimi društvi, je bilo, naj bi preko javnih predavanj seznanili občane z aktualnimi problemi s področja zdravstva, gospodarstva, notranje in zunanje politike, vtisi^ popotnikov po tujih deželah itd. In če sta bila interes in udeležba na teh predavanjih v nekaterih vaseh, kot npr. Studenc, Prestranek, Planina, Razdrto, zares ugodna in presenetljiva, tega žal ni moč zapisati za samo mesto Postojna, kjer so nekatera predavanja priznanih slovenskih javnih delavcev povsem odpadla zaradi minimalne udeležbe ali pa so bila ob skrajno majhnem številu udeležencev. Iskati vzroke tej pasivnosti in nezainteresiranosti bi bilo verjetno zelo napleteno opravilo, ki verjetno samo po sebi še ne bi rodilo ugodnejših rezultatov.
Letošnji program DU je zelo pester in bogat. Ekonomsko srednjo šolo (1. letnik) obiskuje kar 88 slušateljev, ki so vsi iz gospodarskih organizacij. Prve ugotovitve kažejo, da je na strani slušateljev veliko volje in hotenja za to-vrstno izobraževanje. Drugo vprašanje pa je — na katero bo verjetno anketa odgovorila — koliko in kako gospodarske organizacije, iz katerih so slušatelji, sodelujejo ali žele sodelovati pri njjhovi strokovni dokvalifikaciji, pri reševanju tega strokovno-kadrov-skega problema, ki je na našem področju pereč in resen. Kakor prejšnja leta, tudi letos deluje večerna osemletka (višji razred). DU pa perspektivno želi osemletko prepustiti šolam, ki so danes do tega vprašanja še precej neodločne. Tudi letos oziroma v .letošnji sezoni bo težišče predavanj na vasi, kjer so, kot že rečeno, pokazali veliko razumevanje za tovrstno dejavnost univerze. Celotni program predavanj je bil sestavljen z občinskim odborom SZDL in njenimi krajevnimi organizacijami. Skoraj vsa predavanja in razgovore bodo vodili predvsem javni in družbeni delavci iz Postojne in drugod. V samem mestu pa bodo taki programi vsak torek zvečer v domu »Svobode« in bodo klubskega značaja. Predavanja bodo predvsem s področja gospodarstva, zdravstva, notranje in zunanje politike, kulture, filma, zgodovine, potopisov in narodne obrambe. Svoje mesto pa bosta tu zopet dobili nekdaj že tako obiskovani šola za starše in šola za življenje.
Izobraževanje in vzgoja morata biti nenehna. Redna šola rudi le osnovo, kasnejše izobraževanje pa jo mora stalno dopolnjevati v skladu z razvojem znanosti, tehnike in družbe sploh. To je nujno potrebno posebno tam, kjer sta gospodarski in družbeni razvoj tako nagla kot pri nas. Zato je potrebno tudi v celotnem delu Delavske univerze zlasti upoštevati naslednja dejstva:
—	mnogo mladine dokončuje osemletno šolanje v 4., 5., 6., ali 7. razredu. Prav tej mladini pa je posvečeno premalo skrbi za njeno sistematično izobraževanje. vsaj do 17. leta starosti. Tu
i prihaja do zelo škodljivega premora, ki traja včasih tudi 3 ali 4 leta;
—	priučevanje na delovnem mestu se ne bi smelo omejevati zgolj na pridobivanje strokovne usposobljenosti,, ampak bi bilo nujno razširiti izobraževanje na del splošne izobrazbe in kulture. V bodoče bi bilo potrebno predvideti, da fse bo določen del mladine usposabljal le s priučevanjem;
—	kvalifikacijski sestav je pri nass sicer razmeroma visok, vendar le formalno, ker se vse preveč omejujemo na formalno-verificirano znanje, in premalo upoštevamo kvalificirano;
—	premalo truda je bilo vloženega v to, da bi pridobili naše proizvajalce za izobraževanje. Mišljenje, da za zaposlenega ni potrebna nadaljnja strokovna in splošna izobrazba, je kaj zmptno in škodljivo;
—	nesprejemljivo je mnenje, da bodo samoupravni organi (beri: njihovi Člani) uspešno reševali zapletene gospodarske probleme, čeprav ne bodo imeli širšega družbeno ekonomskega znanja. Prav to nepoznavanje poraja nejasnosti, ki so pogosto povod za birokratsko administrativno reševanje problemov;
—	prav isto' velja za občane kot upravljavce. Težko bo razviti samoupravljanje v komunalni samoupravi, v šolskih odborih, stanovanjskih skupnostih, krajevnih skupnostih itd., če občani ne bodo istočasno globlje spoznali naš družbeno politični in družbeno ekonomski sistem. Prav tako bodo člani ZK, SZDL in sindikata bolj slabo opravljali svoje naloge in obveznosti, če se ne bodo izobraževali, in to stalno.
To so problemi, ki jih je potrebno nenehno reševati. To pa seveda ni le naloga DU.
Delavska univerza v Postojni je vstopila v peto leto svojega delovanja v želji in upanju, da bo s svojim delom zadovoljevala kot doslej in da bo njeno delo cenjeno bolj, kot je bilo doslej.	BA
!!|lllllllllllllllllil!llll!llll!llllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllillll»
Pred dnevom republike je sklical Republiški svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Sloven •> plenarno sejo, katere osrednje vprašanje so bili nekateri problemi perspektivnega razvoja kulttire v bodočem sedemletnem obdobju. Seje so se udeležili poleg delegatov iz prosvetno kulturnih organizacij tudi nekateri ugledni družbeno-politični delavci, kot predsednik prosvetno kulturnega zbora Republiške skupščine tovariš Ivo Tavčar, predsednik republiškega sveta za kulturo in prosveto Miloš Poljanšek, predsednik ideološke komisije pri Olavnem odboru SZDL tovariš Marjan Javornik in drugi. Uvodni referat, po katerem se je razvila živahna in plodna razprava, je prebral tovariš Avgust Vižintin.
%iiiiiniiniiieii»	..iiiffiliiieiiiiiiiiiiiieiiiiii*	..Manini
RAZVOJ KULTURE V SEDMIH LETIH
Knjige so včasih že kar presneto drage. Pač pa ne zastarijo. Zukaj sicer tolikšen odziv na razprodajo Cankarjeve založbe
v Ljubljani?
♦
v življenju — ne le na papirju -
Kulturno prosvetne organizacije v Sloveniji so pričele s prvimi osnutki Načrtovanja perspektivnega sedemletnega razvoja kulture že lansko jesen in mnogokje dokazale, da so kot mno-‘jčna kulturna organizacija s svojo poetiko in izkušnjami sposobne realno nceriiti nadaljnji kulturni razvoj svojega območja in pritegniti k planiranju ‘e ostale družbene činitelje. Toda ob km načrtovanju vendarle rastejo hroblemi, nastajajo anomalije. Vrsta Podatkov o kulturnem življenju, ki so jih zbrali tako Sekretariat za kulturo in prosveto SRS kot Občinski in okrajni sveti kulturno prosvetnih organizacij in nekatere analize drugih društev, ne predstavljajo dovolj proučene osrro-ye, iz katere bi mogli začrtati delo za Jutrišnji dan. Ovira pri sestavljanju sedemletnega perspektivnega načrta za
področje kulture in samih kulturno prosvetnih- organizacij so deloma tudi zastarela pojmovanja o planiranju od zgoraj navzdol in različni pristopi k analizi kulturnih razmer. Poleg tega povedo prav izkušnje zadnjega časa, da ni moč načrtovati nekega področja povsem ločeno od drugih področij razvoja, da ne gre zgolj za suho postavljanje številk, marveč za resnične dogovore o politiki, medsebojnih povezavah, za dogovore med ljudmi in njihovimi željami na podlagi konkretnih možnosti in potreb.
