Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje Iti ponedeljka ob 5 popoldne.
Uredciltvo: Ulici Sv. Frmtiflu Astfkeg« 20. L n«Mr. — V* dopisi naj se pošiljajo urednijtvi list«. Nefrmldrme pltmi M nt
sprejemajo In rokopisi * ne vr»Ć»fo-fedajatell In odgovorni urednik Štettn Oodlns. Lastnik kuuMilj lista .Edinosti" — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge a omejenim porodom v Trata, nlica Sv. Fran«ika Asiikega St 7Xk Telefon urednlitva in uprave Stev. 11-57.
Ki rolo In« znaii: Za celo leto.......K
ca pol leta.................
u tri moets	• »••«•• o —
Za nedeljsko ttd a Jo m eek» leto	• m Ml
upolMi	»
¥ Trstu« v
% Sanmrla 1911
VEČERNA
Letnik II.
Posimezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinaijev.
Oglasi se računajo ni milimetre v flrokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po H)vta
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 v!a
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*—
vsaka nadaljna vrsta.............
Mali oglasi po 4 vinarje besedi, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejemi Inseratnl oddelek .Edinosti". NaroCnfnt In reklamacije se poSiljajo upravi listi. Plačuje se izklfnbio 1«
upravi „Edinosti*. — PlaCa In to« se v Trstu. Uprava to luuMul oddelek se nahajata v ulld Sv. PftnCBki «.101 — PoJtoahranilalCnl račun K. 841.652.
Mmor v operacijah m severnem tajitin. - Me2H v Motiti. - SM me m južnen MttftL - Civflno
Potožal
MKl
DUNAJ, 12. (Cemzuriraso). Bo« ob NI-di in dolnjem Dunajca trajalo dali©. Rasi so bHI včeraj za vrajeal efc težkih Irgubah
Mogoče |e, da «»ai M ti obupni piederni poizkusi zakrivali akcije, ki se pripravljajo drugje. Odporaa sila na&ifc front se je Izkazala zopet. Z zaupanjem moremo pričakovati r.adaHaHi dogodkov.
Na severnem Poljskem napredke nemška ofenziva vzhodno od Rawe im ozemlja ob Suchi. — (»Tagespost«.)
BEROLIN, 12. (Cenz.) >Berliner Tage-blatt« poroča iz avstro-ogrskega vojnega tiskovnega stana: Na vsej fronti zavezniških čet je zaradi slabega vremena nastal operacijski premor. Celo na severnem Poljskem so morali Nemci ustaviti svoje prodiranje. Postojanke so se v zadnjem času izgradile zelo močno, da bi bili frontalni napadi brez daljše artiljerijske pri-' prave preveč izgubonosni. Boji zadnjih dni so izravnali na več mestih oglato fronto* kjer so se sedaj nasprotniki tupatam zelo približali drug drugemu. Operacijski premer je zelo dobrodošel četam. V petih mesecih je to prvi od poč itn i odmor, v katerem se more popravljati tudi orožje in vojni materijal. Zaradi mraza čete niso trpele dosti, pač pa zaradi mokrote, proti kateri se izkušajo zavarovati z odvodnimi cevmi. Razpoloženje in zdravstveno stanje je izvrstno.
Položaj v Bukovini.
Boji med predstražami.
BUDIMPEŠTA, 12. (Cenz.) Iz Bistrice l< ročajo »Az Estu«: V Bukovini so se med Jacobenyjem in Ozorito vršili boji med prestražami. Rusi so trikrat poslali po eno stotnijo v gorski prelaz pred Jaco-benyjem. Vse te ruske čete so zašle v o-genj naših skrito nameščenih topov in strojnih pušek in so bile uničene. Zadnji ruski stotniji se je dogodilo to včeraj.
Rusi prestopHl romunsko mejo.
BUDIMPEŠTA. 12. (Cenz.) »Az Est« poroča iz Bukarešta: Tu je pobudila veliko pozornost vest. da so Rusi prekoračili romunsko mejo. Ko so pred nekaj dnevi Rusi v Bukovini prodirali proti romunski meji, so begunci bežali čez mejo. Romunska vojna straža je begunce sprejela zelo prijazno. Rasi pa so zasledovali begunce tudi čez mejo, vsled česar jih je mejna straža pozvala, naj se nemudoma umaknejo čez mejo. Ker se niso odzvali temu pozivu. je romunski mejni stonik Stanescu ukazal svojim vojakom, naj streljajo na Kozake. I>va Kozaka sta bila ustreljena, dva pa težko ranjena. Ostali so se umek-niH.
Položaj v Černovicah.
BUDIMPEŠTA, 12. (Cenz.) *Az Est« poroča iz Bistrice: Rusi so Ćernovice, ko so jih zasedli drugič, popolnoma oplcnili. Ker Zidje v mestu niso mogli plačati 50 tisoč rubljev, kakor jim je zaukazal ruski guverner, so Rusi zaplenili sinagogo. V mestu primanjkuje živeža. Ruske vojaške oblasti sicer razdeljujejo kruh, toda 7.1 dje so izključeni pri tem razdeljevanju, tako da je med njimi izbruhnil vsled lakote legar. Mnogo poštnih in drugih državnih uradnikov, ki so ostali v Černovicah, se nahaja v veliki bedi.	je
odposlal nekega člana pravoslavne sinode v Dorno Watro po uradniške plače. Avstrijski deželni predsednik grof Meran, ki sc nahaja v Dorni VVatri, je izročil odpo-j-Iarcu 500/100 kron, da jih razdeli med u-radništvo in bedo trpeče prebivalstvo.
k«—dM padfiM ždeaid In priti iz neke tovarn ▼
Viktorijo po je utcgofli sylvanijl.
KODANJ. li (Kor.) Petrocralsko o-krajno sodišče je obsodilo urednika lista »Journal de St Petersbourg«, Boribo, zaradi razširjanja napačnih vesti o činih vlade v dvamesečno ječo,
ZlnŽMal« U^Mll«.
jDznen dojbul
MitrmmL

RIM, 12. (Ceaz.) Po uradnem poročilu s Cetiaja z je v Crnlgori zelo slaho sar so operacije zelo pa razvijajo avstro-ogrskl topovi Živ delovanje proti oh meji.
