f I ■■■■EBSilll o alpina NOVI STATUT JE SPREJET zadnji seji delavskega sveta j3 bil 17/9 1970 dokončno sprejet novi STATUT ALPINE, ki bo stopil v veljavo šele, ko poteče mesec dni in ga bo potrdila tudi Skupščina občine Škofja Loka. Komisija za pripravo samoupravnih aktov je poročala o pripravah predloga statuta, ki so bile v skladu z določili dosedanjega sta-ata. Najprej so bile dane v razpravo teze za novi statut, nato ja je komisija iz tez in pripomb oripravila osnutek statuta, ki je bil ponovno dan v razpravo med čla ne kolektiva in družbeno-politič-•se organizacije. V ta namen so bili sklicani tudi zbori delovnih ljudi po posameznih proizvodnih enotah, kjer je bilo tolmačeno in obravnavano celotno gradivo.- Pi~ menih pripomb na osnutek statuta ni bilo, postavljena so bila le razna vprašanja, na katera so lila dana ustrezna pojasnila. Mnenje članov delavskega sveta jc bilo, da se morajo vsa določila novega statuta upoštevati in se po njem ravnati, kar velja za vse člane kolfekfeiva. 7 novem statutu je sprejeto, da )0 imel delavski svet svoj uprav- ni odbor, katerega sestavlja pet članov delavskega sveta. Namen upravnega odbora delavskega svet-je, da v času med' enim in drugim zasedanjem delavskega sveta oprav lja določene zadeve, ki so predvidene v statutu. Tudi kolektivni izrršilni organi bodo dobili nc pravice in dolžnosti, razširil? bo njihova dejavnost, tako da bo namesto dosedanjega upravnega o^ bora to delo vršilo devet odb'V ki se bodo specializirali na r jem območju. Tako bo pri upravi nju podjetja sodelovalo več ljue:; t C- ker bo nosamezni član kolektiva . lahko izvoljen le v en sam kole! tivni izvršilni organ. Statut je esnova za izdelavo vseh pravilnikov, ki morajo biti čimprej izdelani. Predvsem pa to v lja za pravilnik o delitvi oscL nih dohodkov in sistemizacija delovnih mest, ki sta nujno pot rebna zaradi ureditve medsebojni, odnosov v kolektivu. Torej, kot smo že povedali, TUT mora biti ZAKON PODJETJA moramo vsi spoštovati in upošte -njegova določila. Anton Oio. VOLITVE V ORGANE UPRAVLJANJA Letos bodo volitve v delavski svet 19. oktobra, torej nekaj mesecev pozneje kot običajno. Ta izjema je napravljena zato, ker smo letos sprejemali nov statut, v katerem bi glede volitev v delavski svet lahko ioločili dru -gače, kot je bilo doslej, pa bi morali po sprejemu statuta izvesti volitve še enkrat. Sedaj je predlog statuta že do -končno sprejet (čakamo le še na morebitne pripombe občinske skupščine) in je jasno, da glede volitev in števila članov delavskega sveta v prihodnje ne bo bistvenih sprememb. Je pa v tem po -gledu nekaj novosti in sicer: - število članov delavskega sveta je dedaj utrjeno na 47, med- . tem kc je bilo prej odvisno od števila volilcev, - če ni na kandidatni listi vsaj za tretjino več kandidatov, kot pa jih je treba izvoliti, so na volitvah izvoljeni le tisti, za katero je glasovala več kot polovica od vpisanih volilcev(torej lahko pride do cenovnih vo9 litev), - nepopolno kandidatno listo lahko viožičetrtina, vondar najmanj 10 volilcev iz določene volilne enote. Članom delavskega svota, ki so bili izvoljeni lansko leto, traja mandat še do volitev v letu 1971, t?ko da sedaj volimo le polovico članov delavskega sveta, seveda za 2 letno mandatno dobo. Hkrati z volitvami v delavski svet so razpisane tudi volitve v svete obratov in drugih organizacij združenega lela v podjetju. Doslej smo sicer imeli svete de - lovnih enot, vendar se v praksi niso obnesli, ker niso imeli konkretnih pravic in odgovornosti. Po novem statutu bodo sveti organizae cij združenega dela imeli določeno samoupravno področje, ooleg toga pa bodo imeli važno vlogo pri upravljanju nodjetja. Tako delavski svet ne bo mogel sprejeti np~ benega splošnega akta, ne da bi o tem prej zavzeli stališče sveti organizacij združenega dela. Zaradi tega novi statut določa, da v svet organizacije združenega dela avtomatično pridejo vsi člani delavskega sveta iz tiste enote, poleg njih pa enota posebej izvoli še enako število članov (prav za orav enega več) svojega sveta. Tako sestavljen svet bo torej izražal voljo in stališča svoje enote in hkrati prenašal ta stališča v delavski svet. Ker imamo sedaj drugačno organizacijo enot in njihovo številčno sta nje, kot tudi drugačno število čla nov posameznih svetov, jo nemogoče vključiti člane dosedanjih svetov delovnih enot v nove svete.Zato so razoisane volitve za vse člane svetov. Da pa bi vpeljali tu di v svetih sistem rotacijo, bomo polovico članov letos volili za do bo 1 leta. Po volitvah v delavski svot nas ča kajo še volitve kolektivnih izvršilnih organov. Teh organov bo 9, v vsakem pa bo od 5 do 9 članov, ki pa ni nujno, da so člani delavskega sveta. Ti organi bodo imeli precejšnja poohlastila in veliko odgovornost, zato bo treba dobro premisliti, koga bomo predlagali 'za člana teh izvršilnih organov. Po novem statutu naj bi se bistveno izpopolnil samoupravni mehanizem v našem podjetju. V ta namen so bolj kot dosedaj orecizirano konnetence posameznih organov,poleg tega na se v samoupravni mehanizem vključuje veliko večje Ste -vilo članov delovne skupnosti, ki bodo neposredno sodelovali pri sprejemanju odločitev. Ker se hkrati izvaja delitev dela na področju upravljanja podjetja in "specializacija'' zlasti izvršilnih organov za posamezna področja, je s tem zagotovljena dejanska poglobitev samoupravljanja v našem podjetju, saj bodo vse važnejše odločitve sprejemali izvoljeni organi. Seveda pa statut sam po sebi ne - zagotavlja uspeha, če ni ljudi, ki bi se v praksi zavzemali