Ko si prizadevamo postaviti delovno in razvojno pot kulturi, nam vstaja pred očmi neenakomerni razvoj gospodarstva in družbenih služb v minulih letih in iz materialnega vidika slabo stimulirane družbene službe. Če pregledamo analizo že izpolnjenega pet-
letnega plana od 1959 $o 1963, vidimo, da smo v celotno področje kulturne dejavnosti vložili le 2.972.248.000 dinarjev, ocene potreb za prihodnje sedemletno obdobje pa terjajo 36 milijard. Od predvidenih milijardnih in- , vesticij za kulturno prosvetne domove, klube in druge družbene prostore v preteklosti smo realizirali v navedenem obdobju le 453 milijonov, od tega 223 v novogradnje. Veliko vrsto večjih in manjših investicij neprestano odlagamo od danes na jutri. Zadnje analize Sekretariata za kulturo in pro-svetti govore, da smo v letu 1963 vložili v kulturo le 0,75 °/o narodnega dohodka SRS. Ta odstotek se giblje od 0,02 % v Sevnici do 0,30 odstotka v Novem mestu in do 0,77 odstotka v Ljubljani in nekaterih drugih večjih središčih.
Sredstva, ki so jih prejeli občinski sveti Svobod iz občinskih proračunov v letih 1962/63, nas prav "tako spravljajo v zadrego. Enajst svetov v Sloveniji je dobilo le do pol milijona dinarjev, štirje do milijon, šestnajst do dva in le devetnajst svetov nad tri milijone. Povsem enako je s knjižnicami v občinskih središčih.
Problem
niso samo sredstva
Materialno podpiramo torej kulturo le z minimalnimi denarnimi vsotami, ki iz leta v leto niti ne naraščajo, nasprotno, v letošnjem letu so se ponekod celo zmanjšale. Dodatna sredstva so prejele samo nekatere kulturne institucije tik na robu propada ali zavoljo splošnega porasta osebnih dohodkov.
Vsemu slabemu, pa tudi v kulturi, niso kriva samo sredstva. To je tre- • nutnč še zlasti očividino iz osnutkov načrtov za sedemletni perspektivni razvoj komunč, iz osnutkov, ki so jih v mnogih občinah že napisali, že večkrat dopolnili ali se\ jih še sploh ne lotili. Tovariš Vižintin je v svojem referatu zbral nekaj skupnih lastnosti iz teh osnutkov, ki povedo naslednje:
Pri pripravi načrtov je sodeloval preozek krog občanov. V zelo skromnem številu šo ga pomagali sestavljati delovni kolektivi s področja kulture in prosvete, v prav tako skromnem številu kulturno prosvetna društva, še manj ali skoraj nič krajevne skupnosti in druge delovne organizacije.
Kulture ne pojmujemo v njeni celovitosti, jo še vedno delimo na profesionalno in amatersko. Družbene centre prevečkrat vključujemo v poglavje kulturno prosvetne dejavnosti, se zavzemamo samo za nekatere panoge kulture, pozabljamo na druge, želimo ohraniti samo, kar že imamo, in nočemo videti, kaj še potrebujemo. Ali še huje, pozabljamo, da so tudi tiste kulturne dejavnosti v okviru šol, gospodarskih organizacij... sestavni del kulture nekega teritorialnega območja.
Upoštevajmo celovit družbeni razvoj
V razpravi na plenarni seji Zveze kulturno prosvetnih orgahizacij Slovenije so udeleženci osvetljevali položaj kulture v svojih krajih in na konkretnih razmerah iskali izhodišče in načine za načrtovanje sedemletnega perspektivnega razvoja ktilture. Bilo je moč opaziti, da nekateri še vedno menijo, da je za kulturo slabo, ker smo skrb zanjo prenesli na občinska ramena, češ predstavniki v občinskih skupščinah nimajo dovolj posluha za kulturo, mnoge občine pa tudi ne do voljnih sredstev, da bi mogle omogočiti skladni razvoj vseh panog družbenih služb. In ker od kulture n-i neposredno odvisna dobrobit našega vsakdanjega bivanja, odnese kultura v občinskih proračunih najslabši delež.
Menim, da so taka stališča škodljiva. V hipu namreč, ko smo uvideli — in to smo uvideli vsi — da moramo krepiti in razvijati kulturo v skladu z našim splošnim razvojem in na pod-
lagi programov, sestavljenih po izvršenih analizah konkretnega stanja v nekem kraju in življenja v njem, je možno vse to realizirati le v vsaki občini posebej, ne pa od zgoraj navzdol iz republike za vso republiko. Ker mnogokje drži, da občinske skupščine premalo mislijo tudi na kulturo, kulturno prosvetne organizacije predlagajo, da bi v občinskih skupščinah ustanovili kulturno prosvetne zbore (ta predlog so ponovno podprli udeleženci nedavne plenarne seje). Res je tudi, da imajo mnoge občine skromna finančna sredstva, kar pa se ne kaže zgolj na področju kulture, zato' tudi stremimo k ugodnejši delitvi narodnega dohodka med družbeno političnimi skupnostmi in k smotrnejši delitvi znotraj teh samih družbeno političnih skupnosti in kar se bo in se bo moralo uresničiti v skladu z našo družbeno razgledanostjo in zavestjo.
Poleg tega vsebuje predlog zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti tudi to misel, da bi tiste občine, ki ne morejo materialno skrbet' za vse, kar so po ustavi dolžne, dobile denarno pomoč za temeljne dejavnosti iz posebnega republiškega sklada ali iz republiških dopolnilnih sredstev. To je zlasti še potrebno zavoljo tega in ker je za nekatere kulturne institucije težko določiti meie njihovega pomena in vnliva. bo moralo nujno priti do medobčinskega n mirania razvoja teh institucij in skupnega financiranja.
Čim širši demokratični dogovor1
Pri sestavljanju sedemletnega perspektivnega razvoia kulture is^ttio torei v prvi vrsti vedeti, da bo načrtovanje možno le s skupnimi močmi, zakaj odgovornost za Kulturni razvoj ie stvar vseh občanov, ne samo določenih Hudi. kulturnih zavodov, organizacij in skupin. Kulturna politika in programi moraio biti rezultat dogovora med vsemi. ki prispevajo delež k temu razvoju. Ta razvoj na terja nenehni boj za uveljavljanje demokratičnih principov. Slabo trenutno stanie nas ne sme zapeljati v jadikovanje in malodušje. Postaviti moramo i-me smernice, po katerih naj se razvija kultura v enakopravnem ritmu z ostalim razvojem. Kakršnakoli nova delitev narodnega dohodka med družbeno političnimi skuptiostmi sama po s°b; še ne bo rešila vseh problemov. Delitev dohodka n= kulturnem področju se mora prav tako kot na dni/bh nbdro^ih izvajati v duhu novih us'dvnih pa,če1, na obnovi n-rnora—ov jh deiaTmorii. V dq,našnii sitnaril; eo rdpu n°'bolj nr-eMh nrnb-lomoV kadri v khlturi Ne n,ozab’"mo tega! Pri projektiranju novih naselij in sosesk 'meimo ored očmi celotno st"ukturo ž"'vVenja in d°ia občanov in mislimo tudi na prostoro za kulturne nam°ne. — Vn,--3šan;e. ki 'e zelo občutljivo.. ie. k.rkšrto v'oon psi igra osebna potrečpia v RodomicUnern ohdobiu pri. razvodi kn’t,i>£. videti ie. da bo ta vlo-a zete ra z1 i'n q na posameznih ncd-ročJ"'h kvitpre m r.e-amrznjh krajevnih oHme-iilz "n”nui'nq posi-avl tr»V teh vprašani lahko odloaUna, miuva na razvr>; kulturnih panog in kulture kot čel nte.