\xmam
SOFIJA, 12. (Cenz.) Iz Niša se poroča: »Novosti a poročajo, da je srbska vlada izdala na belgrajsko prebivalstvo razglas, s katerim se iz vojaško-taktičnih ozirov civilnemu prebivalstvu prepoveduje nadaljnje bivanje v Belgradu.
Poziv srbskim zdravnikom v
ŽENEVA 11. (Kor.) Srbski konzul je pozval po naročilu svoje vlade one zdravnike, ki so dovršili svoje študije na švicarskih ali francoskih vseučiliščih, da naj takoj odpotujejo in se podajo v Srbijo.
Hnsiimansko prebivristvo beži pred srbskhnl
SOFIJA, 12. (K.) »Agence Telegraphi-que Bulgaire« javlja: Prefekt iz Strumni-ce poroča brzojavno, da muzelmansko prebivalstvo Kazasa, Stipa, Radovišta in Kocanova že nekoliko dni v masah beži, da se otegne terorizmu pod zaščito oblasti stoječih srbskih band.
Predvčerajšnjim so neko skupino, ko je hotela prekoračiti mejo, da zbeži na bolgarsko ozemlje, srbski vojaki napadli in so ubili mnogo moških, žensk in otrok. Bolgarske straže so se zavzele za ostale.
Vojni materijal za Risiji.
NEWYORK V>. (Kor.> „Newyork-Herald« objavija ruko poročilo od 12. decembra iz Viktorije (Angleška Kolumbija), gasom katerega je ruski paruik „Novgorod" ruske dobrovoljne flote odplul od tam v Vladivo-stok. Nosil je 32 vagonov vojnega materijala za Ru>ijo, ki je v glavnem obstajal iz Šti'ih velikih topov, ki so z municijo vred tehta« po »0 ton. Poštfjatev je prepeljana v
K otfiovofi mleta vMe m Bite Zeflile-olh držav rotil zattsttvOanlo laflL
ROTTERDAM 12. (Kor.) .Rotterdamsche Courant" javlja iz Londona: Glasom poročil iz Washingtona naglašajo newyorški listi, da angleški odgovor nima dokazilne moči, četudi pripoznavajo odkritost in poštenost. Nekateri vvashingtonski poroče-čevalci londonskih listov svare v smislu, da je možnost nadaljnih težav odstranjena. Nekateri listi naglnšajo, da se Anglija brani od j en jati v katerikoli točki. Nemško-amerikanski listi izražajo svoje mnt nje, da skuša Gre}-, kako bi rešitev vprašanja zavlekel z obilico besed.
Skrčenje poulične razsvetlim v Mrizi.
PARIZ 12. (Kor.) Temps" poroča: Časopisje v kratkem obvesti pariško prebivalstvo o ukrepih glede morebitnega skrčenja poulične razsvetljave, da se odpomore ne-varnos i obstreljevanja po zeppelinovcih In lete lih.
Letali se mesreOo.
PARlS 12. (Kor.) „Matin" poroča iz Auxerresa : Pri Yonne se je ponesrečil vojaški dvokrovnik. Voditelj fe bil mrtev.
Železniiki nesreča.
PARIZ 12. (Kor.) Kakor poroča „Matin" iz Bordeauxa, se je zaradi plazu, Id se je utrgal med Saint Jeanom in Bayomte prigo-dila železniška nesreča. Tri Joscbe so bile mrtve, tri pa težko ranjene.
RIM. ta (Agenata Štefani). Časopisje ugotavlja »oglasno, da je narodno posojilo doseglo res pravi uspeh, ko poudarja, da so Javni podpisi, ne da bi se računalo sodelovanle garancijskega konsorcija, dosegli ne samo milijardo, ki |o le zahtevala državna blagajna, temveč, znesli nad milijardo m sto milijonov. Časopisje izraža svoje veselje na tem sijajnemu uspehu posojila, ki je poleg svojega finančnega pomena tudi dogodek največje nacijonalne važnosti.
ftiiMaal vaa Rossum zbolel.
RIM 1. (Kot.) »Giornale d'Italia« poroča:
Kardinal van Rossum je že par dni bolan, vendar pa se je njegovo zdravstveno stanje že zboljšalo. Danes zjutraj ga je napadla mrzlica. Splošno stanje je zadovoljivo. Papež se le o stanju bolnika informiral potom državnega tajnika Gaspar-rija. Cesar Franc Jožef in nemški cesar sta brzojavno zaprosila za informacije o stanju bolnika.
DUNAJ 12. (K.) Z dovoljenjem cesarjevim je prevzel nadvojvoda Fran Salvator protektorat nad avstrijskim odborom za turški poiumesec.
Peniti letor v MstrUL
DUNAJ 11. (Kor.) Iz zdravstvenega oddelka minstrstva za notranje zadeve se poroča: V avstrijskem državnem ozemlju se je pripetilo v 1.1914 od izbruha vojne 279 slučajev obolelosti za pegastim legar-jem in sicer: 1 slučaj v Talerhofu pri Gradcu, 1 v Wagni pri Lipnici, 4 pri Sv. Mihaelu pri Leobnu, U v Volšperku na Koroškem; dalje od 1. do 9. t. m. 4 slučaji v Gradcu, 154 v Talerhofu pri Gradcu, 47 v Knittelfeldu, I v Wagni pri Lipnici, 6 v Sv. Mihaelu pri Leobnu, 17 v Volšperku na Koroškem in 9 v Trstu,
Raz ven obolelosti neke strežnice v Gradcu, gre pri vseh slučajih za osebe, ki so prispele z bojišča in sicer za vojaške osebe, volne ujetnike in tujce, ki se nahajajo v koncentracijskih taboriščih.
Ker se pegasti legar po najnovejših izkušnjah prenaša izključno po ušeh, je izdalo ministrstvo za notranje zadeve začetkom decembra posebna navodila o potrebnih obrambnih odredbah za zatiranje mrčesa v bolnišnicah, kjer se nahajajo ranjenci in vojaški bolniki. Naročeno je bilo tudi političnim deželnim oblastim, da strogo pazijo na razmere v koncentracijskih taboriščih, barakah, prenočiščih, nočnih zavetiščih in drugih zavodih, posebno pa na čistočo in zatiranje mrčesi.
rares.
