NOVE KNIIGE SLOVENSKO SLOVSTVO D a m i 1 o Go r li n š e k : Žalostna ljubezen. Pe- smi. Založila in tiskala Ptujska tiskarna. Ptuj, 1929. — Gorinšek ni poet, to mu moram ob »Žalostni ljubezni« povedati naravnost in brezobzirno. Pohvalil sem že pri njem nedvomno darovi tost in prirojeni čut za nastroj, ki sta se razodela iz nekaterih njegovih mla- dinskih pesmic, dasi je tudi tam mogla marsikdaj ostrejša sodba odpasti le z ozirom na splošno kako- vost slovenskega mladinskega slovstva. Kritika resda nikdar ne izoblikuje pesnikov, tega si ne more laskati, to tudi ni njen posel, ustvarjajoči duhovi rastejo iz svoje notranje zakonitosti in moči. Toda quod licet Jovi... In gotovo bi Gorinšku nekoliko skromnosti, oziroma samokritike me škodilo, a on menda prav radi tega suvereno prezira vsak nasvet in noče po- slušati razen sebe nikogar. Zato je tudi njegova »Ža- lostna ljubezen« še bolj žalostno spričevalo zanj kot pesnika. Vsebina: jaz in moja ljubica ali žalostna ljubezen. In čeprav je ta svet lahko sulbjektivno bo- lesten in celo lep, objektivno je grd, banalen in ne- pomemben. To življenje ni nikdar doživljeno močno in svetlo, nikjer mi dvignjeno v občečlovešiko in pri- kazano umetniško. Kako je vendar nezrel, nesodo- ben in neslovenski takle subjektivizem, narcisizem, pesimizem, sentimentalizem. Zaboga, dajte nam no že enkrat mir s solzavostjo! — In oblika? Posnemanje pesniške dikcije davnih pesnikov, Jenka, Gregorčiča, tudi Župančiča in še koga izmed »epigonistov«. In čeprav je avtor tu in tam gladek in cingljajoč verzi- fikator, vse to v bistvu vendar le ni nič drugega kot golo — poetično žaganje. Na kratko, vsa zbiirka je taka, da se more sodba o njej glasiti edinole — križ kraž! Fr. Vodnik Dr. M. Murko: Velika zbirka slovenskih narod- nih pesmi z melodijami. Separatiii odtis iz »Etnologa«, III, glasnika Etnografskega muzeja v Ljubljani. Ljub- ljana, 1929. — Zadnji predsednik bivšega Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi, profesor dr. Ma- tija Murko, je v letošnjem III. letniku »Etnologa« opisal zgodovino nabiranja glasbenega folklorja po omenjenem odboru. Delniška družba Universal Edition na Dunaju je okrog leta 1904. sprožila misel, da bi se izdale av- strijske narodne pesmi v zbirki »Das Volkslied in Oesterreich«. Misel je osvojilo dunajsko prosvetno ministrstvo in vzelo iniciativo v svoje roke ter osno- valo osrednji odbor in njegove podružnice v vseh pokrajinah bivše Avstrije. Prvi predsednik sloven- skega odbora, ki je bil imenovan leta 1905., je bil vseučilišiki profesor dr. Karel Štrekelj, po smrti tega mu je sledil avtor predmetnega referata. Do po vojni je odbor nabral blizu 12.000 pesmi, zbirko pa je leta 1927. prevzel ljubljanski etnografski muzej. Odbor se je razšel. Dr. Murko podrobno popisuje delo odbora in nabiranje in podaja smernice za nadaljnje delo: dovršiti nabiranje po vsej Sloveniji ter material ure- diti in izdati. Prav, da se je knjižica izdala. Je kronika, pobuda in navodilo. S. V. SRBSKO-HRVATSKO SLOVSTVO Jeronimska knjižnica, last hrvaškega društva sv. Jeronima v Zagrebu, je izdala leta 1927. za enajststo- letnico rojstva