In kontno, ne moremo voo dnrvuctith
da b: samo ne'-atare nV;ne skrbele za kulturo, ali fip hi skrhale a-mo za nekatere nanose firuzUa—ih elnžh. Valet' moramo, katere kulturne zavode, inc+:tua’'ie. pot-ebuie na primer neko občinsko središče, ali prodišče regiie, katere organizacije, kolikšna so za vse tn nujna min''m=lna f*n»nčna sredstva. Če smo navedena vprašanja že načelno rešili, iih je treba pričeti ta trenutek konkretizirati.
ALA PEČE
S 1 GNALI
UČENČEVA
DELOVNA OBVEZNOST
Na nedavni skupni seji začasnega odbora za strokovno šolstvo Prosvetno-kulturnega zbora in odbora za kulturo in prosveto Republiškega zbora skupščine . SRS, smo v razpravi lahko sledili tudi dokaj ostrim besedam na račun preobremenjenosti mladine, ki se šola v tehniških in njim ustreznih strokovnih šolah.
Teze novega zakona o strokovnih šolah, ki so zdaj v razpravi, med drugim namreč tudi predvidevajo določilo, naj bi zgornja meja učne obveznosti (učni načrt, predmetnik) ne presegal 42 ur. Praviloma torej največ 42 ur, v statutih delovnih organizacij v šolstvu pa naj bi imeli šolski kolektivi možnost to »zgornjo mejo« ob specifičnih pogojih šole še izjemoma premakniti navzgor.
Če vemo, da v praksi že danes doseže učna obveznost ti nekaterih strokovnih šolah tudi do 50 ur, da imajo učenci tehniških srednjih šol, zlasti še doma, izredno dosti šolskega dela, poleg učenja tudi ogromno risanja, če poznamo preobremenjenost naših srednjih zdravstvenih šol, za katere sicer trdijo, da je V kasnejših letnikih tako ali tako skoraj polovica učne obveznosti praktično delo, — potem se seveda poslanci, ki niso gluhi ža dnevne tožbe staršev, upravičeno sprašujejo, ali je prav, da mladega človeka, ki se uči, obremenjujemo toliko bolj kot zaposlenega delavca. Znan je zagovor šolskih kolektivov, ki pač smatrajo, da že tako in tako »ne pridejo skozi vso snov, da je ur tako-rekoč še premalo« itd
A ne gre le za učne ure, za njihovo število in domače delo za šolo učencev strokovnih šol! Gre tudi za to, da so marsikje tudi urniki danes tako razbiti, da so mladi ljudje marsikje praktično ves dan v šoli. Primer: učenka prvega letnika srednje medicinske šole v Ljubljani ,ima na primer tak urnik, da lahko poje svoje kosilo praktično le dvakrat med delovnim tednikom, sicer pa ima razdrobljene ure skozi ves dan do večernih ur, ko prvič tudi toplo obeduje in ko potem verjetno ni več kaj prida sposobna nadaljevati svojega učenja doma. Drug primer: In ali smo res pozabili, da se poleg tolikšnega števila šolskih ur in učne obvez-
nosti še doma, danes vendarle še veliko število mladine, ki obiskuje strokovne šole, vozi na svoje domove, ker v dijaških domovih zanje ni prostora ali pa preprosto pri starših ni denarja za plačevanje takega doma in da je torej delovni dan za le-te še mnogo daljši.
Zdi se, da smo pri reformiranju našega šolstva pozabili na take človeške stvari, kot je preprosta delovna sposobnost in zmožnost sprejemanja mladega človeka, pozabili na to, da je prav v teh letih tudi v občutljivem telesnem in duševnem razvoju, ko bi moral prosti čas posvetiti tudi športu in še marsičemu drugemu, če nočemo, da bodo njegovi interesi zakrneli za vse življenje. Te potrebe ima on prav tako kot sleherni gimnazijec.
To ni problem, ki bi ga lahko rešili-takoj, danes ali lahko rešili izven šole. Šolski kolektivi sami bodo morali preceniti učenčeve sposobnosti in temu primerno ravnati in kot samostojne delovne organizacije tudi v tej zvezi postopoma uveljavljati materialne zahtevke do družbe. Saj prosvetni delavci sami zase zelo pravilno utemeljujejo, da njihov delovni tednik niso le učne ure, ure ha predavanjih, ure v delavnicah, temveč tudi domača priprava na vse te ure. In učenec? Ali tudi od njega ne terjamo domače priprave?
Če tega ne razumejo, je dejal poslanec na omenjeni seji, naj sami poskusijo predavati enako število ur kot je učenčeva učna obveznost v šoli.
Ko smo v delovnih organizacijah v gospodarstvu začeli uvajati 42-urni delovni tednik, smo mislili predvsem na človeka, na njegov prosti čas, ki naj bi postal strnjen in daljši, da bi ga lahko dejansko porabil za svojo duševno in telesno rekreacijo. No, tudi tu še ni vse v redu, marsikje smo mu življenje še bolj »zapletli«, saj smo ga preusmerili na drugačen način življenja, za kar pa mora imeti tudi vse druge pogoje standarda. Prav pa bi bilo, da bi tudi delovna obveznost naše mladine, ki hodi v šolo, postala bolj predmet naše vsestranske analize, da ji bomo tudi v šolah dajali toliko, kolikor lahko sprejema, ne pa toliko, kot si rjekdo predstavlja, da bi morala sprejemati. S. G.
L
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 48 - 10. decembra 1964
PRED POSVETOVANJEM O VPRAŠANJU PROSTEGA ČASA MLADINE
MALO INICIATIV -
PREMALO SODELOVANJA
ŠAH
Dolgo sem premišljeval, kako to, da se je šah znašel na samem vrhu prioritetne lestvice. Prerinil se je celo v prvo skupino! Zares čudne so se mi zdele te stvari, dokler nisem srečal znanega fizkulturnega odbornika in ga poprosil za pojasnilo.
Ta me je prijateljsko potrepljal po rami in mi povedal tole:
"Sah, kot tak, je sijajna telesna vaja. Se posebej ga priporočamo osebam, ki ne zmorejo večjih telesnih naporov. Malo napora pa mora imeti seveda vsak šport, kot veš.
Sah je torej primeren za starejše osebe, srčne bolnike, ljudi s kroničnim išiasom in sploh vse, ki jim prekomerno gibanje škoduje. Kljub temu pa ima šah naravnost izreden učinek na organizem, čeprav od človeka ne zahteva prevelikih doz moči, hitrosti ali kakih drugih podobnih škodljivih naporov.
Če ga igramo na primer sede, ta položaj je danes najbolj priljubljen, potem krepimo v prvi vrsto gornjo polovico telesa. Učinkovito so zaposlene trebušne mišice, pa tudi hrbtenica ni brez dela. Razumljivo, da v tem položaju trpijo najbolj roke. Če so figurice iz trdega lesa, potem je obre-
menitev celo dvojna. Seveda pa tak podvojen napor nikakor ne pride v poštev za začetnike.
Za zelo izurjene tekmovalce poznamo stoječi položaj. Poudarjam pa, da ta način igranja ni tako priljubljen kot prvi, saj mora imeti zanj tekmovalec naravnost levjo kondicijo. Delo se sedaj prenese v precejšnji meri na spodnje okončine, ki morajo v tem primeru nositi celotno težo telpsa in podobno kot pri boksarju ali pa na primer pri metalcu diska, spremljati vsak gib trupa, rok in seveda tudi glave. Napor je res velik, če pomislimo, kakšno delo morajo istočasno opravljati gornje okončine.
Ni časa, da bi ti še lahko povedal, kako je šah odlična telesna vaja na pri-
mer za strelce, violiniste in sploh vse tiste, ki opravljajo s prsti zares zahtevno in precizno delo. Upam pa, da sem ti dovolj povedal in da sedaj razumeš, zakaj cenimo šah kot šport tako. visoko.«
• S I I. o
Se pred novim letom bo v Ljubljani v okviru Centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije posvetovanje o koriščenju prostega časa mladine. Nekaj več o tem nam je povedal Jure Gartner, sekretar okrajnega komiteja Zveze mladine, ki pripravlja za posvet uvodne misli.