TRST, 13. (Kot.) Seismični aparati na tukajšnjem c. kr. pomorskem observatoriju so zaznamenovali danes zjutraj močan potres, čigar središče se eni oddaljeno okrog 400 km. Začetek ob 7. uri 53 minut, 38 sekund, konec ob 8.09. Največje gibanje tal je znašalo okrog 1 mm. Potres je vrgel osti enega seismografov iz ležišč. Potres so v Trstu občutile tudi posamezne osebe.
DUNAJ, 13. Seismografični aparati c. kr. osrednjega zavoda za meteorologijo so zaznamenovali danes zjutraj zelo močan potres v oddaljenosti kakih 900 km. Začetek ob 7*45*17. Največje gibanje na Dunaju okoli 2 mm ob 7.57. Konec ob 9 zjutraj. Ce je bil potres v obljudenem ozemlju, je moral biti njegov učinek katastrofalen.
RIM, 13. (Kor.) Danes ob 7.55 zjutraj se je občutil tu močan potres, ki je alarmiral prebivalstvo.
RIM, 13. (Kot.) Po poročilih iz sosednih krajev so povsod čutili današnji potres. Dosedaj odnikoder niso javili škode, z izjemo Monterotondajcjer je po prvih poročilih zahteval potres tudi človeške žrtve. Potres so Čutili tudi v Neaplju, Ca-serti, Civitavecchiji, Grosseti, v Markah in v Umbriji.
MONTEROTONDO. 13. (Kor.) Ob 7.50 zjutraj je bil tu zelo močan potres, ki je zelo prestrašil prebivalstvo ter poškodoval več poslopij in tudi mestno hišo. Kakor se govori, ste izgubili življenje tudi dve osebL -	"" -
m tisi
V sedanjih vojnih časih, ko popolnoma počiva ustavno delo v naši državni polovici in o možeh, ki stoje na čelu avstrijski vladi, ni niti skoraj čuti več, je ogrski ministrski predsednik grof Tis z a tisti mož, ki uporablja vsako priliko, da spusti-zopet in zopet v svet kak govor, ki naj bi zunanjemu svetu podajal iz najkompe-tentnejših ust najverodostojnešo sliko vsa-kočasnih razmer v naši monarhiji. Marsikateri Tiszov govor je naletel zlasti pri slovanskem časopisju na močan odpor. Nemški listi so navadno le registrirali vse te govore kot kronisti in bili so le redki, ki so jim dodali kaj komentarja. To se nam zdi naravnost čudno, ker so bili vendar časi, ko grof Tisza tudi za nemško časopisje še ni bil tak nolli me tangere, kakor se zdi, da je danes. Tako je nedavno, 8. junija leta 1913. priobčila graška »Ta-gespost« pod naslovom »Grof Tisza, ogrski ministrski predsednik«, uvodni članek, ki naj ga pokličemo danes v spomin vsem tistim, ki verujejo v nezmotljivost grofa Tisze. Članek se je glasil :
»Bilo je leta 1904., ko je večja družba nemških časnikarjev iz cesarstva, Švice in Avstrije na svojem povratku iz tedaj še popolnoma nepoznanih državnih deže! Bosne in Hercegovine, posetila glavno mesto Ogrske. Med celo vrsto šumnih slav-nosti je bil tudi slavnostni banket v mestnem gozdiču, pri katerem je grof Tisza. ki je tedaj prvikrat vodil politiko Ogrske, z glasom, ki se je tresel vsled komaj prikrivane razburjenosti, odgovarjal na vljudno - hladne zahvalne besede voditelja družbe, nekega graškega časnikarja. Zahvaljeval se je na redkem posetu, ki je tedaj vzbujal veliko pozornost in se raznovrstno politično komentiral. Danes se misli že zdavnaj drugače. Toda kakor se je zahvaljeval, je bilo tako posebno, da nihče ne pozabi te zahvale, ki je bil prisoten. Ogrske razmere da so v inozemstvu znane po slabih slikah, je rekel grof Tisza. in zato da je uraljivo, da prihajajo ljudje do napačne sodbe. Kdor pozna deželo, ve, da goji za nemško kulturo največje spoštovanje in nikdar ne pozabi, kaj je storil za Ogrsko kak Rechbauer ali Kaiser-ling. Ljubezniv poklon domovini voditelja časnikarske družbe, ki je sedel nasproti govorniku in dobro čutil, da gladke, v slabi nemščini izrečene besede niso bile nič drugega, nego obrambni govor proti obtožbi, ki je ni nihče izrekel, ki pa jo je vendar čutil vsakdo v tonu, ki je glasba govora. Grof Tisza je bil tedaj tip madjar-skega plemiča. Vitka, lahno naprej nagnjena, visoka postava, z glavo, ki je izdajala kljubovalnost in energijo, v kateri je dvoje temnomodrih oči, tedaj še brez očal, kazalo posebno mehak izraz. Kdor je tedaj videl Tiszo in ga spoznal, mu je mož ugajal.
Od tedaj je minilo devet let, let, ki so prinesla najtemeljitejše izpremembe. Tedanji grof Tisza in sedanji grof Tisza — kaka razlika! Tedaj se je pritoževal o slabih slikah, ki jih baje razširjajo v inozemstvu o Ogrski; in sedaj? Od 4. junija lanskega leta (1912) so razširjene slike o Ogrski v inozemstvu, da jih je težko misliti neugodnejše. In kdo jih je povzročil? Grof Tisza. Od viharne seje 4. junija leta 1912., v kateri je straža vdrla v dvorano ogrskega parlamenta in vrgla iz nje opozicijo, pa do danes nepretrgana veriga nasilnosti, groznih prizorov vse do junaškega čina stotnika Geroja, ki ima dozdevno naivno mnenje, da more s svojo sabljo ozdraviti politiko Ogrske, in je zato tolkel žnjo po glavah upornih poslancev. Vse to je doživel grof Tisza in ne samo doživel, temveč naravnost izzval. Isti grof Tisza, ki se kot po cesarju imenovani ministrski predsednik vrača z Dunaja v Budimpešto, da prinese deželi — mir!