za njegovo uveljavitev. Zato je tre-" ba gledati, da bomo v delavski svet in druge kolektivne organe izvolili ljudi, ki bodo hoteli in znali uveljavljati sodobne po -glede na upravljanje podjetja, in ki bodo pripravljeni tudi prev: zeti odgovornost za odločitve. Stojan PERTOVT PERSPEKTIVNI RAZVOJ NAŠIH ŠIVAL« NIC Izdelovalnice zgornjih delov obut ve so postale zadnja leta problem številka ena v čevljarski indu 6 striJi po vsem svetu. ?ri analizi vzrokov je slika ta-icoj povsem jasna: mehanizacija In avtomatizacija ne napreduje -ta sorazmerno z montažnimi od -delki. Ne trdimo s tem, da se šivalnice ne izpopolnjujejo z boljšimi stroji, enotavnejšimi tehno-.oškimi postopki in boljšimi -.ransportnimi napravami, vendar lam močno kroji usodo naših šival :.ic tudi moda, oziroma na kratko" rečeno - tržišče. Tržišče je vsak oan bolj zahtevno, povpraševanje }o obutvi se zmanjšuje, trg pa ;e nasičen s standardno obutvijo, la drugi strani pa se veča pov - praševanje po moderni, bolj pestri obutvi, ki pa zahteva precej več vloženega dela s strani naših šivalnic. Danes imajo naše ženske galanterke skoraj poprečno loo% daljši izdelovalni čas v šivalnicah kot so ga imele pred tremi t leti in to občutno preobremenjuje zasedbo naših šivalnic. Nasprotne reaultate lahko ugoto -vimo v naših montažnih oddelkih, kjer se je zadnja leta produktivnost dvignila na račun boljše mehanizacije t oziroma imajo ti oddelki še veliko možnost povečanja produktivnosti na račun boljše strojne opreme, s katero danes že razpolagajo proizvajalci čevljarskih strojev. Naj pojasnim še bolj točno,,da to ni problem samo 'Alpine'- temveč skoraj celotne čevljarske indu -strije v svetu. Nemci odpirajo nove obrate v pasivnih krajih dežele, kjer jc še mogoče dobiti žensko delovno silo, uvažajo zgor nje dele obutve celo iz Indije. Italijani masovno izdelujejo zgor nje dele po privatnih domovih,tako pritegnejo k izdelovanju zgornjih delov tudi vse gospodinje. Poglejmo še situacijo šivalnic v naši državi: "Peko" tovarna obutve iz Tržiča je zgradila v Trbovljah večji obrat za izdelovanje zgornjih delov obutve., kajti Trbovlje so rudarsko mesto in je dovolj brezposelne ženske delovne sile. "Pianika" ima namen širiti svoj obrat na Jesenicah , kjer je težka industrija in je tudi dovolj ženske delovne sile, ki ni zaposlena. Med tem časom se je vrsta čevljarskih obratov po naših južnih republikah pri -čela specializirati za izdelavo zgornjih delov. Mi smo poizkusili sodelovati že z vrsto teh podjetij, vendar smo doživeli do sedaj še vedno grenke izkušnje.Stro kovna zasedba po teh obratih je slaba, kvaliteta izdelkov pa te- mu primerna ali pa še slabša. V "Alpini" nam sedaj primanjkuje za jesenbko-zimsko sezono cca l.ooo parov zgornjih delov dnevno. Vse te zgornje dele nam morajo izdelati naši kooperanti po Sloveniji in po ostalih republikah. Imeti posla s tolikimi kooperanti, nadzorovati kvaliteto, opravljati prevzemeein prevoze,precej poveča naše poslovne stroške. V bližnji prihodnosti se bo morala tudi "Alpina" odločiti za krajiji kjer naj bi organizirali primeren obrat za izdelovanje zgornjih delov, ki bi bil sestavni del ma -tičnega podjetja in bi delal pod vodstvom naših strokovnih ljudi. Kot eden bistvenih faktorjev,ki bi ga morali pri tem upoštevati, je medkrajevna razdalja in pa seveda vprašanje delovnih prostorov. Iskali bomo primeren kraj, kjer je na razpolago ženska delovna sila, kraj,ki bo najbližji zaradi stalne povezave in uvajanja nove proizvodnje in kjer bodo nudili ali bodo pripravljeni zgraditi pod določenimi pogoji tudi primerne proizvodne prostore. Tone ELF.MENČIČ "ndustrijska proizvodnja držav ?GS ?o podatkih komisije EGS je znašal v I. poli. 197o v primerjavi 2 istim razdobjem 1969 porast industrijske proizvodnje v posamez-r.ih državah EGS od 1% do 11%. Na prvem mestu ^e bila Nizozem -s*a s povečanjem 11%, nato slede Italija z 9%, Eelgija in Luxemburg z 8,5%, 2Rti z 0% in Franci-;a s 7%. Vir:: Nachrichten fiir ^rsscnhandol 229 3.1o.l97o POSLOVITI RAZGOVORI V SSSR T€l - 124 je iz Beograda ponesel svoj tovor proti .Moskvi. Potovanje je bilo hitro, toda ne pre -več udobno. Avion se bolj postavi s hitrostjo kot udbbnostjo,je pa tudi to nekaj. Moskva je bila že vsa v jesenskem oblačilu, hlad na, deževna in zvesto zaverovana v svoj prav. Vsako leto so na jesen meddržavni pogovori o redni blagovni izmenjavi. Naša veja je sedaj že nekaj let udeležena s 3 milijoni parov razne obutve. Porba za pravico je težka in ni nam še uspelo sprejeti enotni in za vse enako veljavni ključ. Kadarkoli je sestanek odbora 125 veje (obutev in usnje), ali celo vseh predstavnikov te industrije v Jugoslaviji, je vedno najtrše okoli politike izvoza,zastopanja in seveda onostnosti cen. Hi ne bi bili Jugoslovani, če bi bili povsem složni. Letošnja pr-iiica Alpine do vzhodnega izvoza je 5,572 od celotne količine. Ta oravica oa je pridobljena na. osnovi zapadnega izvoza in predstavlja delež vrednosti v zapadnem izvozu. Na nas odpade približno 17o.ooo parov. Kolekcija je dopotovala nekaj dni pred. nami. Jugoslovansko ekipo je predstavljalo 16 predstav nikov največjih podjetij in še predstavniki Centrotextila, ki je izvoznik za to področje. Delo je potekalo po programu. Kolekcija je štela 1443 modelov.Razde lili smo jo po tovarnah, kar je gotovo prednost in možnost,da kupec spozna vsako tovarno posebej. Mi smo imeli v Rusiji 69 modelov, največ salonk in sandal. Sledili so uradni razgovori in dogovori in pričel se je izbor. Sodelovale so vse republike in izbrale po pre je dodeljenih