Na spomladanskem zasedanju prosvetpo-kulturncga zbora skupščine SRS, ko je bilo govora o telesni kulturi, je padlo preeej pripomb na račun mladinskih organizacij. Ko ti in še drugi podobni očitki upravičeni?
— Radi ali neradi moramo priznati, da so do danes napravile naše mladinske organizacije razmeroma malo za poživitev in vsebinsko obogatitev izkoriščanja prostega časa. Vzrokov za to je več. V prvi vrsti mlada vodstva nekoliko premalo poznajo široko družbeno problematiko, po drugi strani pa si nalagajo preobširne naloge. Za konkretno vprašanje sodim, da je bila mladina premalo povezana z ustreznimi forumi, na primer z republiško zvezo in okrajnimi zvezami za telesno kulturo, oziroma, da na najvišjih relacijah kontaktov sploh ni bilo. Menim namreč, da bi lahko v sodelovanju z občinskimi zvezami za telesno kulturo reši" li marsikateri problem.
Kakšen je namen posveta, oziroma katere rezultate pričakujete?
— Vsekakor bo moral dati posvet odgovore predvsem na tale vprašanja:
® Ali je vsebina dela za mladino interesantnih organizacij dovolj aktualna, pestra in koristna, da bi se lahko vanje vključili še novi in novi mladi ljudje?
•	Ali smo do sedaj dovolj izrabljali že obstoječe športne objekte, klubske prostore, družbene centre, objekte mladinskega turizma in druge možnosti za oddih in razvedrilo mladine?
•	Ali smo prišli pri Zvezi mladine Slovenije kaj dlje od analiz in ugotovitev obstoječega stanja in kolikšen je bil naš vpliv v občini, krajevni skupnosti, družbenih organizacijah itn.?
•	Ali so upravičene trditve nekaterih kritikov, da se v glavnem ukvarja danes mladina le s plehkimi stvarmi, kot so ples in popevkarstvo?
C Ali smo napravili kak vsebinski premik v smeri demokratizacije pri izbiri dejavnosti?
•	Ali se je naša organizacija dovolj potrudila, da bi vzpostavila stike z vsemi tistimi forumi, ki vključujejo mladino in nekako skrbijo za njeno rekreacijo in končno.
•	ali se zavedamo, da gredo mladi ljudje pogosto mimo nas, ker smo mi, kot organizacija, šli pogosto mimo njih? -
Na podlagi ugotovitev in zaključkov bomo potlej izdelali predloge za dopolnitev družbenega plana.
Prav gotovo se srečuje Vaša organizacija pri reševanju vprašanja prostega časa mladega
človeka s podobnimi problemi kot telesnokulturne organizacije ...
— Seveda, saj na primer v želji po vsebinski preusmeritvi v rekreativnih dejavnostih ne moremo mimo nekaterih perečih materialnih problemov. Na primer: v nekaterih slabše situiranih komunah je vloženih letno komaj 21 do 28 dinarjev na prebivalca za potrebe športa in oddiha. Samo 84 dinarjev letno pride na vsakega šoloobveznega otroka za potrebe telesne .vzgoje. Tudi podatke, da je imelo več kot 80 Vo sestankov športnih organizacij na dnevnem redu izključno le vprašanje materialnih sredstev, pove marsikaj.
Znano je dejstvo, da ima ko-manj polovica naše šolobvezne mladine zagotovljen reden, pa čeprav skromen pouk telesne vzgoje. Sodite, da šolska športna društva uspešno mašijo to hudo vrzel?
— Po mojem mišljenj-u šolska športna društva niso dosegla zaželenega cilja. Po zadnjih razpoložljivih podatkih beležimo namreč v Sloveniji komaj 235 takih društev z okoli 44 tisoč člani. Če je imelo torej le 16,7 °/o šol svoja športna društva in če so ta zajemala le 15 % vse šolske mladine, potem s to
dejavnostjo res ne moremo biti v celoti zadovoljni. Šolska športna društva 'so deležna premalo podpore šolskih vodstev, kakor tudi družbenih organizacij za telesno kulturo. Med slabostmi v društvih samih pa ugotavljamo težnjo po preobširni tekmovalni aktivnosti, v prezahtevnih oblikah tekmovanja in v enostranski usmerjenosti.
V pripravljenih tezah za posvet sem opazil tudi vprašanje mladinskega turizma...
— Ta veja dejavnosti predstavlja pri nas poseben problem. Podatki iz turistično razvitih dežel potrjujejo mišljenje, da mladinski turizem ni v nasprotju z razvojem komercialnega in da ga je treba v njegovem sklopu pravilno vrednotiti. V Franciji tvori na primer mladinski turizem 23 % celokupnih turističnih kapacitet, v Veliki Britaniji 22 9e, v Italiji 18,5 °/o, pri nas pa komaj 4,5 cir>.
Iz tega sledi, da se mladina javlja tudi kot turistični potrošnik, ki je vreden pozornosti. Z organizacijo in udeležbo v raznih ekskurzijah in potovanjih v letošnjem letu so ustvarili mladi ljudje promet v vrednosti 1,5 milijarde dinarjev. Kljub vsemu danes še nima mladinski turizem svojega mesta v sklopu našega celotnega turizma. Zasluge za to nosijo v precejšnji meri občine.
Se tudi vi srečujete s težavami, ki jih povzročajo naši urbanisti?
•— Pa še kako, saj prav urbanistični zavodi s svojimi koncepcijami povsem onemogočajo gradnjo manjših objektov v samih mestnih področjih. Zastopajo stališča, da je treba graditi samo velike kompletne centre daleč na periferiji mesta. Sam tempo življenja pa ne dopušča, da bi ljudje po napornem delu vsak dan odhajali daleč proč od svojih bivališč. Prizadevanja za zgraditev čimveč zelenih površin v mestih in hkrati graditev velikih rekrear cijskih centrov, bazenov, igrišč, skupno s turističnimi, športnimi in sindikalnimi organizacijami bi morala podpreti mladina s konkretnimi akcijami. V komu-
nah bo potrebno izboriti pristanek delovnih organizacij in družbeno političnih forumov, da je to res potrebno.
Kaj sodite o upravljanju že obstoječih športnih objektov?
— Vzdrževanje in upravljanje vseh obstoječih objektov je bilo do sedaj v glavnem v rokah koristnikov, najčešče kluba ali društva. To je imelo za posledico, da se obstoječi objekti niso racionalno izkoriščali, saj so bili zasedeni le 4 do 5 dni na teden in še to le v popoldanskih urah.
Vsa ta vprašanja bo skušal naš posvet čimbolj proučiti in potlej izdelati smernice za nadaljnji razvoj izkoriščanja prostega časa mladine. Smo namreč na tem, da resneje zastavimo svoje korake tudi v tej smeri, saj je že čas, da postanejo mladi ljudje soustvarjalci pri kreiranju pogojev okoli izkoriščanja svojega prostega časa.
U.
II
I
mil
iiiiiiiiiiiiti'iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii!iifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
ALI JE
SREDSTEV
RES
DOVOLJ
Vse bolj pogosto slišimo očitke, češ, da imamo telesno kulturo na dokaj nezavidljivi ravni, čeprav žrtvuje zanjo naša družba že več kot dovolj sredstev. Mnogi ljudje menijo, da pri vsej stvari danes ni več problem denarja, temveč vprašanje, kam se izliva reka tisočakov, ki jih družba odvaja za šport. Očitki dalje letijo na številne športne funkcionarje, na prizadevne in sposobne ter na manj iznajdljive, da ne znajo obračati težko prisluženih sredstev.