Bridka ironija, dvojno bridka v teh težkih, Žalostnih dneh, katerih ne prehaja skoraj nobeden, ne da bi prinašal koraka na usodni poti, ki vodi navzdol in ob katere koncu stoji razpad.- Kaj bo imela druga
Tiszova vlada povedati novega deželi, česar jej ni že povedala zdavnaj in s krvavimi besedami? In kaki bodo učinki? Prve pozdravne besede so bilei udarec s pestjo v obraz opoziciji. Naj kdo Še tako štedi s svojimi simpatijami napram opoziciji in je žnjimi še tako previden, za kar ima vse vzroke, vendar pa je naravnost prisiljen, da sočustvuje žnjo. Po poraznih podatkih Lukacs - Desyjevega procesa je bHo pač upravičeno upanje, da pride preobrat, ki povede politiko dežele na zdrava, mirna in pametna pota. V trenotku, ko je grof Tisza zapustil delovno sobo cesarjevo z nalogo za sestavo nove vlade, je to upanje razbito kakor tenko benečansko steklo* razsuto v tisoč koscev. Tisza ali Lukacs, to je vseeno, kajti ta je bil vendar le po-dajač onega in poleg tega še slab poda-jač. Tiszovo ministrstvo vendar ni šele od danes, obstojalo je že pred Khuen-Heder-varyjem, bilo je popolno pod Lukacsem in ostane pod Tiszo. Strahovitost brez konca, boj, v katerem se blaznija dežele spravi do pogina. In to ne more biti vseeno Avstriji, kajti njena usoda je prikovana na usodo druge državne polovice, dokler bo obstajala država. Tisočere žilice vodijo tja in sem in mešajo kri skupnega državnega ustroja, ki do danes obstoja vkljub dozdevni ločitvi.
Niso znani nagibi, ki so vodili vladarja, da se je odloČil za ukrep, ki ga ni mogel pričakovati nihče in ki ga hladni razum odklanja prav tako kakor vroče srce. Ali je grof Tisza prevzel kake obveznosti in kakšne so? To vprašanje se bo razpravljalo prav kmalu in najde odgovora ne samo v Budimpešti, temveč tudi v dunajskem parlamentu, kajti grof Tisza je bil ustvaritelj obrambne reforme, vdrugo ne bo več. Avstrijski parlament, ki bi hotel še enkrat capljati za njim, bi izginil, ker bi ga razbito ogorčeno prebivalstvo in sramotno pognalo njegove člane. Ce ima grof Tisza tako nalogo, se je ta naloga ponesrečila, preden se je začela. Miru prinesti Ogrski ne more in prav tako ne skleniti nagodbe s Hrvatsko. More samo eno: pojahati gospostvo vladajoče plemenitaške družbe v smrt, kakor irskega žrebca, ki ga v dirki vodi sam, dokler se ne zgrudi. Ce se mu posreči to za vse čase, napravi Tisza uslugo deželi in drŽavi; morda tudi kroni.«
Tako uvodni članek v »Tagesposti« 8. junija leta 1913. Od tedaj je minilo poldrugo leto. Zdi se nam, da bi tudi sedaj mogli reči s tedanjim »Tagespostnima člankarjem: »Tedanji grof Tisza in sedanji grof Tisza — kaka razlika!« Ali bi ne hotel »Tagespostni* člankar morda tudi sedaj zastaviti svojega peresa, da bi očrta! to razliko tudi sedaj tako natančno in pravično, kakor je očrtal ono v predidočem razdobju? Tisza, krotilec ogrske opozicije — Tisza posredovalec v nemškem glavnem stanu in pravični delilec »narodovih« nagrad in kazni? Lep tema! Naj se ga le loti nemško časopisje!
Predavanje nekega francoskega ge-neralnoštaMa častnika pred vojnimi poročevalci.
Danski list »Berlingske Tidende« objavlja predavanje, ki ga imel neki prideljeni francoski generalnoštabni častnik na bojišču ob reki Aisne pred vojnimi poročevalci.
»Moji gospodje», je pričel generalnoštabni častnik svoja izvajanja ter pokazal proti svereovzhodu. »Tam vidite dolgo vrsto visokih topolov. To je cesta iz Reim-sa v Laon. Od kraja, na katerem se nahajamo, do topolovega drevoreda meri zračna črta sedem kilometrov. Ce si predstavljate to črto v severovzhodni smeri, podaljšano še za štiri kilometre, tedaj reže ta majhno, izolirano ležečo višino, ki se imenuje Brimont in na katerem stoji francoska utrdba, ki je zdaj v sovražnikovi posesti. Oddaljenost Brimonta od Reimsa, ki se zdaj Še vidi, znaša devet kilometrov. Vendar je pa sovražnih tu bli-

Stran TI.
* VEČERNA EDINOST- 9L S.
V Irstu, dne 13. Januvarja 1915.
fje nego pri Reinisu. Topolov- drevored torice svetovnega miru, v katerem je na-'pustil je svojo trgovino svojemu sinu, ki
tam zadaj. ce*ta Reims-LaCM. tvori meio;gla§ala svoje veselje na tem, da se je v i...	črtani in sovražnikovimi v j Nemčiji osnovala taka ženska zveza ter je
okr,: •
wxci
sevtrnozahodno od Reimsa. Nem- pozdravila nemške žene na poseben način.