količinah.Izbor je bil končan v treh dneh. Naše podjetje je imelo zelo solidno kolekcijo. Bila je, lahko rečem, prava za njihove razmere in želje. Pri izbiri modelov ni bilo težav, količina je bila celo prekorafiena. Edino moški modeli (nizki) niso, kot so rekli, odgovarjali .Sledilo je urejevanje količin, kalkulacije, določitev grup in odstotka posameznih vrst obutve. Rusi so določili odstotek zimske, moške in ženske ostale obutve. Procent zimske se je letos dvig© nil od 33 na 35, moška obutev pa na 16. ženska ostala obutev je ostala na 49 procentih. Do tu je šlo V6C dobro. Najtežje pa je bilo določati obutev po skupinah. Količine nikakor niso odgovarjale. Moralo oa je biti prav po količini ( 3 milijone parov) in po določenih od -stotkih. Razumljivo pa je to,da je vsak strmel za čimboljšo možnostjo in da ne prejme v kolekcijo prezahtevne obutve. Sledil je še dopolnilni izbor in pregled ministra, ki je dokaj po svoje (razumljivo) še mnogo spre minjal, najraje na slabše. Sle 8 dile so priprave cen in formi -ranje grup. Vemo, da Rusi plačujejo po določenih grupah in skušali smo, seveda ni šlo gladko, združiti tako obutev skupaj za icatero smo potem lahko dajali zagovor. Pojavile s^ se nove irde--ave, poskušali smo z noviir( gru ?ami in cenami. Zimska obutev za rušijo je že sedaj nerentabilna, :ato smo pripravili tudi nove cene za škornje in predvsem za obutev s krzneno podlogo (narav-ro krzno). Prvi poskus s conami ;e bil z njihovo strani ocenjen :ot neresno delo. >red sabo smo imeli eno dejstvo: :e že na Zapadu izgubljamo denar, potmn na Vzhodu tega ne sme biti. Tre bomo pa krili obe zgubi? Spomnimo se poslov na Vzhod, ko siuo zaslužili /eliko denarja.Seda; pa gre vse p^ isti poti. Na eni strani se vršijo razgovori o znatnem povečanju izvoza v SZ,po drugi pa zahtevajo zanadne cene. 'i.'o smo jim tudi povedali. Čustev niso delili z nami. Končni izgled je bil pa tak: Cene bodo verjetno ostale lanske, z nekaj uspehi pri posameznih grupah. Rešila nas je v glavnem kclekcija, ki pa jo bo treba spet bolj odgovorno proizvesti kot letos (škarti). Istočasno sta delali tudi češka in poljska delegacija. Njin so vzeli mnogo večje količine po lanskih cenah. Tudi za njih posli niso eno -stavni. Štirinajstdnevno potovanje je bilo, lahko rečem, uspešno in tudi dovolj naporno. Moskva, glavno mesto tako razsežne države je veliko mesto, vendar pa mirno in preseneča, da ne more dokazati tistega, kar slišimo o Sovjetski zvezi. Prepričana ja v svoj prav, v svoje poslanstvo, kar pripoveduje in prikazuje. Ko človek sedi v sobi največjega hotela v Evropi "Rusija in opazuje Kremelj in prostranstvo mesta, lahko zaključi Najlepše je, ko po svoji poti brez druščine korakamo v prihodnost. I. REJC. dipl.oec. ODPRLI SMO OBNOVLJENO PRODAJALNO V četrtek, dne 1.oktobra ob 16 uri popoldne, smow ZAGREBU, Ilica 24 odprli na novo urejeno prodajalno. To je naša poslovalnica, ki dela največ prometa. Odpreti bi jo morali že v prvi polovici septembra, vendar so se dela nekoliko zavlekla. Notranjost prodajalne je so- dobno urejena in bo prav gotovo privlačna za potrošnika, tako,da pričakujemo precej več prometa, k kot smo ga imeli do sedaj. V ta namen so bila vložena znatna sred stva, katerih nam ne sme biti žal. V bodoče bomo morali sistematično delati na urejanju že obstoječih prodajaln; nove pa bomo od pirali le tam, kjer bomo zagotovo vedeli, da so ekonomsko opravičene . Kolektivu prodajalne ZAGREB I želimo, da bi še naprej žel take in boljše uspehe na področju prodaje, kot so jih do sedaj. Ivan capudff::. beograjski sejei1 Vsako leto je v prvih dneh oktoh-ra v Beogradu sejem mode v svetu, na katerem so najrazličnejši proizvajalci iz Jugoslavije in drugih evropskih držav razstav -Ijajc svoje modne novosti za pri-iod.njo spomladansko in poletno sezono. Razstavni prostor je do-!taj obsežen, zlasti obutev je bila na letošnjem sejmu zelo dobro zastopana, saj je razstavljena 'car v petih razstavnih ravijjo - "udi mi smo imeli na sejmu mode £VO] razstavni prostor, kjer smo razstavili modele iz kolekcije za prihodnjo sezono. Razstavljeni so ;ili modeli ženskih salonk v no-'i bambus izdelavi, skozi šivani '.odeli nizkih čevljev, modeli žen kih sandal ter ženske mokasine, .-.L -.'rvrlsj .-•-.eli v ;.l )\r .;(-: • "i j i katerih doslej nismo imeli v svoji kolekciji. Ob sodelovanju krea-torjev ELLE-OtJA smo razstavili nove proizvode modne obutve za široko potrošnjo. Ha sejmu niso manjkali tudi naši priznani par.cerji. Po ogledu vseh paviljonov razstavljene obutve sem dobila vtis, da se vsi proizvajalci obutve, eni bolj drugi manj, žele na samem sejmu, kot kasneje na tržišču čimbolj uveljaviti z uporabo modernih kopit, novimi podplatnimi izdelavami, čim modernejšimi materiali in barvami, hkrati pa žele napraviti obutev čim bolj udobno in mehko ter lepo na zunaj. Pri moških modelih sta jasno začrtani dve osnovni liniji modelov in sicer športna linija s širokimi in dvignjenimi konicami. Čevlji so dokaj zaprti in uporabljena je vezava z močno povdarjenimi rinčicami. Vezalke so pogosto oisane in močne., *nale so manj zastopane kot smo opa- ..i pri sedanji kolekciji- Uporabljeni materiali so bili kroki, knauč-lak, caimen in klasični boksi. Tudi Tudi podnlatna izdelava je nri športnih modelih precej groba z nazobčanimi okvirji okrog nete. Umirjeni modeli so na konici precej ožji od športnih, vedno na so še zelo udobni. Uporabljeni materiali se ne razlikujejo mnogo od materialov za športno obutev.Tudi skupina moških moka-sink je bila zelo močno zastopana. Pri teh modelih je značilna fleks šivana nod^latna izdelava in uporaba mehkih materialov, kar daje občutek udobnosti. Najvežnejše barve so vsekakor črna in rjava, medtem ko pri mokasinkah zelo močno izstopa bela barva, ki smo jo onazili skoraj pri vseh razstavijalcih, potem na seveda tudi bt-ššin zelo svetlorjave barve . Tudi pri ženski obutvi bi lahko začrtali dve osnovni liniji, ki nista tako izraziti pri vseh proizvajalcih, kot to izstopa pri moških modelih. To je snet športna in umirjena linija, vendar že bolj nrevla-uje umirjena linija. Le nri mode-' x.i, ki so namenjeni prodaji že v poznojesenski in zgodnje-s^omladan-• ".i f'..:>'.