Resnici na ljubo pa imajo današnje težave, s katerimi se srečujejo športniki, kaj malo skupnega z gornjimi trditvami. Dejstva so še vedno ista kot pred leti, ključno vprašanje je še vedno enako, še vedno odprto. Preprosto povedano, gre za to, da razpolagajo naše športne organizacije še vedno s premajhnimi sredstvi, da bi lahko zadostile tistim nalogam, ki jih terjamo od njih. Naj seštevamo kolikor hočemo, naj zaokrožimo navzgor kar najbolj na okroglo, naj delamo primerjavi z leti nazaj kolikor nas je volja, zaključek bo vedno enak. Sredstev za telesno kulturo ni dovolj. Kdor trdi nasprotno, za tega lahko mirno zapišemo, da o vprašanju ne ve dosti.
Pri vsej stvari pa seveda nočemo dajati v nič problem trošenja sredstev. Trdimo samo to, da ni to glavno vprašanje in da je treba zagrabiti nekje drugje.
Naše telesnokulturne organizacije si danes močno in marsikje že uspešno prizadevajo, da bi vsa vprašanja okoli financiranja te družbene dejavnosti čimbolj uredile. Seveda, kolikor je v njihovi moči. Tako je pozdraviti vsa prizadevanja okoli »prioritetne liste« športnih panog. Res je, da so metodo prioritete Uporabljale naše organizacije in društva že leta poprej, vendar je bilo to bolj nenačrtno, lahko bi dejali, avtomatično. Kruha ni dovolj za vse, zato je prejel večji kos zdaj ta, drugič oni. »Po novem« naj bi bile deležne redne in nekoliko močnejše podpore v prvi vrsti tiste športne panoge, za katere je družba zainteresirana. Torej, gre med drugim tudi za to, da bi bolj podprli aktivne športe, več mislili na množičnost, atraktivne predstave pa v celoti prepustili koristnikom, to je nastopajočim v krogu njihovih ljubiteljev.
To je pravzaprav vse, kar smemo pričakovati od prioritetne lestvice. Vsekakor korak naprej. Malce odveč pa bi bilo obširno razlagati, da tudi ta poteza ne bo rešila bistvenega problema v financiranju telesne kulture.
In v kolikor smemo danes pozdraviti vsa prizadevanja telesnokulturnih organizacij za bolj smotrno trošenje razmeroma pičlih sredstev, istočasno ugotavljamo, da gledamo na telesno kulturo še vedno preveč enostransko, iz napačnega zornega kota. V ilustracijo: v večini primerov, ko gre za tekmovanja, lahko v okviru delovnega kolektiva ali pa recimo v, okviru federacije, poskrbimo za potrebna finančna sredstva. Naj gre za nekaj sto tisočakov ali pa za nekaj milijonov. Ne trdimo, da pri tem ne nastopajo težave. Hočemo povedali le to, da smo v takih primerih vedno zmožni zvrtati potrebna sredstva.
Radi pa vržemo puško v koruzo, kadar gre na primer za organizacijo tečajev za neplavalce, kadar gre za količkaj soliden pouk telesne vzgoje na naših šolah, kadar gre za nakup najbolj cenenih športnih rekvizitov za mladino, kadar gre na primer za gradnjo nujno potrebne šolske telovadnice, improviziranih športnih igrišč, kadar gre za organizacijo oddiha in rekreacije več tisoččlanskega delovnega kolektiva itd., itd. Se vedno se dogaja, da dajemo prednost reprezentančnemu športnemu objektu, ki slane na primer toliko, kot deset ali morda še več telovadnic. Od treh sestavnih delov tekmovalnega športa dobro vidimo samo tretjega, ki bi moral biti le nekakšna prirodna nadgradnja prvih dveh. Investicije v tekmovalni šport znamo vedno zagovarjati in pri tem podčrtujemo naš ugled, potrebno propagando, turistični pomen in ne vem kaj še vse, pri ostalih dveh vprašanjih našega športa pa smo hladne krvi, čeprav bi lahko našteli poleg omenjenih treh argumentov še sto drugih, ki govore v prid razvoju temeljne telesne vzgoje in skrbi za oddih našega delovnega človeka.
Nesorazmerij je še vedno preveč. Lahko bi jih ublažili, napi tli s tem marsikaj dobrega, nikakor pa ne bi rešili bisti enega problema: splošnega pomanjkanja sredstev. Čeprav pogosto zapostavljamo temeljno telesno vzgojo na račun tekmovalnega športa, še daleč nismo zadovoljni z rezultati naših reprezentantov. Seveda pa bi bili še toliko manj, če bi jim pogoje, v katerih delajo, še bolj okrnili.
Skratka, naj delimo in obračamo sredstva kakorkoli, za vse jih je še vedno premalo. Legalizacija skritih kanalov in črnih fondov s katerimi se okoriščajo v glavnem le nogometaši, ne bi bistveno vplivala na današnjo situacijo. Ta sredstva so dana namensko in predstavljajo v kolesu financiranja telesne kulture obroben problem. Morda je rešitev v tem, da enkrat dokončno realiziramo sklade za telesno kulturo, saj z dosedanjimi 449 dinarji za telesno kulturo na leto, ki jih je bil v povprečju deležen občan v boljše situiranih slovenskih občinah, res ni mogoče delati čudežev.	A. ULAGA
g
5


g
s

g,
3

w>
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
\ rj

i
F 3W

.
I
1
1
k'
e
i
i
Wi
p
m
P
p
h
i
i
i
Tovarna čipk in vezenin Blecl
V OSPREDJU:
FINALIZACIJA
PROIZVODNJE
ii
i
V naši državi deluje več podjetij, katerih predmet poslovanja je proizvodnja čipk, vezenin, moškega in ženskega perila in podobno. Med temi podjetji pa ima vendar Tovarna čipk in vezenin Bled neko posebno, specifično obeležje: to je edina jugoslovanska tovarna, ki je za strojno klekljanje čipk in vezenin in za konfekcioniranje rokavic specializirana. Ta blejska tovarna je tudi eden najstarejših tovrstnih obratov, saj obstaja pravzaprav že od leta 1922. Takrat je bila to seveda manjša delavnica z obrtniškim načinom proizvodnje, ki je pozneje, po osvoboditvi nadaljevala tradicijo gorenjskega čipkarstva. Leta 1960 je zaposlovala tovarna 84 delavcev, danes pa šteje delovni kolektiv tega podjetja že 200 ljudi.
Ta podatek očitno priča, da je bil razvoj tovarne v zadnjih letih izredno dinamičen. Danes proizvaja strojno klekljane čipke za ženske
bluze, za obrobij anje robčkov, posteljnega ih drugega perila, dalje strojne vezenine, iz katerih se izdelujejo ženske bluze, obleke itd. ter rokavice. Fizični obseg te proizvodnje znaša 50 ton v vrednosti 700 milijonov dinarjev nasproti 20 tonam v vrednosti 180 milijonov dinarjev v letu 1960.
Takšnega porasta finančne realizacije pa kolektiv tovarne čipk in vezenin Bled ni dosegel samo s povečevanjem fizičnega obsega proizvodnje, marveč predvsem z izboljšanjem kvalitete izdelkov in z ovrednotenjem drugačne kvalitete surovin. To je omogočil med drugim tudi prehod z mikanega bombaža na česani bombaž, razen tega pa se je kolektiv z vso svojo proizvodnjo intenzivno usmeril k prilaganju potrebam trga. Poleg proizvodnega obrata za strojno klekljanje čipk, za konfekcioniranje rokavic in proizvodnjo strojnih vezenin je podjetje ustano-
Novi vezilni avtomatski stroj, s katerim dosegajo boljšo kvaliteto ter večjo vezilno širino blaga. Storilnost na tem stroju je že sedaj večja za 50 %, medtem ko se bo sčasoma zvišala kar na 70 °!o
vilo tudi zelo pomemben oddelek de-zinature, to je razvojni oddelek za izdelavo in realizacijo idejnih osnutkov novih vzorcev. Ko. je kolektiv formiral ta oddelek, je moral prebre-
BS
8!