strelci jarki segajo* do severnega dela poti, naši do njenega južnega dela. V naši j>osestf so Ve^Ic m železniške proge zahodno iii južno od tega mesta. Sovražnik obviaduie večji del kanala, ki veže Aisne z Ve^fe, nadalje ima v svoj posesti železnico seven""* od Vcsfe nekako do Briinon-ta. PredNiavIiaimo si torej pokrajino med
Ta plemenita žena ne Živi več in ni marala doživeti svetovne vojne. Navidezno Je poražena. Evropa je v plamenu. Nikdar ni imela kaka organizacija večje dolžnosti nego jo ima naša! Sedaj gre za to, da lepo-kažemo vredne, da zameafcno Berto Suttner, me žene, me matere Evrope — na •• «»o poklicane v prvi vrsti. Me moramo fn mo-
ccsUnii iz Reimsa do Vervinsa in Soisso- j remo storiti, da bo to res zadnja vojna ter
če-ar središče je katedralni da ta vojna preneha čim prej. Danes cu-
na kot krog. trg v Reimsu. in česar radii sega nekako do Aisne. tedai loči ceMa Reims-Laon dva segmenta drug od drugega.; zahodni od teh dvoh segmentov ie v naši posesti. Od severozahodnega je vse. kar Teži severno od Brunonta, v sovražnikovi posesti. Z
jemo samo nacijonalne zvoke, ki poleg tega, da morejo izzivati toliko lepega in velikega, vendar ne suše solz, ki jih morajo jokati matere in žene Evrope! Me, Id atsmo malenkostne, ne bojazljive, ker danes treba res mnogo odločnosti, ako hočeš nastopati proti
\ i£ine, na kateri zdaj stojimo, imamo na- splošnemu razpoloženju in slediti glasu svoje
vesti, me kličemo: Mir in zopet mir! Res, ve žene, ve morete biti voditeljice kulture, ve morete na novo zgraditi kulturo, ki je danes na bojnem polju pogažena. Nikdar ni bila kaka organizacija idej večja in važneja, nego je gibanje za mir. Ve morete izpolniti še eno nalogo: da ne dovolite mržnji, ki jo danes občutijo možje vojskujočih narodov, doseči vašega srca in src vaših otrok, marveč posredujte, Iger morete, ker tudi to Je delo kulture. Ko bo ta vojna končana — in me se nadejamo, da bo čimprej — potem bodo vojskujoči narodi trebali drug druzega; potrebni bodo drug drugemu radi trgovine, industrije, radi medsebojne izmene umetnosti in znanosti, ki Je v resnici internacijonalna. Kam bi prišli, ako bi neprestano podžigali sovraštvo ? Spominjajmo se internacijonalnih zdravniških kongresov, ki so bili blagoslov vsega človečanstva, spominjajmo se vseh drugih internacijonalnih sestankov znanosti I Mi ne moremo ločiti svoje zemlje od drugih x bodečimi žicami; nismo postali medsebojno duševno siromašneji, ker svoje duševne |pridobitve izmenjujemo medsebojno. Zato žene, ne podžigajte sovraštva, ampak propovtdujte pomirjenje. Clovečanstvo stoji nad nacijonalno samozavestjo. Žene, pokažite svojo zrelost, pokažite, da posedujete pravico in dolžnost zaklicati svojim naro-
Unčen pregled čez bojišče. Cesta v Laon loči torej obe sovražni bojni črti. Na obeh straneh je teren prepleten od strelskih jarkov in se nahaja na njem vse polno zaprek z bodičastimi žic^ii, volčjih jam in min. Oba sovražnika razpolagata z velikim številom poljskih topov in težke artiljerije. Gospodje, zdaj smo na fronti!«
Toda vsi vojni poročevalci so bili še tako trdnega naziranja in mnenja o vojni, da se Je večina v naši družbi neverno smejala. Pokrajina pred nami je bila vendar popolnoma brez vsakega življenja. Celo z daljnogledom nismo mogli videti nobenega živega bitja, nobenega topa. sploh nič, kar bi pričalo o navzočnosti vojskujoče se ari nade. Toda ne da bi ga motilo, je ge-neralnoštabni častnik nadaljeval svoja izvajanja.
»Povedal sem vam že, da ste na tem mestu sedem kilometrov odaijeni od naj-sprednih črt strelskih jarkov. Prav nobene ovire ni. da bi ne šli bližje. Ce imate veselje, napravimo sprehod par kilometrov čez polja, ki leže pred nami, v smeri proti cesti iz Laona. Vendar vas pa že zdaj opozorim na to, da boste tam še manj videli nego tukaj. Tu stojite namreč na grebenu hriba; polja se znižujejo proti Ve-sle, in na drugi strani reke je teren tudi
rw,- -	. ^^v^r dom : vojno proti vojni! Ne plakate v svo-
inočno kui>iran. Docnn imate tu uuoa,	. . .	, . ..
razjed čez boiišOe do najspredneSihi* t.hih sob.cah, aa,pak zahtevke svoje Mrel-kih iarkov ob topolov,,,, drevoredu P™ .ud, kot svobodni državam, ravno-;Im zadaj na borko,nu ne boste, če gre- P™os. v parlamentu; potem bodo bodoče
rio dva do tri kilometre naprej, sploh nič drugega videli, nego najbližjo njivo. Podnevi sploh ne smem pripustiti, da bi šli| bližje nego na pet kilometrov, in to tudi le tedaj, če ste s tem zadovoljni, da greste zadnji del poti po vseli štirih, in sicer vsakokrat, če gremo Čez kak vzv išeni kraj terena. Čeprav so nam vaše osebe zelo dragocene, vendar ne stavimo te zahteve samo iz ozirov na vas. Prav lahko se namreč v bližini nahajajo čete, artiljerijske pozicije in utrdbe, na katere pač ne želimo opozoriti sovražnika. In bodite u-verjeni. gospodje, da bi artiljerijski ogenj sovražnikov v par sekundah pokril s kroglami mesto med cestama iz Laona in Soi-sonsa. Če bi Nemci kar naenkrat zagledali osem gospodov, ki se sprehajajo, in čeprav so nevtralni časnikarji. Ce pa. gospo-die, želite približati se najsprednejšim strelskim jarkom na še manjšo oddaljenost nego štiri ali pet kilometrov, tedaj moram dobiti za to še dovoljenja poveljujočega generala, in razen tega bi mogli ta načrt le ponoči izvesti. Mi pošiljamo namreč še le. ko napoči noč, naše okrepitve in nadomestila v strelske jarke. Toda ne da bi hotel pretiravati, marveč hočem konstatirati snho dejstvo, ter vas zagotoviti, da boste, čim bližje pridete najsprednejšim vrstam, tem manj videli, in tem manjše bo vaše obzorje. Ponoči so vse mačke sive; ne vem kakšno barvo bi imele pod zem-Ho.«
»Med govorom generalnoštabnega častnika tako končuje dopisnik opis svojih vtiskov, »je donelo grmenje topov vedno bolj pogostoma in močneje proti nam. Zakaj ne odgovarjajo vse te ognjene kače, ki se skrivajo tu pred naini v polju, s svojimi orjaškimi glasovi sovražniku? Toda topovi, ki jih slišimo iz daljave grmeti, so bili ravno francoski topovi; bilo je popolnoma nemogoče, z našega mesta videti eksplozije krogel; te so padale v veliki oddaljenosti na drugi strani topolovega drevoreda, enajst kilometrov od nas, blizu Brimonta. Tu torej stojimo ter gledamo čez bojišče, in vendar menimo, da se nahajamo osameli in popolnoma zapuščeni v puščavi.*
vojne nemožne! Ker le oni, ki je saniosve-sten, more zmagati. Naše zmage naj ne bodo zmage na bojnih poljih, ampak zmaga naj ostal • človečanstvo. In zato pristopajte v tisočih k društvu za svetovnu mir!