■■:.• i orevl-^u-jo N orths li-r.i j-v . r-Aii • ••!• v:.- o&ie -•'.t v r-o^ ski sezoni prevladuje špoirna linija. Konice so ie nekolik;? ozne kot v dosedanji sezoni. Pri Športnih nodeiih so pete še. dokaj' roke, vendar niso obrnjene na.ia^, pri umirjenih modelih ra so pete elegantne in pomaknjene naprci ■ Prevladuje bambus izdelava s: najrazličnejšo debelino podplatov, fleks šivana izdelava ali. njena imitacija, Pri vseh razstav1j31-cih je še vedno dokaj zastopan paspul v enaki barvi kot r.><:t:trial zgornjega :usnja, medtem ko sz> debeli platoji skoraj ni^o pojavili. Zudi v ženskj skupini obutve so mokasinko-močno .-..zastop irc . Barve so dokaj pestre, prevladu-je bela barva pri 'sandalah-.,■•medtem ko so bile razstavljene salonske . na jveČ v črni inrj^n barv'., (športni..mcdeli) . emirjene salon-ke pa so bile največ V».a3različne j ši odtenkih violet barvo, rdeče in bes ter v barvah . ki je precej zastopana. Od uporabljenih materialov skoraj - »rov?.* -duje velur oz . nubuk v na jrazlične j Sih barvah in kombinacijah. Fo ogledu obutvo sem na niuro ogledala še razstavljeno s or.fakcijo in materiale za spomladansko sezono, kjer je bila rudi močno zastopana violet barva tor Najrazličnejše rjave barve, kar *e v skladu, z barvami čevljev, konfekcijski1 izdelki pa tudi ustrezajo dvema različnima-, lini je--za obutve. V zgodnji seroni bo verjetno prevladala športna liri-;a, ki je tudi pri tekstij.u in confekcj.ji ročno povdarjena, 'Tsekakor je ogled takega ae^mč. ;ot je beograjski zelo Periston •.ako za strokovne službe pod je-:ij kot za ostala f sr.i nam oy -.ed takega sej^a da j -.src sliko ; smeri mode in se lasje odlo -• :amo pri nakupih za prihodnjo i&zono. Anic-. oovrrXAI, ŠJjATI cvet elle-ona za alpino 1 oina revija ELLE-ONA s centrom v Pariza in z narodnimi revijami po raznih evropskih državah postaja vodilna revija v modi široke potroš-ije. Zakaj moda široke potrošnje ? I-rav tu je večno deljeno mnenje -kaj je moda? - '1 - Escetika oblačenja in obuvanja naj lajaiffe čim večje število ljudi.Pri tam se modne linije, barve in dru-gj estetski efekti prilagodijo raz-li č aim Okusom potrošnikov. Po j em node naj se torej spremeni. Moda poleg akstravagantnih mddelov zajema tudi modne usmeritve dostopne široki potrošnji. Prooagiranje široke potrošnje je tudi načelo revije Na letošnjem sejmu Mpdc v Beogradu je revija FLLE-ONA prvič podeljevala Priznanja za najuspešnejše modele obutve in oblek. Priznanja so prejeli modeli, ki se po svojih značilnostih lahko uvrščajo v evropske modne proizvode za široko potrošnjo. Kriterij ocenjevanja je bil zelo zahteven. Čevlji, obleka in torbica so morali biti v skladni sestavi. Pri tem sestavu oblačenja pa so: sodelovali številni proizvajalci obutve, konfekcije in galanterije. Za obutev so bila podeljena samo tri priznanja . Borovo je prejelo priznanje^ za otroški čevelj, "'Leda" za ženski'čevelj in "Alpina". za moški čevelj. Priznanje za torbicd in druge galante -rijske modele ni bilo podeljeno. Od. vseh sodelujočih podjetij je edino priznanje v Slovenijo odnesla ''Alpinažirija za izbor mode-iov je delovala po navodilih gospe IAZAKEFE7! ki je vodilni modni kritik v centru ELLE v Parizu. Predsednik žirije je gospaliESJHKICRX prav tako modni kritik in centra ELLE. Ostali člani žirije so mod-nik kreatorji iz. beograjskega, zagrebškega in ljubljanskega uredništva revije ELLE-ONA, nekateri ju- goslovanski modni kritiki in pred stavniki modnih kreatorjev iz Pariza. Zlati cvet ELLE-ONA je mednarodno priznanj a zfe- modni proizvod široke potrošnje; Na slovesni ..podelitvi priznanj v hotelu Metropol v Beogradu sta zastopala naše "podjetje predsednik delavskega sveta Tone Oblak in ustvaiijalec nagrajenega mode - . la Albin Sifror. ; Prane i PERTOVT ' ' ' ■ \ ; r..' dipl .pec. .J?. ■ ■ --'..i-: • . . "• ' - ' ' ''.*'' ' " " )'—--.. ." -----—--:-1 " ; ■ i ■■ - ALBINU ČIERERJU ■/-J PLAKETA CVET ELLE - ONA " Prvo mednarodno priznanje, ki ga je projela ALPINA za model lahke obutve in obenem prvo uradno priznanje za model lahke obutve pomeni za. naše podjetje pomemben us-' peh. . r- . •',■..■■, Ob tem smo zastavili tov. ALBINU ŠIFR^RJU, avtorju nagrajenega mo-dela rieka j'vprašanj : 1. Kakšeri vtis je napravila na te novica o viseki nagradi, ki je bila dodeljena tvojemu modelu? i ■ Novica o nagradi je napravila . ^ ^ name- velik vtis, bil sem zelo • presenečen. A 2. Povej nato. s kakšnimi občutki si odšel v Beograd? v, V petek sem odpotoval v Beograd po nagrado. V B eograd sem odšel s precej mešanimi občutki, Bilo mi je nerodno in bil sem vesel. 3. Kako ie potekalo podeljevanje nagrad? Podelitev nagrad je bila v hotelu Metropol v veliki dvorani. Ko so bili zbrani vsi predstavniki nagrajenih podjetij nam je direktor prireditve za uvod spregovoril nekaj besed. Najprej so bile podeljene košute, potem so dodelili nagrade ZLATI CVET ELL^-ONA. Naša tovarna je prejela priznanje za moj model. Po končani podelitvi nagrad smo bili vabljeni na koktail. 