Novi obrat konfekcije v izgradnji bo začel obratovati v prvi polovici prihodnjega leta
sti vrsto najrazličnejši!) težav, pokazalo pa se je, da se je trud izplačal. Zahvaljujoč se uspešnemu delu in iznajdljivosti tega oddelka so postali izdelki oblikovno kvalitetnejši, povečalo se je zanimanje trga, predvsem domačega — v zadnjem času pa si podjetje s kvaliteto in estetsko oblikovanostjo svojih izdelkov utira pot tudi na inozemske trge in postaja konkurenčno celo nekaterim najbolj priznanim inozemskim firmam.
Kaj je spodbudilo podjetje, da je začelo iskati možnosti za plasiranje svojih proizvodov na inozemskih trgih in se tako vključiti v zunanjetrgovinsko izmenjavo? Vsekakor je bil eden izmed vzrokov ta, da je jugoslovanski trg za prodajo množične proizvodnje izdelkov, ki so predmet poslovanja Tovarne čipk in vezenin Bled preozek. Ker naša država razen tega tudi uvaža — konkretno klekljane čipke iz Češkoslovaške in drugih vzhodnih držav, je nujno, da išče kolektiv možnosti za prodajo svoje povečane proizvodnje teh izdelkov na širšem svetovnem trgu.
Prehod s proizvodnje metrskega blaga h konfekciji je ena izmed zna-
čilnih teženj kolektiva. Njegov namen je, da blago, ki ga proizvaja, višje ovrednoti, to je v čim večji meri finalizira. Za uresničitev teh svojih načrtov potrebuje kolektiv tovarne seveda nujno nove delovne prostore, ki jih tudi že gradi.
Kot predvideva perspektivni program razvoja, naj bi podjetje ustvarilo po sedmih letih letno poldrugo milijardo družbenega bruto proizvoda. Vendar pa spričo sedanjega gibanja proizvodnje in možnosti v podjetju menijo, da bo ta program uresničen že v dveh ali treh letih. Zato pa bo seveda potrebno vložiti še precejšnja sredstva za obnovo in izpopolnitev strojnega parka, pri čemer je eden izmed temeljnih smotrov, ki si jih je zadal kolektiv, v tem, da -bistveno poveča tehnično opremljenost tlela. Vsa ta prizadevanja pa ne bi mogla roditi uspehov, če ne bi kolektiv nenehno posvečal veliko pozornost kadrovskemu vprašanju. Prav zahvaljujoč se tej skrbi ima dahes podjetje tudi možnost, da izpolni delovna mesta, ki jih bo terjala uvedba sodobnejše strojne opreme s tehnično izobraženimi in kvalificiranimi delavci.
1
gl
3&Š
i
i
I
8
|
n
i
i
m
F

|$
m
m
m
81
1
I
1
8
1
is
p
m
p
ii
1
8
m
i
i
Bi
P
p
I
i

Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec
UVELJAVLJANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC PROIZVAJALCA
Lahko bi uvrstili med značilne medsebojne odnose v našem sistemu delavskega samoupravljanja odnose, ki prevladujejo v delovnem kolektivu Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Lahko, saj nas s svojim primerom seznanja z močno uveljavljenimi načeli samoupravljanja v svojih šestih, popolnoma samostojnih ekonomskih' enotah, z njihovimi delovnimi kolektivi, ki gospodarijo s približno 55 tisoč hektari gozdnih površin.
Funkcija uprave podjetja je na
dlani: usmerja gospodarjenje na celotnem območju, usklajuje interese posameznih ekonomskih enot, nudi strokovno pomoč ter opravlja komercialne in knjigovodske posle . . .
Ekonomske enote gospodarijo po lastnem preudarku. Osnova za njihovo gospodarjenje so povsem decentralizirana osnovna sredstva. Decentralizacija je rezultat zavestne odločitve kolektiva ter njegovih samoupravnih organov v minulih petih letih. Ni potemtakem delo ene noči, pač pa je premišljena akcija z nedvomno ugodnimi posledicami.
Njen temeljni kamen je v decentraliziranih sredstvih! Vse ekonomske in obračunske enote so popolnoma samostojne, imajo svoje samoupravne organe, ki suvereno odločajo za svojo enoto. Vsako leto predlagajo in sprejemajo s celotnim programom podjetja usklajen proizvodni ter finančni plan, letni investicijski program, obraxnavajo občasne in letne delovne rezultate, razsojajo o me-
m
ŠšiSS
Spravilo lesa s traktorjem pozimi
Po novi cesti so stekle lesne mase
sečnih obračunih osebnih dohodkov ... Osnova za delitev osebnih dohodkov med enote je ustvarjen celotni dohodek posamezne enote. V tem je stimulacija za doseganje čim večje vrednosti v proizvodnji. Obenem pa so enote stimulirane pri zniževanju materialnih stroškov, pri čemer gre polovica znižanja teh stroškov na osebne dohodke, polovica pa na sklade podjetja kot celote.
S sredstvi skladov, ki jih ustvarjajo ekonomske enote, razpolagajo obratni delavski sveti ekonomskih enot. Delavski sveti lahko ob upoštevanju perspektivnih potreb posa-
mezne ■ enote sredstva skladov predvidijo in namenijo predvsem za korist takšne investicijske politike, ki je ekonomsko utemeljena, ki podjetju ter enoti zagotavlja hitrejši porast osebnih dohodkov in hkrati višjo stopnjo akumulativnosti.
Decentralizirana sredstva sestavljajo:
—	amortizacijski sklad,
1— sklad za regeneracijo gozdov ali strokovno imenovana — biološka amortizacija,
—	sklad skupne porabe in
—	sredstva za investicijska vzdrževanja osnovnih sredstev.
Jasno je, da kolikor se kaže potreba po združevanju posameznih skladov, obratni delavski sveti razpoložljiva sredstva tudi združujejo. To združevanje pride v poštev zlasti pri investicijah večjega obsega, pri za celotno podjetje pomembnejših akcijah — pri nakupu mehanizacije za potrebe strojnega in gradbenega obrata in ne naposled zavoljo koristi vseh članov delovne družine —' za zgraditev počitniškega doma.
Natanko opredeljen položaj pa Ima v sistemu samoupravljanja centralni delavski svet podjetja. Četudi je vseskozi poudarek na iniciativnosti posameznih ekonomskih enot, podčrtuje delovni kolektiv preventivno razpravljanje centralnega organa samoupravljanja. Centralni delavski svet je sicer organ odločanja druge stopnje — kot pravijo v kolektivu — in še to predvsem v zadevah, ki so pomembne za razvoj celotnega podjetja. Za realizacijo ciljev, pomembnih za podjetje kot celoto, nafnenjajo ekonomske enote 20 odstotkov ustvarjenih sredstev v skutini sklad podjetja, z ostalimi sredstvi — torej z 80 odstotki — pa seveda raznolagajo ekonomske enote
Ob takšnem sistemu uveljavljenih pravic odločanja ter ukrepanja je nedvomno v ospredju zavest proiz-
vajalca: nič nenavadnega ni potemtakem v dejstvu, da so seje obratnih delavskih svetov pogosto dokaj pestre, včasih celo ostre na račun posameznika, na račun napak posameznih delovnih skupin.
Mesečno in tromesečno ugotavljanje proizvodnih uspehov je vselej nekoliko vznemirljivo srečanje z rezultati lastnega dela. Ker je uspeh enot izmerljiv glede na ustvarjen dohodek, so tudi razpoložljiva sredstva, s katerimi razpolaga ekonomska enota, nedvoumna številka. To pa je osnova za uveljavitev solidnega sistema nagrajevanja po delu.
Edina, trenutno še neodklonljiva slabost v sistemu samoupravljanja in sploh gospodarjenja v delovnem kolektivu Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec je v togosti našega celotnega sistema upravljanja z gozdnim bogastvom. V podjetju’ pravijo: »Osnovna pravica slehernega kolektiva je v tem, da lahko sam planira svojo proizvodnjo!« V gozdarstvu je ta , pravica nekoliko okrnjena. Plan sečnje sestavlja republika, ga sestavlja okraj, proizvodnja asortimentov je administrativno določena, odkupne cene so določene, določeno je tržišče. Bržkone pa je tale resnica odklonljiva, trenutno še potrebna slabost, ki pa jo bo dober samo-
upravni sistem v naših gozdovih prej ali slej potisnil v pozabo.