nemške borlteUlce za ženske pravice In mir.
Nemški časopisi objavljajo nastopni poziv, podpisan od Friede Perlen:
Zveza nemških žena, društva za ohranitev
Razne politične vesti.
Rusrficiranje nemških imen. Car je ugodil vsem prošnjam za izpremembo nemških rodbinskih imen. Rusificirana so bila na primer sledeča imena; Zeidler v An-dronov, Schwarzenstein v Zwierczewski, Pfennig v Pravelm, Kahau v Petrov, Ro-senblatt v Roslavov L t. d.
Socijalističnl poslanec za spošno vojno dolžnost. Iz Londona javljajo: Sodjalističiri poslanec Ramsay Macdonald je rekel v nekem govoru, da podaja sedanja vojna neoporečnih razlogov za splošno v« jno dolžnost Anglija da se opira danes na Francijo, ki Ima splošn vojno dolžnost. Anglija da ne more zdržati nobene zveze več in govoriti zaveznikom, naj čakajo Šest mesecev, predno jih bodo angleške čete podpirale v strelskih jarkih. V kaj takega gotovo ne privole zavezniki. Dejstvo je, da ima angleški militarizem v Angliji svoje teoretične branitelje, ki bodo po vojni tem navdušeneji.
Norveški parlament (Storthing) je bil
12. t. m. otvor jen na slovesen način. Pre-stolni govor je izvajal, da so odnošaji Nor-vegije prijateljski do vseh držav. Prizadevanja vlade so šla za tem, da ostane dežela izven svetovne vojne ter da se odvrnejo nevarnosti in težave, ki jih Je prinesel seboj položaj za varnost in za pridobivanje v deželi. Prestolni govor omenja nevtralitetne izjave Norvegije, kakor tudi dogovora med Norvegijo in Švedsko od 8. avgusta, sestanka treh nordijskih kraljev in tam ugotovljene edinstvenosti. Storthingu je predloženih nekaj zakonskih načrtov o izrednih odredbah v oja-čenje dežele in za nje obrambo. Potem več zakonskih načrtov glede sestave komisije za razpravljanje vprašanja oskrbovanja dežele z žitom in glede uvedbe državnega monopola za uvažanje žita in moke.
Generallssimus Joffre. V »France de Bordeaux« objavlja neki sotrudnik svoj razgovor z madame Artus, mlajšo sestro francoskega generalissima Joffra. Po podatkih gospe izvira rodbina Joffre iz Španije. Praded se je pisal Oouffre in se je izselil kot politični begunec iz Španije preko Pirenejev. Naselil se je v Rivesaltes v vzhodnih Pirenejih. Spanec Oouffre, ki se
svetovnega miru, je prejelo v juliju t l pismo Berte Suttnnjeve, poznane propaga-|je poirancozii v Jolfra, je bii trgovec. Za-
je po več hčerkah s 43. letom dobil — sina. Ker je bil kmalu vdovec, je bil sin slabo vzgojen. Postal je tudi samo sodar in je živel do poroke kot preprost delavec. Podedoval je po materi majhno kramari-Jo, ki pa je komaj vzdrževala 11 otrok. Od vseh 11 otrok žive samo še; generalis-simus, davkar in ona. Oeneralissimus Josip Joffre Je bil rojen 12. jamarja 1852., dovršil }e gimnazijske študije na liceju v Perpignanu in odšel s 15 in po! letom v Pariz, da se vpiše v politehnično šolo, vojaško šolo srednjega stanu. S 17. leti je bil sprejet v to šolo, po redu šele štirinajsti, ker je bil v izpitu iz nemščine slab. Zato pa je bila njegova sila matematika. Ob izbruhu vojne z Nemčijo leta 1871. Je postal Joffre pijonirski podčastnik. Kot tak je prebil tudi obleganje Pariza. Po miru je stopil zopet v politehnično šolo, ki jo je kmalu zapustil kot poročnik. Drugega za drugim je gradil nato forte pri Parizu in sicer po lastnih načrtih. V Versaillesu, Montpellierju in v Bretagni je gradil vojašnice. Udeležil se Je volne v Indokitaj-ski, postavil oddelek, ki Je maščeval smrt Bonniersa v Afriki in zgradil končno pristanišče Diego Suarez na severovzhodu Madagaskarja. Z 49. letom Je postal general. Njegov materni jezik Je bil sicer katalanski. Z leti Je postal Joffre vedno bolj tih in molčeč. Imel je pri tem navado, da je šel vedno z roko preko čela, kakor da bi hotel prepoditi kake težke misli.