4. Kakšne načrte imaš"y zvozi z na-daljnim delom? " , Načrtov nadaljnje delo imam precej. Vpisal sem se V tehnično čevljarske šolo, tako da si bom obogatil znanje. 5. Ti je všeč poklic modelirja?Kak-šhe so težave in kakšne prednosti ki ti jih nudi? ' Poklic modelirja mi je všeč,vendar sem-se srečal s težavami, za katere sem mislil, da ne obstoja- . . ' " V -s , ' * '.. jo. 6. Ali ti je visoko priznanje dalo kaj vzpodbude za nadaljnje delo? To priznanje mi je dalo pobude za nadaljnje dalo, daje pa mi tudi nalogo, da se poglobim • v ' ! - 1 delo in dosežem še nove uspehe. MODA V CVETU nin, usnja in krzna Največja novost na področju mode je letošnjo jesen nrav gotovo zmaga dolgih kril nad kratkimi. 0 tej bodal je bilo že zelo veliko napisanega, pristaše pa imata obe dolžini. Letos so se vsi znani modni ustvarjalci odločili za midi dolžino, ki vari-ira med kolenom in sredino meč. Tako so sedaj vse revijo polne midi modelov in so mini obleke že kar Vl manjšini. Večina žensk seveda še okleva. Vsaj 80% bo letos š'e nosilo: mini. Vendar pa so najpogumnejše že sprejele no-, vo dolžino in jih precej srečamo že tudi po naših mestih.Lahko pa pričakujemo, da jih bo vedno več, zlasti po nakupu novih zimskih plaščev. In kako se nam predstavlja ta no va moda? Lahko bi rekli, da v" dveh različnih kategorijah: športna varianta za mesto, službo, izlete in vikende. To so pred ~ vsem plašči, kostimi in srajčne pbldke. Za popoldan in večer pa so finejše obieke, ki so bolj Ženstvene, mehko padajoče. )ia sploh je modna silhueta bolj graciozna, ožja, višja in meh -sejša. Prsa in boki so vedno ran j poudar jevni,- zato pa je pri šel do veljave zopet pas. Pogosto oblačilo so tudi hlače, ki sp zelo praktične. Razen klasičnih dolgih hlač, so v vseh ko -lekcijah zastopano kozaške hlače. ?e so Široke, pod kolenom pa stisnjene, podobne našim "pumpari-jairr . Nosijo so s škornji. Volijo je tudi "gaučo" hlač. Njihova dolžina sega do pod kolena,mora jo pa biti spodaj široke. Športni modeli so najpogosteje >■? raznih twedov, flanel, jerse-, Finejše obleke pa so iz svi-.e, žo£žeta, kropa in dirugih meh-iih materialov«. Veliko je plete- Vsi barvni toni so temni, zadržani. Barvna paleta vsebuje vse kostanjevo rjave odtenke, prehaja pa v beige, oker in opečnato. Zastopani so tudi zamolkli rdeči in modri odtenki, kot so: borde, vijolična in sivo modra. Veliko jo sive in črne barve. Do pddobnih sprememb kot pri oblekah , je prišlo tudi pri čevljih. Nova linija čevlja je bolj damska, prefinjena, ožja in mehkejša. Tudi oete so pogosto višje in očje. Prevladuje zopet tip čevlja iz leta 1D20-25. Pogoste so razne variante čevljev in škornjev na vezalke,veliko pa je -tudi paščkov čez nart in okoli gležnja. Čevlji so precej zaprti. Ppdplatna izdelava je zopet bolj umirjena, .platoji in pas-puli so že redki. Pri materialih se lak ;umika, njegovo mesto pa zasedajo^mehki materi--ali, kot so velurji. ševr^ji itd. Zastopane so iste barve kot pri oblekah, največ pa je seveda zjave in črne. - Takšni čevlji so najprimernejše dopolnilo oblekam v novem stilu. Duša MESEC:. ČEZ 3000 PNI LETOVANJ V ZLATOROGU Počitniški dom.ZLATOROG v Umagu je v letošnjem letu posloval od lo. junija do 15. septembra. Izkoriščenost kapacitet jo b.ila dob ra, kar potrjujejo tudi podatki v tabeli na naslednji strahi Vidimo, da sta samo prva. in zadnja izmena bili slabo zasedeni, medtem, ,ko so bile vse vmesne "izmene zasedene zelo dobro. T2r,on* Oskrbnih dni % izkori- Vplačila za ______odrasli otroci____, šČenošti__oskrbnino____ I o 49 --21 23,8 1.6o3din II. 2o5 6o 75,7 6.2o5,- din III. 294 63 lo2,o 9.6oo.- din IV. 254 lo5 lo2,C 9.934.- din V. 223 115 9/3,6 9.328.- din VI. 28c 116 113,1 lo.969.- din VII. 3oIs 63 Io4,o lo.654din VIII. 265 ., i 98-. lo4,o lo.3o4.-din IX. 264' 77 97,4 9.8ol.- din X. 21o 77.„, 82,o 8.127.- din XI. 294 ri 66 . lo2.P9 lo.47o.- din XII. 21o 63 78,o 6.828din XIII. ; : 35 14;. ' 14,o 1.127.- din Skupaj 2.886 * 93C lo4.636 .-din Koristniki uslug ZLATOROGA so bili v glavnom člani kolektiva in nji hovi svojci. Letovalo jet - članov kolektiva ; . ,r '-. 167. ali 39,4% - članov prodajne mreže , ^ i4r "•' ali 3,o% svojcev članov kolektiv:: :: - odraslih loC ali 22,4% otrok 9A ;ali 19,8% - svojcev čiario-gnproda jne mreže odraslih _ ,.. 9 ali 1,9% otrok . jb'.-t■"-; 12 ali 2,5% - upokojencev Alpine ' .*.•• -r; 12 ali 2,6% .- svojcev upokojencev . 13 ali 2,7% . ^-j • - tujcev - odraslih ,,. ■,•■■ ali 4,8% - otrok 4: ali o,8% Težav za zasedenostjo letos nismo imeli? ni bilo potrebno, kot nekatera prejšnja leta, ponujati prostih mest drugim interesentom. V primeru, da ne bi. dosegli plana, ki ga postavi za posamezno sezono Počitniška skunnost Zlato-rog Ljubljana, bi morali plačati za vsak manjkajoči oskrbni dan pc-r.ale, da' bi krili stroške režije. Kadar pa plan presežemo, dobimo sa vsak presežen dan odobren določen znesek. Letos smo plan presegli za 641 oskrbnih1 dni in, bomo prejeli 3.2o5.oo din, kar bo- mo1- norabili za vzdrževanje hišič. ?o izjavah gostov se da oceniti,da so bili z. letovanjem v Zlatorogu v glavnem vsi zadovoljni. V zvezi s hrano je bilo zelo malo pripomb in tudi ostalo ooslovanje je bilo zadovoljivo. Bile pa so nekatere težavo ob menjavi izmen ter pri prevozu letovaftcev in temu bo treba prihodnje leto posvetiti večjo pozornost. m. jesenko KRVODAJALSKA AKCIJA V- ŽIREi' SAMCUPRAVLJAVCEV NAŠE OBČINE 3. oktobra j e bi la v Ž ir oh. krv^r v dajalska akcija. Udeležilo so j.o>; 'r je približno 230 krvodaj alb"&v y.od ^ tega" jih je bilo 150 iz našega kolektivi, Ker je bila.akcija, lotos prvič na nrostO soboter. smo; so bali-, da ne bo tolikšnega, od rr živa. Toda akcij ji, kljub temi/ .uspela. Izognili pa smo se okrnjeni proizvodnji na tekočih trake- : Vih. - . Ker smo zbirali prijava za akcijo je nemalokdo menil/ da .