Gospodarjenje z gozdovi je družbeno odgovorna naloga. Toliko odgovornejša, kolikor hitreje in učinkoviteje uveljavljamo kompleksno gospodarjenje z gozdnimi površinami, kolikor hitreje združujemo in enotirno načela gospodarjenja v gozdovih skupne lastnine in zasebnega sektorja. GG Slovenj Ggradec danes sodeluje v pogodbenem odnosu z zasebniki, pri čemer zajema na svojem delovnem območju 67 odstotkov gozdnih površin ali 72 odstotkov celotne blagovne proizvodnje. Pogodbeno sodelovanje je akcija v razvoju! Njen motor je samoupravna pravica zasebnih lastnikov., ki so prav tako voljeni v samoupravne organe podjetja. Med njimi so danes 4 v centralnem delavskem svetu, 1 v upravnem odboru podjetja, 11 v obratnih delavskih svetih ekonomskih enot in kar 35 v svetih gozdnih kooperantov. To dejstvo pa vsekakor odpira vrata individualnim proizvajalcem, da soodločajo pri gospodarjenju z gozdovi, predvsem v zasebnem sektorju, pri formiranju cen, pri formiranju skupnega in osebnega dohodka.
V uveljavljeni samoupravni shemi Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec je nekaj karakterističnega. Urejeni medsebojni odnosi in, kot temu rečemo, čisti računi med posameznimi delovnimi enotami, nv»d posameznimi člani delovnega kolektiva so nedvomno najžlahtnejša osnova za dobro počutje delavca, za njegovo navezanost na delovni kolektiv.
Od tega pa ima naša celotna skupnost svoje koristi.
1
la
i
h
IM
*
8«
P
i
i
6
§5
!:ri
§1
Si
a
m
m
M
i
*
Sš
s
#$
8
8
P
a
m
M
Drevesnica Muta z zmogljivostjo 2,500.000 sadik letno
'M
Humoreska
Neki naš znanstvenik je konstruiral robota. Možgani tega robota so bili sestavljeni iz elektronskih celic. Lahko je opravljal vsa dela kot človek in kar je najvažnejše, imel je tudi sposobnost pridobivati si novo znanje in življenjske izkušnje. Konstruktor ga je vpisal v osnovno šolo, ker je bil prepričan, da robot v pouku ne bo zaostajal za ostalimi šolarji in da bo sčasoma končal tudi kakšno fakulteto.
In res, robot je bil dober učenec. Po nekaj mesecih je zvedel, da obstajajo tudi razne večerne šole in magnetofonski tečaji, na katerih se diplome lahko dobijo mnogo lažje in hitrejše kot v redni šoli. Takoj je zapustil redno šolo in začel obiskovati večerno. V enem letu je končal večerno gimnazijo in dve upravni šoli. Okrašen s tremi diplomami je prišel. k svojemu konstruktorju in zahteval, da ga zaposli. Izumitelj ga je zaposlil in robot se je pokazal kot izreden uslužbenec. Njegova jeklena konstruk-
ROBOT
cija mu je omogočala, da je postal neutrudljiv. Na sestankih je ure dolgo razpravljal in govoril same ustrezne izraze:
— Objektivne težave so povzročile nazadovanje našega podjetja, vendar moramo zaupati prihodnosti, ker perspektivni načrt razvoja našega podjetja predvideva hitro razširitev vseh proizvodnih zmogljivosti, zato je prvi pogoj, da damo proste roke tovarišu direktorju...
Edino, kar ga je oviralo pri njegovem delu, je bila njegova toga drža na stolu, kar je kmalu zapazil in sam tudi popravil s 'tem, da si je na hrbtu vgradil bolj prožna hrbtenična vretena in kmalu je postal tudi bolj prožen.
Zaradi električnih možgan je bil nezmotljiv igralec poker ja. Točno je vedel, s kom mora izgubljati igre. Njegova ušesna membrana je bila tako občutljiva, da je na razdalji dveh kilometrov slišal spanec mravlje. Zato je bil stalno na tekočem, kdo koga opravlja. Te podatke je izkoriščal tako, kot mu je najbolj ustrezalo.
Njegov vzpon je bil meteorski. Kmalu je postal šef svojega izumitelja in v kratkem ga je tudi odpustil kot popolnoma nesposobnega. Mnogi uslužbenci so se čudili, kako to, da jih lahko takšno železno čudo vodi, ki nima ne duše ne srca, vendar so jim odgovarjali, da je v položaju, ki za podjetje ni bil rožnat, edino pametno, da jih vodi železna roka. Ker je imel po svoji konstrukciji izredno magnetno moč, so bile tudi mnoge ženske v podjetju na njegovi strani.
Nekega dne je napisal prošnjo, da mu ime Robot spremenijo v Rodoljub. Kmalu po tej patriotski gesti so ga poslali tudi v tujino kot zastopnika podjetja ...
Ker je služboval v deželah, ki imajo tropsko podnebje in kjer neprestano dežuje, ga je začela razjedati rja in postal je popolnoma neuporaben. V njegovem podjetju seveda niso zapažali, da nič ne dela, pa so mu kljub temu še naprej pošiljali redne dohodke.
Zaman je obiskoval najboljše elektronske strokovnjake. Njegova rja je bila neozdravljiva. Ponoči je popival po nočnih zabaviščih in popil je velike količine olja, ker je bilo to edino, kar je njegov zarjaveli organizem še lahko prenesel.
ALEKSIJE MARJANOVIČ
|
in
UGRABITEV NA JUGOSLOVANSKI NAČIN — Dve toni premoga pripeljite na dogovorjeno mesto, za sina naj vas pa nikar ne skrbi...
Illllllllllllllllllllllllll!llllllll!lll!lllil!!lllll!llllll!ll!lll||||||!l!llllllll||||!l!lllllillll!!l!ll||||||||||||||!l|||||||||||||||||||||'||||||||||||
JUGOSLOVAN NA	SAMOTNEM OTOKU	%
—	Glej no, vodomet	je	začel	delati, gotovo	je danes %
kak državni praznik ...	§|
/	I
111111111111-----------------------------------------------------------1
*	2	3	*	s		6
7						
8				9	to	
H			12		13	
M			IS	«		
	□	17				
16	19				t	
2o					2!	22
23			2*	2S		
26		27		28		
		29	3o			
St	_			___		_
Križanko
Vodoravno: 1. mrežasta tkanina, ki jo uporabljajo za izdelavo gobelinov, 7. glavna oseba Shakespearove tragedije, 8. -oddelek starorimske konjenice, 9. primitivno strelno orožje, 11. priimek velikega nemškega
filozofa (Immanuel), 13. veznik, 14. površinska mera, 15. zanos, polet, 17. izbrana družba, 18. dan v tednu, 20. letoviški kraj v Istri, 21. začetnici imena in priimka slovenskega slikarja folklornih motivov, 23. egipčanski bog, 24. svetopisemsko ime, 26. žužkojedec, ki živi pod zemljo, 28. okrajšano moško ime, 29. dekoracija, 31. izletna točka pri Vrhniki.
Navpično: 1. ptica pevka iz rodu vran, 2. star denar, 3. zdravilna rastlina, 4. različna samoglasnika, 5. glasbeni izraz, 6. namen, zvij-ača, 10. samostanski predstojnik, 12. vrsta vozila z živinsko vprego, 16. podoba, 17. daljše časovno obdobje, 18. drag kamen, 19. arabsko moško ime, 21. gorljiv plin, 22. lirska pesem, 25. ime jugoslovanskega teniškega reprezentanta, 27. težko strelno orožje, 30. začetnici priimka in imena slovenskega pisatelja (»Samorastniki«).