Se o novoletne« govora grofa Tlsze In krščanskih socijalcih. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je s svojim novoletnim govorom dosegel efekt, ki ga gotovo ni nameraval: razdvojil Je nemške krščanske socijalce. Dočim Je glavno dunajsko glasilo te stranke, »Reichspost«, radostno pozdravljala ta govor in se s fanfarami pridružilo ideologiji ogrskega ministrskega predsednika, po kateri bo edino le Tiszin »narod« po vojni pozvan, da »dobro plačuje in hudo kazuje«, se pa med nemškimi krščanskimi socijalci množe glasovi, ki jim kar nič ne ugaja ta asocijacija idej med ogrskim ministrskim predsednikom in pa njihovim glavnim glasilom. »Christlichsoziale Arbeiter-Zei-tung« piše namreč o Tiszinem govoru: »To so — kakor se zdi — Ie učinki bolnega stanja. Pri vsej skromnosti in ob najboljem mišljenju za ogrskega ministrskega predsednika moraš kot Avstrijec z vso odločnostjo zavrniti trditev, da je monarhija že opetovano stala na robu propada, pred katerim |o je moral rešiti ogrski narod, ker je ta trditev samo brezmejna prevzetnost, ki je z zgodovinskimi dejstvi v najostrejem nasprotstvu. Hud tobak je to, ki ga g. Tisza nudi in sme — to podčrtujemo mi pri »Edinosti« — nuditi Avstrijcem, ker ... O, ta beda naSih notranjepolitičnih ia parlamentarnih razmer!«
To distonacijo v orkestru nemškega krščanskega socijalizma ironizuje »Arbeiter Zeitung« takole;
»K tej „bedi naših notranjepolitičnih razmer" bomo smeli pač prištevati tudi to, da en krščanski socijalec označa govor Tisze kot težko razžalitev Avstrijcev, dočim ga drugi ravno radi tega govora povzdiga do „našega Tisze*'. Ta „drugi" je seveda „Reichspost", ki nadalje uči Avstrijce razumevati grofa Tiszo Čudovit pa je pri tem „razumevanju" glavni argument: da so namreč Ogri „soglasno odobrili misijo Tisze" (potovanje ogrskega ministrskega predsednika v nemški glavni stan). Kako naj ne bi? Mari naj je to kaj posebnega, ako Ogri ne oporekajo stvari, ki tako laska njihovemu samoljub-ju?! PreotroČje. „Reichspost" pa hoče biti še dovtipna, češ: »Kje in kdo drugi še govori od tistih, ki bi mogli govoriti?! Toda mi se spominjamo, da Je bila »Reichspost« z najčudovitejimi svojimi obrambami na strani tistih »drugih«, katerih pasiviteto smo mi grajali.
Iz te zairkacije v »Arbeiter-Zeitung« bi se moglo sklepati, da Je to glasilo še v veri, da bi vendar mogla biti kje kaka nedoslednost tako huda in kričeča, da bi se Je glavno krščansko-socijalno glasilo še — ženiralo vsaj toliko, da bi bilo malce v zadregi zaradi argumentov. Njemu, ki je ves svoj prvotni program, vse principe, s katerimi Je sploh opravičeval svoj postanek, tako brez sramu postavil na glavo; njemu, ki Je sploh vse zatajil, na kar je, ko je kaline lovil, prisegal najsveteje prisege, temu se pač ne bomo čudili, če iz nekdanjega najsrditejega madjarofobstva steza roko in podpisuje Tiszinemu narodu pravico, da dobro plačuje in hudo kaznuje, kakor nam je ogrski ministrski predsednik že zdaj napovedal za Čas po sedanji vojni.
Anglija za svobodno prevažanje blaga, namenjenega v Švico. Iz Washingtona javljajo: Ker 80 ae nekatere
in italijanske paroplovne družbe branile prevažati blago, določeno za znamenite švicarske tvrdke, je angleški veleposlanik poriai izjavo, da Anglija ne le da ne vzpodbuja k takemu postopanju, marveč želi odkritosrčno, da se blago, v resnici namenjeno za porabo v Švici, nikakor ne ovira.
Odgovor Anglije na noto Zedinjenih. držav glede zaustavljanja trgovskih ladij. Iz Londona: Glede trgovine z živili pravi angleški odgovor na noto Zedinjenih držav : Kar se tiče živil, je angleška vlada pripravljena privoliti, da se živila ne zadržujejo in stavljajo pred sodišče za zajete ladje, ako niso namenjena za kako oboroženo silo, ali za vlado sovražnika. Mislimo, da se je to pravilo izvajalo doslej. Čc pa more vlada Zedinjenih držav navesti nasprotnih slučajev, smo pripravljeni preiskati jih. Naš sedanji namen Je držati se tega pravila, četudi ne moremo prevzeti neomejene in brezpogojne obveze - spričo dejstva, da so naši nasprotniki opustili doslej izvajana pravila civilizacije in človečnosti in spričo negotovosti, do katere meje bi mogli nasprotniki v bodoče kršiti to pravilo. — K temu odgovoru Anglije pripominja „Baseler Anzeiger", da bi to moglo meriti na gladko odklonitev amerikanskih zahtev. Pasus iz kavčuka Je na las podoben grožnji na naslov Zedinjenih držav. Nadaljnji razvoj položaja da se utegne kmalu poojstriti vzlic vsem prijateljskim čutstvom» s katerim Je Anglija vnovič tako radodarna napram nevtralnim drŽavam.
Ti/m o. mami - trst
je nakupila večjo množino
pelen® ka^e
in jo vsled tega prodaja po K 3 00 kg na dom.
mm sunesa grozdja, orehov, fig,
: In svežih sliv.
m m petrolejski plin (brez stenja)
Popolnoma brez saj in duha
Največja kurilna moč Največja Štedljivost
En liter petrol.ja gori 10 20 ur.) — Poljske kuhinj« na trdi SpSrlt (v kockah) posebno
za vojake neobhodno potrebne. — Elektriflne žepne svetiljke in baterije. Peči na Spiritr.i plin, svetujte, kopalne peči, Iikalniki itd. — *>&•/„ kristalno-^t^S^^^kakor tudi v*c potrebščine za gvetijko
enake zisteme. 0. Schlller Trst Casarma 17
J0S0S

Domače vesti.
||	Izllelle I. zvezek „Domaee knjižice"	11
?!	Krasen voim roman jelezno leto4	p
i	Vsakdo ga dobi zastonj, naročite ta-	t
♦	koj 1 Poverjeniki dobe 10®/. popusta.	♦
♦	Sporoče naj takoj, koliko izvodov	♦
▼	»octnnl vn »AtrlamA I ahlrn Hatn	T
r
+ žele zastonj za reklamo. Lahko delo, + Utno 12 zvezkov, JJ
velik zaslužek!