-Ki, fce dal kri, če" bi ta ostala dona^jT^ca' stališča so napačna. "Če jo veni je. poslal krvno plazmo za ro-moč vietnamskemu rdečemukrižu ali v rBiafro/. so bire. v ta 'ii^men organizirano por cbne krvodajalske akcije, katerim -so se -odzvali predvsem študentje.. Gotovo--veste, dar,je biia pred kratkim organizirana taka krvodajalska akcija za ranjence v Jordaniji, drugače pa Rdeči križ Slovenijepošlje kri, kot pomoč v tujino, ie ob velikih naravnih katastrofah - kot sta bila potresa pred nekaj leti v Alžiru (-12.._qoo mrtvih) in letos v,,P.eruju (45.000 mrtvih) . Za no-• .rmoč"ob iakih pri;likah7 pa na j bo ,-_to krvna plazma-ali kaj drugega, ne bi smeli imeti nobenih pomi -slekov. -Spomnimo se*, kako bi bilo nam oh potreau v Škopju in Banja Luki., če ne bi bilo pomoči mednarodnega Rdečega križa in organizacij RK posameznih držav vsega sveta. Kljub takin in drugačnim pomislekom je 15-%na ucoležba kolektiva uspeh. Prav gotovo ni bilo žal izgubljenega časa tistim, ki so v sbboto 3. oktobra zaradi nujne potrebe po krvi morali v Ljubljano .Vsem, ki s"> dali kri naj bc / njihovo zadovoljstvo zavest,da bo niihova kri reševala življenja. Marija KASTELEC 'Soriška slanina jo v' nedeljo 2o. sep-tonbra zaživela. Občinski sindikalni. svet Žkofj". Loka jo namrbčob Li-'Vosttis^ski koči ob 2o-letnici samo-.pravlg^aja organiziral srečanje samoupravi javcev občine škofja Loka. ' š-'iQ oj^pležence srečanja, ki jih ni bi tekalo/. je prvi pozdravil predsednik občinskega sindikalnega sveta tovariš. Jože 'Stanorvik iri med ostalimi /tudi visoke 'gostje«" .sekretarja cen-Lrainega.',,sv6ta sindikatov. Jugosla-h j e ? ar j ana2-' Rožiča.,, predstavnika republiškega nveta. sii^dikatsjv' Humberts Gačnika.in predsednika občinske konference SZDL-Skofja Loka Janeza Thalerja. Nadalje je spregovoril o namenu srečanja in poudaril, da delovanje <-^moupravljavcev ne sme biti birokratsko ^.papirnato, temveč živ-1 jonsko. Taka srečanjčr-b-i se mora-^""'tcr-or^aniiirati, ker je, s tem možnost, da" "se samoupravi j avc i jL.z različnih podjetij pomenijo o svojih problemih, uspehih in izkušnjah . " '•■■■' ■■:'.' •; . Osrodnji dol srečanja je bil govor Mariana Rožiča. V govoru je bil zajet razvoj in pomen samoupravlja -nja/ V 2o-letih smo na tem področju dosegli 1 :oe rezultate, to pa nam mora biti obveza, da z istim ali še hitrejšim tempom razvijamo samoupravljanje v korist našega go- ,s->odars;tva in družbčk'; ' n *. Pripravljen je bil tudi kulturni program. V njem so sodelovali s ženski kvartet iz škofje.Loke, moški ,.pevski zbor iz Železnikov, oktet Jclciice in moški pevski zbor "Al~ pma,1", V programu je nastopal tudi ansambel Čaeož, ki je popoldan igral za ples. Povezovanje sporeda je bilo izredno prijetno, tekoče in ko sem se pozanimala sem zvedela. da je napovedoval dramski igralec Jože Logar. In kako je bilo popoldan? Veselo razpoloženje, sončen dan v planinah, petje, godba - mora biti lepo I Nekateri smo se odpravili tudi na vrh Soriške planine. Po polurni zmerni hoji se nam je odprl čist razgled v dolino s Fod-brdom in ko smo se povzpeli še malo višje, se nčim je pokazal Triglav in cela vrsta drugih vrhov. Visoki očaki so se dvigali v sinje nebo in pogled je bil čudovit. Le malokdaj je človeku naklonjeno, da doživi tako lep dan. o naše strani, z žirovskega poarf ročjaf sta odpeljala na Soriško planino dva avtobusa. Poln je bil le eden, drugi ne. Slišala sem, da nekateri člani kolektiva niso razumeli obvestila o tem srečanju. Vendar mislim, da vemo r da smo samoupravijavci vsi člani kolektiva in ne samo člani delavskega sveta in drugih organov upravljanja. Hajda JESENKO KADROVKE NOVICE Od preteklega meseca se je število zaposlenih povečalo od 1335 na 1341 delavcev. V obratu v žireh smo dosegli število zaposlenih ^90 delavcev, v obratu Gorenja vas 162 in pro -dajni mreži 132 delavcev. 7 obratu v Žireh smo zaposlili iS delavHe ki so: Likar" Jožefa, Podgornik Slavka, Ravnikar Tanja, Bogataj Marija, Mohorič Marija, Hravlje Milan, More Franc, Nico-ietti Pavel, Tavčar Leopold,Mlinar Stanislav, Seljak Anton,Tre-ven Erna, Bohinc Janez, Lukančič .'Cveto, Trčok Martin, Oblak Anica, Jereb Potor in JtIšoooo Tvan- ka. Delovno razmerje je prenehalo: Bor<~i ginc Silvi, Wolf Francu, Gantar Fan-či, Oter Mihaeli, Mazzini Mileni, Mazzini Stanislavu, ?!azzini Miranu, Frelih Danici, Možina Vladimiru, Osredkar Alojzu, Božič Marti in Kune Leonu. V obratu v Gorenji vasi smo žaro -slili Košir Marijo, delovno razmerje pa je prenehalo Reven Anici. Prodajna mreža je zaposlila 4 prodajalce: Zelič Danko v SI. Brodu, Bjeliš Jeleno na Jesenicah, Faunc->čjvič Dragutina v Zagrebu IV in čolič Ano v Valjevu. Delovno razmerje je prav tako preneh halo 4 delavcem in sicer: Stojko-vič Jasni Split, Wolf Jasni Širi, :r Kralj Janku Karlovac in Božič Mariji Osijek. Kvalifikacijska struktura vseh novih delavcev je sledeča: 1 Viš SI, 1 NSI, 4 EV, 17 NK. Kvalifikacijska struktura odjavlje-nih delavcev ^a je naslednja- 2 VK, 4 XV, l" PK, ft NK in 2 NS. I*z gornjih'podatkov je opaziti, da s< kvalifikacijska struktura delavcev v strokovnih službah in preizvod-nifl oddelkih ne izboljšujejo? ori proizvodnih delavcih se število nekvalificiranih delavcev celo povečuje. Mislim, da bi morali izboljšanju kvalifikacijske strukture posvečati večjo skrb že ob sprejemu novih delavcev. A. T? Delavki FANČI GANTAR in delavcu ALOJZU OSREDKARJU želimo ob odhodu v zasluženi ^okoj trdnega zdravja in prijetnega počitka. V starosti 90 let jo umrl naš upokojenec MATEVŽ GOVEKAR. UA PODROČJU KRAJEVNE SKUP nosti žiri Po vseh krajih naše republike si občani prizadevajo, da poskušajo skunno reševati problene vzgoje in izobraževanja na različne načine s ten, da se odločajo za zbiranje finančnih sredstev v raznih oblikah. Tudi na podočju naše kra jcvno skupnosti so kažejo vsako leto večje potrebe, da izboljšamo stanje na področju šolstva ter ostalih dejavnosti,- ki spadajo v okvir vzgoje in izobraževanja. Načrt za rešitev perečih problemov je precej širok, če hočemo vsaj delno zadostiti potrebam sodobne vzgoje in izobraževanja .>To kaže čakati, ker je problemov vedno več. Znano je, da naša šola še po skcG raj dvajsetih letih r.i dograjena, šolski prostor je oostal premajhen, ker se število otrok iz leta v lato vcča,??ujno bi bilo potrebno dograditi še vsaj štiri ustrezne učilnice za predmete,ki -ircajo v sedanjih- prostorih premalo prostora za redno šolsko delo. Z dograditvijo teh učilnic oi lahko začeli vsaj delno reševati tudi varstvo otrok v prostem Č2su, ko so starši zaposleni, otroci pa prepuščeni cesti. Tako hi te otroke vključili v organi? :irano varstvo in starši bi lah-10 brezskrbno delali na svojem delovnem mestu. rsa leta čutimo oroblem varstva predšolskih in šolskih otrok — otroški vrtec. Zgradba sedanjega ola ni v stanju, da bi uredila'potrebne kuhinjo, k^cr bi dobili otroci vsaj prepotrobno kosilo, saj prihaja veliko trok v Solo brez kosila ali drugo prehrane . Pri Soli ni prepotrebne telovadnice. Zato jc vos oouk telesne vzgoje v poletnem času na šolski.H igriščih, v zimskem in deževnem času pa na neustreznih šolskih hodn-kih. Telovadnica jc šoli in kraja nujno potrebna, saj bi se lahko t njej razvijala celotna športna '.cjav -nost v Žireh, ki ima že dolgoletno tradicijo. Svojevrsten problem predstavlja ogrevanje sedanjih šolskih prostorov. V niih so postavljene še prve peči. ki"postajajc vedno bolj neekonomične in nor>.rinor.-\: za ogrevanje. Šolskih prostorov ni mogoče ogrevati d. o take temperaturo , ]:ot bi bilo potrebno, da V se otroci -očutili kot v pri joti'" ogrevanem nrostoru«. Zato je nu>o treba misliti na sodobnejša način ogrevanja, t^ jo na ustrorno centralno kurjavo/ Za odoravo vseh te"- pomanjkljivosti je bil izbran akcijski odbor, ki predlaga, da se i;vede na rodročju krajevne skupnost- žiri referendum za uvedb'" samoprispevka in računa na popolno podporo vseh občanoy. Akcija za uvod!k referenduma se j: začela žo>marca oz. februarja, vendar je potem ostalo samo pri besedah.'Kdo jo bi; kriv, da ni prišlo do izvedbe referenduma že v preteklih mesecih, jettežko odgovoriti. Verjetno, da drušbeno-politične organizacije v kraju niso bile dovolj odločno, da bi pristopile k dolu in občanom razložile pomen uvedbe samoprispevka. "eodločnost je bila naša napak? in s tem napravljena dokaj -mlika škoda- ker bi se. sredstva lahko že zbirala. Verjet- -j . .' - j • • • • r- r . - ne bero ime1i sedaj težj o naloge k&r menim, da smo delno omajali zaupanje občanov v efektivnest našega dela. Sljub temu sem mnenja, da je tre-na vsestransko podpreti akci. jo sveta šole, ki je ponovni pobud. -nikji da se takoj začnejo priprave za izvedbo referenduma. Problemov na šoli je vedno več in vsako zavlačevanje nam bo v škodo, Če referenduma ne izpeljemo, bomo ostali Žirovci brez sredstev, da bi začeli urejevati pereče probleme vzgoje in izobraževanja in tavali zadaj za ostalimi kraji, predvsem našimi sosedi, ki že gradijo in načrtno urejujejo probleme šol -stva in varstva. Slišijo se mnenja,, kaj naj se v žireh začne najprej urejevati-Vsi vemo, da je problemov neurejenosti kraja veliko. Res obstaja akuten problem kanalizacije in drugih potreb, vendar menim,da bi moralo priti prvo na vrsto vprašanje ureditve šolstva, saj smo za to zainteresirani vsi občani naše krajevne skupnosti, Mislim, da pri glasovanju za uvedbo samoprispevka za šolstvo in varstvo nc bi smelo biti Žirovca, ki bi glaso val proti uvedbi. Odločimo se, da" nekaj tisočakov odstopimo tudi za naše skupne družbene potrebe. Program ureditve šolstva in varstva je zamišljen nrecej na široko. Prepričan sen, da se bodo dali problemi postopoma reševati,le 2 reševanjem le-teh ne smemo več Čakati. Vsi vemo, da predstavlja glavno eksistenčno osnovo kraja tovarna ALP 11-77. , pozabiti pa ne smemo tudi ostalih žirovskih podjetij,kme -tov, obrtnikov in drugih. V emo, da vsa ta podjetja dobivajo ljudi za svoje bodoče kadre iz naše osnovne šole. Ozek je krog strokovnjakov, ki prihajajo v Žiri iz drugih krajev. Ti strokovnjaki navadne ne ostanejo dolgo v Žireh. Zato si postavimo vprašanjeKako naj se zagotovi srečna bodočnost našim občanom, kakšne so naše bodoče perspektive, če ne bomo ime- •"On v f .--..v T j '" li vur-e jenega , šolstva in rip bomo mogli poskrbeti za rednejši aotok domačih strokovnjakov v naša! podj et— ja?"- .... Iv"/""' "'""i V"" . v t /;••?- , fwto&xrr&ti Prav je, da se ob tem zamislimo vsi Žirovci, saj nam ne iriore biti vseeno, kakšna bo naša šola v bodoče, k kje b^mo imeli naše otroke, ko bomo v službi, kako bo urejena prehrana naših otrok itd. Smelo pristopimo k delu in prepričan sera, da bomo uspeli, kot smo žirovci uspeli že marsikdaj. • V~>je zgornje besede naj bi bile nekak noz iv vsem občanom naše., kraj ovne skupnosti, da se odločiir.p za referendum in \z minimalnimi sredstvi iz svojega osebnega,dohodka pomagamo nri ureditvi našeoa kraja. • i O1' Predsednik akcijskega odbora in preds.sveta šole Slobodan POLJANŠEK KOLESARJI POZOR ! Približuje se čas, ko je dan vsak dan krajši. Tema je, ko se kolesar oclje zjutraj v službo, tema je,ko se zvečer vrača iz popoldanske izmene domov, ali ko v zgodnjih ve -černih urah odide po opravkih iz vasi v vas. Megla bo vsakodnevni pojav in še mnogo činiteljev je, ki vplivajo na slabšo varnost v prometu. Zaradi tega je zvezna komisija za varnost prometa odločila izvesti akcijo '"'ZA VEČJO VARNOST KOLESARJEV IN VPREŽNIF VOZIL V PROMETU", ki bo potekala od 17. do 31. oktobra. Vsakdo bo moral nekaj prispevati, da bo varnost teh udeležencev res boljša. Nekatere ukrepe bodo izvršile občinske in krajevne komisije za varnost prometa. Tudi miličniki bodo poostrili kontrolo in svoje ukrepe. Ker opozorilo ne u-činkuje dovolj, bo treba kolesarje, ki bodo vozili v nasprotju s predpisi in pravili, tudi kaznovati. Opozarjan vas, kazen za vožnjo brez luči je 20 din, seveda no -vih, kar ni tako malo. Paj vas opozorim tudi na nekatere kršitve cestno prometnih predpisov,ki jih kolesarji kaj radi delajo in menda tudi smatrajo, da to celo ni preksšek ali kaj prida pomembno za varnost prometa; Vožnja vzporedno z drugim kolesarjem na cesti, ki je že tako preozka za današnji promet, vožnja otrok na nepravilno opremljenih kolesih, Vožnja odrasle osebe, to je dveh oseb na enem kolesu i.t.d. Na ,kratko naj vam opišem tudi naprave, s katerimi mora biti opremljeno kolo: dve zavori, ki morata delovati vsaka na eno kolo, luč za osvetljevanje ceste, ki mora biti pritrjena na prednjem delu vozila, katadioptra (odbojna stekla) rumene barve na pedalih,kata-diopter (odbojno steklo) rdeče barve, ki mora biti pritrjeno na zadnjem delu vozila, le ta na moča imeti 20 cm odsevne površine, da ga lahko zazna voznik vozila, £i pripelje za njim in ga obsve-~.i z lučmi. Glavno vlogo za brez-nibnost koles in za vožnjo v skladu s predpisi in pravili, pa boste irorali odigrati kolesarji sami.Le s temi napori bomo zagotovili kar najboljšo varnost kolesarjev v prometu. Ker pa smo dolžni skrbeti za vašo varnost, ne bomo popustrljivi,temveč bomo ukrepali z vsemi zakonitimi pooblastili. Za oddelek milice Žiri - komandir ANTON SUHADOLNIK NAJVEČ ZLA IMA SVOJE KORENINE V IZMIŠLJENEM (Henrik Zbil ) PROSLAVILI SMO ''PLANINSKI DAN" Zjutraj smo se planinci naše šole abrali in težko čakali avtobus,ki nas bo peljal na prijete:, izlet na Kofce blizu Tržiča. Tokrat smo imeli poleg torbice in planinske izkaznice tudi vsak svojo značko -značko planinskega dno. Ko je avtobus pripeljal, smo se zgnetli na sedeže in nestrpno če ~ kali, kdaj bo avtobus zapeljal iz žirov proti Gorenjski. Kmalu smo se vozili po lepi cesti proti r-kofji Loki, naprej čez Jeprcc v Kranj in po gorenjski avtocesti piišli v T£žžč$ od tu pa v vasico Podlju-belj. Tu smo zapustili avtobus in se peš odpravili na dolgo pot. Spočetka je bila pot položna in smo hite] hiteli, da bi čimprej prispeli na vrh. Toda pot se je začela vzpenjati in ko sno prišli do gorske kne-tije, smo bili že malce utrujeni. Na kmetiji smo se napili čaja in odpočili. Vreme nam ni bilo naklonjeno, saj jo rosilo, vendar smo se odpravili naprej. Premagovali smo strmino za strmino in prišli na jaso, kjer so nekateri nabrali precej gob. Pot se jo nadaljevala skozi mogočen gozd, kmalu pa smo zagledali planinsko zastavo, ki jc vihrala na planinski ko*.? , Trudni smo prišli na vrh, posoc.M. po klopeh in se najddli. žigosa Ja smo planinske izkaznice, pisa i razglednice, pa tudi v knjigo obiskov smo se podpisali. Začel je pihati močan veter in nas je pošteno zeblo. Nekateri so šli v kočo, drugi pa so posedli po klopeh in ob občudovali mogočne gore, ki so se dvigale pred nami. Koča je bila polna planincev iz raznih krajev, med njimi jc bilo mnogo naših sosedov in prav veseli smo bili, ko smo zaslišali nam dobro znano pojočo idrijsko govorico. Ko smo se odpočili, smo se odpravili. Polni novih meči srvo hiteli po isti poti nazaj. Seveda je na- idj šlo laže in kmalu smo bili spet na prijazni kmetiji, kjer smo se najdli kislega mleka, nato ti smo se že precej trudni po bliž vj ieah vrnili v Podljubelj . Takoj r.mo posedli v avtobus in se odpeljali domov. Vso pot smo peli in ee veselo pogovarjali in ko smo prispeli v 2iri, smo so trudni, a polni lepih spominov razšli. Tako smo žirovski -donirji - planinci počastili planinski dan, ki nam bo še dolgo ostal v lepem spominu . KAVČIČ HELENA G. a r. ČLANI MLADINSKEGA ODSEKA PLANINSKE GA DRUŠTVA PA OSNOVNI ŠOLI ŽIRI SE .ZAHVALJUJEMO KOLEKTIVU TOVARNE ALPINA ZA PODPORO„ S KATERO NAM JE OMOGOČIL, DA SMO IZVEDLI NAŠ IZG LETNI£KI PLAN. Pionirji in mladinci MO PD osnovne šole Žiri PREIZKUS ZNANJA IN SREČE - naqradni auiz - o B V E S T I L 0 Obvestilo SPLOŠNE AMBULANTE ŽIRI o delovnem urniku; Dr.BERNIK Dr. MESEC Ponedeljek 6-11 Torek 13 - 18 6-11 Sreda 6-11 13-18 Četrtek 6-11 Petek 13 -18 6 - 11 Sobota menjaje 6-11 ure Za obiske na domu kličite telefonske številke: Dr. BEPNIK 89598 Dr. MESEC 89564 Dr. GREGORČIČ ^9oo4 Za reševalne prevoze se v času zdrav niških ordinacij obrnite na sestro v ambulanti, sicer oa po telefonu na št. 94 Čkofja Loka. V izredno nujnih primerih se obrnite na zdravnika, ki bo odredil prevoz z žirovskim rešilnim avtomobi-om (rešev.to.v.Mlakar). pripravili Vladimir PIVK Vprašanja; 1. Kateri stroj za pritrjevanje podplatov je patentiral leta L