sv. Cirila kot svojo 237. knjigo dr. Ve- li m i r a Deželica ml. roman iz 9. stoletja: Sofiju odabra; leto pozneje, 1928, pa je ista knjižmica dala na svetlo za 60 letnico, kar društvo obstoja, kot svojo 257. publikacijo liistega dr. Vel i mir a Deželica m 1. roman iz 4. in 5. stoletja po Kr. »Sedam puta uda- rani«. To je v tekstu ilustriral VI. Kirin. Nam Slovencem je popisal dr. Grivec življenje in delovanje sv. Cirila in Metoda v poljudnoznanstveni obliki, Hrvatom pa je podaril dr. Deželic življenjepis Konstantina-Cirila v leposlovni obliki, v obliki povesti ali romana, kakor pisatelj sam imenuje to svoje delo. Ni pa to roman v dosedanjem pomenu be- sede, kakor ga šola še danes uči in tolmači, je namreč brez običajnega zapletka in razpletka, brez igre in protiigre; je dolga vrsta slik in prizorov iz življenja Cirilovega prav od deške dobe pa do smrti, vise skrb- no izdelano po legendah in zgodovini, a pripovedo- vano in razšiilrjeno z (bujno fantazijo in v prekrasnem, narodnem slogu. V zadregi sem, kateri sliki, kateremu prizoru naj prisodim prvo mesto. Toliko pa rečeni: ko pisatelj privede Konstantina-Cirila preko Soluna, Carigrada in Moravske slednjič potujočega v Rim tudi med naše prednike, mu gledamo na podlagi tega leposlovnega dela v dušo tako globoko, kakor nam tega pogleda ne more pričarati nobena znanstvena knjiga: kaj je ta bledi mož, ki je pravkar dospel s svojimi učenci s severa v naše kraje, v šestintride- setih letih vise doživel! Že kot deček, še v Solunu, si je izbral modrost (Sofijo!) za nevesto, ini ga veselila krutost in sirovost lova s sokoli; v starcu Milu, Slo- vencu iz solunske okolice, služečem v očetni hiši kot vrtnar, je že zgodaj vzljubil Slovene; že kot deček v Solunu je temu starcu prevajal cele strani iz grških knjig v slovanski jezik; kot mlad filozof in teolog je duhovito branil kult ikon; izvojeval je težko odpoved srca, zvedevši od logoteta Teoktista, da tiho trpi za- radi njega deklica Mirjam; propalost dvora carja Mihaela III. Pijanca se ga ni doteknila; ostavil je vse tisto razkošje, ves tisti sijaj in prišel med barbare — Slovene... Bizantinska zgodovina nam je izza šolskih let ma- lone neznana; tu nam Deželic nazorno slika nesrečni značaj mladega Mihaela III. Kakšen razloček med njim in mladim Konstantinom-Cirilom! Tudi to po- tezo vidimo na Cirilu, ki jo je šele dr. Grivec iz virov dokazal, vdanost Rimu. Dr. D. je uporabil vse znan- stvene izsledke in ugotovitve; kot dokaz naj navedem le, da tudi pri njem Ciril imenuje papeža — apostolika. Nekaterim prizorom je dal pisatelj naravnost sim- boličen, proroški zmisel. Tako n. pr. prizoru str. 152 nasi.: nekje v Sloveniji so pod hrastom, od naroda zvanim Hrek, zbrani okrog obeh blagovestnikov vsi njuni/ učenci, Gorazd, Klement, Naum, mladeniči dz Moravske, Panonci, iz države Koceljeve, hrvatski ban Domagoj z izibrano četo mladcev; vsa ta družba se pogovarja o usodi južnih Slovenov, zlasti Bulgarov. Kdo ne bi tu nehote mislil na tista zgodovinska zbo- rovanja slovenskih in hrvatskih akademikov na Sve- tem Joštu, zbranih okrog Janeza Kreka! Saj se jih je udeleževal tudi pisatelj dr. Deželic.