♦♦ vsak obsega 128 strani ter stane	♦♦
H samo 30 v. Založnik dr. Lj. Koser.	%%
it Jurišincl pri Ptuju, Štajersko,	ii
Xi ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
_ j
Odlikovanje. S srebrnim križcem za zasluge je bil odlikovan poslovodja generalnega akorda c. kr. Javnih skladišč in glavnega carinskega urada v Trstu, Ivan Suša, ob priliki njegove stalne upokojitve.
Popravljamo. V politično vest v „Večerni Edinosti* pod naslovom „Preporod Avstrije" se je v včerajšnji „Večerni Edinosti" vrnila v tretji, oziroma četrti vrsti tretje kolone od zgoraj tiskarska pomota, ki otežuje pravo razumevanje. Dotična pasaža se glasi pravilno „Tega dejstva menda tudi g. Plener ne bo hotel prezirati. V Plenerjevem govoru vzbuja Izrek o „strankah" v nas neprijetne dvome in sume, da se je !e bal povedati, kar je mislil, da n» hotel naravnost reči, da bodo morali narodi umakniti se s svojimi interesi v ozadje pred državno avtoriteto".
Dopolnilne volitve v cenilne komisije za odmerjanje dohodarlne so odložene na poznejši čas, v kolikor niso še izvršene v posamičnih slučajih. To pa z ozirom na Izredne razmere, povzročene po vojnih dogodkih, ki bi ovirale udeležbo voMcev na volitvah in bi tudi izvedenju volitev naprav-ljale marsikatero težavo. Ta odložitev je tudi v skladu z željo, izraženo iz udeleženih krogov. Doizredbe dopolnilnih volitev ostanejo v funkciji dosedanji člani komisij in njihovi namestniki.
Dopolnilne določbe k zakonu o vojnih dajatvah. »Wiener Zeitung» je priobčila cesarsko naredbo, s katero se izdajajo dopolnilne določbe k zakonu o vojnih dajatvah in sicer v smeri, da se morejo vozila in živali, ki so bile poprej zahtevane le za porabo, seda] zahtevati v popolno prepu stitev. Od začetka sedanje vojne se nahaja v uporabi vojne uprave znatno število transportnih sredstev, ki so bila zahtevana na podlagi zakona o vojnih dajatvah. V mnogih slučajih pa se posestnikom ni mogla redna tekoča odškodnina točno izplačevati, ker vojne formacije niso mogle voditi zanesljive evidence o vozilih — bodi radi operacij, bodi radi izmenjav, vedno potrebnih vsled obrabe — ter peri-jodično dopošiljati pristojnim vojaškim oblastim uvedenih izkazov o pristojbinah. Brez teh izkazov je bilo izplačevanje odškodnine neizvedljivo. Te težave torej od-stranja omenjena cesarska naredba, ker nudi možnost, da se dostaviteljem izlasti tistih vozil, ki se rabijo pri armadi na bojišču, čim prej — in ne še Ie po demobilizaciji, kakor bi bilo po sedanjem pravnem položaju edino izvedljivo — izplača polna odškodnina za vozila, da si morejo nabaviti druga transportna sredstva. Od strani vojaških in političnih oblasti je že ukre-njeno potrebno, da se izvedejo bodi izpla-1 čila za popolno končno prepustitev vozil, bodi odškodnina za vozila, ki ostanejo vojni upravi tudi nadalje le za uporabo. Ker pa prošnje za izplačilo, oziroma odškodnino v smislu zakona o vojnih dajatvah prihajajo često direktno na centralne oblasti, se opozarja, da more vojno ministrstvo Ie v redkih slučajih — posebno če mu niso predloženi izkazi o izvršenih dajatvah — kar izplačati zahtevane zneske. — Zato je priporočati, da se take prošnje — v kolikor ne prihajajo v vpoštev dajatve za čete v delih dežele, prehodno zasedenih po sovražniku — potom občine pred-amerikanske; lagajo politični oblasti prve instance.
Umetno-fotosraflCnl atelje
Trst. ulita del Rivo it 42 (nritllčje) Trst
t:::
Izvršuje vsaJco fatoemfičn. delo kakor tudi razglede, pos'.etko, notranjost lokalov^ porcelanast« ploSče za vsakovrst, spomenike. POSEBNOST: POVEĆANJE k: VSAKE FOTOGRAFIJE K: Radi udobnosti f?osp. naročnikov sprejema naročbo in jih izvršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po sajzmernejših cenah.

Zli
m!
Trst, ul. del Rluo steu. 42.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol PerniClt
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Zaloga tn in Inozemskih vin, špirita, liker-}ev in razprodala na drobno In debelo
Jakob Perhauc
Trst« Via dalle Acque it. 6
(Nasproti Cafid Centrale).
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Ruin, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec siivovec in brinjavec. Izdelki J. vrste, došli iz dotičnih krajev- Vsaka naročba sc takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej.
IVAN SIMOHIČ Trst
ulica Belvedcre 49 s TRGOVINA USNJA s
veh vrst, trnih in bitrva-nih ter nadplatov z izde-iovalnico zgornjih čev jev. Velika - izbera potrebščin 7a čevljarje in spillarje Specijaliteta: podpet« 111 nlk „PALMA" !! i
g v O J i K S VOJ1M l
= Ferdinand GornAoč |
| Trst, ulica Molio i vesto (fiscoi) 251
55 priporoča cenj. občinstvu svojo S
I trsoulno lestuln:: In I g kolonijalne jo: Masa g
S kakor tudi ŽGANJARNO. =
■
k
Blago vedno sveže. - Postrežba na dom.---Cene zmerne In solidne
J
|pillBZ£ll lliz^sf I UfiB3lll£||
■ k Dobroznana nsirodilnica :: 5
i ta. C@ni@y!i i
jj= S«. Ivoh - Trst - blizu Ker. doma =
1 Velik isb©r barv f§ = = povlak itd.= |
Zaloga za Trst in okolico redilnega L J
SLADIN S
TiMnIJ.
IIBBII HUmil IlEšUlI!
ćaja za otroke In odrasle ter fisfintp ifti ia tri«?i «r?fti n LrtS.
*