REŠITEV
PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno:	1. surogat, 8.
Okinawa, 9. lama, n, 10. Una, 11. žig, 13. na, 14. lese, 15. kolar, 16. prapor, 18. Lapad, K, 20. Ikar, 21. Ka, 22. ne, 23. alt, 24. iterbij, 27. jablana.
Prikolice
za varno vožnjo
Proizvaja:
TEHN0STR0J LJUTOMER
Prešernova cesta 40
Telefon 81-035 81-064
LEPO OBLEČEN - ZADOVOLJEN, KDOR OBISKUJE:
>RODAWsmis1
Mol
,U-U.a,k4*SA,vMlARIB O R
Odkupujemo vse vrste odpadnega materiala po dnevnih cenah
SUROVINA
MARIBOR
Poslovne enote:	Maribor, Celje, Ljubljana, Ilirska Bi-
strica, Radlje ob Dravi z 28 odkupnimi postajami.

Spored RTV Ljubljana za teden od 10. do 16. decembra 1964
ČETRTEK
10.	decembra
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji	radijski
dnevnik — 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Transportna sredstva — železnica — 9.25 Glasbeni ve-dež — 9.45 Dopoldanski domači pčle mele — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik —
10.15	Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti! —	12.05
Kmetijski nasveti — 12.15 Cez hrib in dol — 12.30 Med kon-certantnimi skladbama Lucijana Marije Škerjanca — 13.15 Obvestila in zabavna glasba
—	13.30 Priporočajo vam . ..
—	14.05 Naši solisti v popularnih operah —	14.35 Naši
poslušalci čestitajo	in po-
zdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Igra vam pihalna godba Ljudske milice — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja
—	18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 »Odskočna deska« — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Plesna glasba —
23.05	Večer sodobne instrumentalne glasbe — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
©
PETEK
11.	decembra
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Dva diverti-menta iz repertoarja orkestra RTV Ljubljana — 8.35 Za vsakogar nekaj — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Igra godba na pihala nizozemske mornarice
—	9.35 Pet minut za novo pe-
smico — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik —	10.15Ko-
morni zbor RTV Ljubljana poje slovenske narodne pesmi
—	10.35 Novo na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra
—	11.00 Nimaš prednosti! —
12.05	Radijska kmečka univerza —	12.15 Domače viže za
prijetno opoldne — 12.30 Arije in orkestralni odlomki —
13.15	Obvestila in zabavna
glasba —	13.30 Priporočajo
vam ... — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Drobno pisemce potuje — 14.35 Minute za komorno glasbo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik
—	15.25 Napotki za turiste —
15.30	Narodni zvoki iz Argentine — 15.45 Novo v znanosti
—	16.00 Vsak dan za vas —
17.05	Petkov simfonični koncert — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu —
18.15	Revija naših pevcev zabavne glasbe — 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih
—	19.00 Obvestila —	19.05
Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik —
20.00	Zvočni mozaik — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Vloga zbora v evropski glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
SOBOTA
12.	decembra
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 6.30—6.35 Napotki za turiste — 8.05 Poje Gorenjski vokalni oktet — 8.25 Zabavni orkester — za dobro jutro — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Drobno pisemce potuje — 9.25 Iz ljubljanskih glasbenih šol — 9.45 Četrt ure s kitaro — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik —
10.15	Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti!	—	12.05
Kmetijski nasveti —	12.15
Opoldanski domači pele mčle
—	12.30 Glasbeni spomini na vojna leta — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam... — 14.05 Iz oper jugoslovanskih avtorjev
—	14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik
—	15.30 Trije zbori iz Tržaške pokrajine —	16.00 Vsak
dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Izložbeno okno
—	18.45 S knjižnega trga —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 »Modrostni zob« — 21.00 Zaplešite z nami — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za prijeten konec tedna —
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje
NEDELJA
13.	decembra
6.00—8.00 Dobro jutro! — 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar — 6.30—6.35 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — Anton Ingolič:	Tajno društvo PGC —
8.54 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I.
—	10.00 Se pomnite, tovari-
ši. . . Franc Maks-Nace: Strah je huda reč — 10.30 »Slava delu. .-«	—	10.40 Nedeljski
koncert lahke glasbe — 11.40 Nedeljska reportaža —	12.05
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Za našo vas — 13.50 Na kmečki peči — 14.00 Listi iz albuma orkestralne glasbe — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Orkestralna in lahka glasba —16.00 Humoreska tega tedna
—	16.20 Mali ansambli in popevke — 17.05 Majhen operni koncert — 17.30 Radijska igra
—	Vasja Ocvirk: Pridi po orglice — 17.58 Igrajo veliki orkestri — 18.30 Glasbeni spored za nedeljsko popoldne —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe
—	22.10 Melodije za lahko noč
—	23.05 Nočni koncert jugoslovanske glasbe — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
PONEDELJEK
14.	decembra
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Zaplešimo in zapojmo — 9.25 Iz narodne zakladnice — 9.45 Igra pihalna godba Rudolfa Urbanca —	10.00 Dopoldanski
radijski dnevnik — 10.15 Pisan orkestralni intermezzo — 10.35 Naš podlistek —	10.55
Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti! — 12.05 Radijska kmečka univerza — 12.15 Pred domačo hišo —	12.30
Skladbe za virtuoze — 13.15 Obvestila in zabavna glasba
—	13.30 Priporočajo vam . . .
—	14.05 Arije iz Rossinijevega
Seviljskega brivca —	14.35
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Lepe melodije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka št. 5 — 18.00 Poročila —aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi
—	18.45 Narava in človek —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice —	19.30 Ve-
černi radijski dnevnik — 20.00 Skupni program JRT — Studio Beograd —	22.10 Nočni
akordi — 23.05 Literarni nokturno —	23.15	Jazz orkestri
vam igrajo —	24.00 Zadnja
poročila in zaključek oddaje
TOREK
15.	decembra
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Nastopajo Veseli planšarji in Trio Rudija Bardorferja z vokalnim se-kstetom bratov Pleško — 8.25 Od melodije do melodije — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Svet onkraj Mure
—	9.25 Odlomki iz opere Car-
men v izvedbi ansambla zagrebške Opere — 9.45 Zvočne miniature — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Glasbeni sejem —	11.00 Nimaš
prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Dalmatinske narodne pesmi — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Priporočajo vam ...	—
14.05	Radijska šola za višjo stopnjo — Umetnik ledene dobe — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik —
15.30	V torek na svidenje —
16.00	Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev
—	18.00 Poročila — aktualno-nosti doma in v svetu — 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Majhen recital pianistke Tatjane Bučar
—	20.20 Radijska igra — 21.35 Serenadni večer — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
SREDA
16.	decembra
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Glasbene motive raznih narodov igra instrumentalna grupa Georga Espitalierja — 9.25 Dopoldanski domači pčle mčle — 9.45 Trije solisti in tri zasedbe —
10.00	Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Zabavni zvoki — 10.45 Človek in zdravje
—	10.55 Glasbena medigra —
11.00	Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Trio Avgusta Stanka — 12.30 Romantični operni dueti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba
—	13.30 Priporočajo vam . . .
—	14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Svet onkraj Mure — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu — 15.30 Tako poje naša dežela — 16.00 Vsak dan za vas
—	17.05 Slovenski reproduktivni umetniki v preteklosti in danes — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu
—	18.15 Iz fonoteke Radia Koper — 18.45 Naš razgovor —
19.00	Obvestila — 19.05 Glas-
bene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Danilo Švara: Dve zborovski skladbi — 20.20 Igra Ljubljanski jazz ansambel —	20 40
Giuseppe Verdi: Othello, radijska priredba opere — 22.10 Godala in zabavni zbori — 23 05 Literarni nokturno —
23.15	Jazz s plošč — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje