✓ Zakoni in uredbe XXIX. zvezek Cestni promet Zbirka zakonov, uredb, naredb in predpisov o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, o motornih vozilih, prijavljanju, registri¬ ranju in oznamenovanju vozil, o cestnem redu v mestih, avtobusnem prometu, taksah na vo¬ zila in drugih za cestni promet važnih predpisov Zbral in priredil Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mihalek) Vsebina Stran Uvod. I. Splošne pripombe. 1 Veljavni predpisi. 1 Predpisi o taksah na vozila in na šoferska izpričevala. 3 Banovinske davščine . .. 3 Predpisi za avtobusni promet. 4 Kazenski zakonik in odgovornost za škode . 5 Mešanje bencina s špiritom. 5 Mednarodni vozni dokumenti.. . 5 Mednarodna fiskalna knjižica. 6 Namen in sestava te zbirke ....... 6 Namen, sestava in smernice novih banskih naredb . 7 Subsidiarni značaj banskih naredb.10 Kazensko postopanje.11 II. K občnemu cestnemu redu 13 III. K mestnemu cestnemu redu.17 1. Uredba o zaščiti javnih cest in varnosti pro¬ meta na njih. • 25 I. del. Uporabljanje javnih cest.25 II. del. Kazniva dejanja in kazni.38 III. del. Prehodna in končna odredba .... 41 Stran 2. Pojasnilo o elastičnih gumah pri motornih vozilih.42 3. Predpisi o reflektornem steklu na vozilih • 43 4. Odredba o reflektornem steklu na vozilih 44 5. Naredba o registriranju in oznamenovanju mo¬ tornih vozil v prometu.45 Motorna vozila.45 Registriranje.45 Znaki in registrske številke.47 Mednarodni znak za razlikovanje.50 Začasno vpisovanje motornih vozil.52 Znak in registrska številka ponoči.53 Končne odredbe.53 6. Pravilnik o nagradah članom komisij za pre¬ gledovanje motornih vozil in komisij za izpite vozačev motornih vozil (šoferjev).54 7. Zakon o mednarodni konvenciji o avtomobil¬ skem prometu in mednarodni konvenciji o cestnem prometu.57 I. Mednarodna konvencija o avtomobilskem prometu.57 Občne odredbe.57 Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati avtomobili, da jim je dovoljen mednarodni promet po javnih cestah.58 Izdajanje in priznavanje mednarodnih potrdil za avtomobile.60 Znak za razlikovanje.61 Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vodniki avto¬ mobilov, da se jim dopusti mednarodni pro¬ met z avtomobili na javni cesti.61 Izdajanje in priznavanje mednarodnih dovolil za voditev avtomobilov.62 Stran Spoštovanje nacionalnih zakonov in pravilnikov 63 Signaliziranje nevarnosti . .63 Priobčevanje podatkov.64 Končne odredbe.64 II. Mednarodna konvencija o cestnem prometu 64 Voditev vozil, tovornih, vprežnih in jezdnih živali 65 Smer prometa.65 Ogibanje in prehitevanje.65 Odeepki in križišča cest .66 Svetlobni signali .. 66 8. Naredita bana Dravske banovine o zaščiti jav¬ nih cest in varnosti prometa na njih (Občni cestni red).68 I. Zaščita javnih cest.68 Žive meje, nasadi, grmovje, drevje in ograje, skladanje materiala.68 Oranje ob cesti.69 Ograje iz bodeče žice.69 Odvajanje vode.69 Postavljanje zgradb.69 Odprava nedostatkov .... .70 Zapora cest ob popravilih in gradbah .... 70 Dela ob cestah.70 Zaščita mostov.70 II. Splošni predpisi za cestni promet.71 Določitev pojmov. 71 Uporaba javnih cest.72 Tovor.73 Posebno previdna vožnja . .73 Obzirnost proti slabotnim in ob plašenju živali . 74 Vožnja na ovinkih.74 Srečavanje.74 Prehitevanje.74 Obračanje . 75 Stran Vožnja v tesnih Ulicah. ... 75 Izvoz na cesto. 75 Postajanje. . 75 Stojišča vozil in parkiranje.76 Puščanje vozil na cesti ponoči.76 Vstopanje in izstopanje med vožnjo ..... 77 Prednostna pravica.77 Postopanje pri železniških prelazih .... 77 Postopanje ob nezgodah. 78 Vaje v vožnji.78 Dirke. . 79 Nadzorni organi ..... ..... 79 III. Vprežna vozila • 79 Voznikove dolžnosti.79 Brzina.80 Živina in vprega.80 Spenjanje vozov. Privezovanje živali k vozovom 80 IV. Registriranje, oznamcnovanje in pregledo¬ vanje vprežnih tovornih vozil, fiakarskih (polfiakarskih) voz in biciklov.81 A. Vprežni tovorni vozovi.81 Register.81 Tablice .81 Pregled.81 B. Fiakarski (polfiakarski) vozovi in bicikli . . 82 Prijava in registriranje.82 Register.82 Tablice.83 Registrske številke in znaki.83 Pregled.84 V. Motorna vozila.85 A. Splošni predpisi. 85 Občna odredba. 85 Privesni vozovi.85 Stran Verige na obročih.85 Odgovornost za dobro stanje motornega vozila . 86 Odgovornost lastnika za šoferja.87 Listine.8^ Zavarovanje stoječega motornega vozila ... 87 Signali. 87- Glušnik.88 Vožnja ob slabem vremenu.88 Srečavanje.88 Prevažanje oseb s tovornimi avtomobili ... 89 Motorna kolesa. .89 Inozemska motorna vozila .. 89 Bencinska skladišča . . ... 89 B. Avtobusni promet. ... 90 Pojem. .90 Čakanje na avtobus . . .'.90 Označba proge . 90 Omejitev števila potnikov.90 Vstopanje in izstopanje . ... .91 Šofer . ..91 Dolžnosti šoferja in sprevodnika .91 Prtljaga in pušenje.. 92 Gasilni aparat.92 Odgovornost sprevodnika.92 C. Registriranje in oznamenovanje motornih vozil 92 Prijava radi registriranja . ..92 Dodelitev in izročitev evidenčnih tablic ... 93 Letno registriranje.93 Prijava izprememb.93 Izguba evidenčne tablice . •.94 Izločitev iz prometa in registra. Premestitev stajališča.94 Dolžnost privesti motorno vozilo k pregledu . . 95 Č. Dopuščanje vozačev motornih vozil in motor¬ nih vozil.95 Pogoji za samostojno vodstvo motornih vozil . . 95 Komisija.95 Stran Poslovanje v komisiji.95 Izpit. 95 Poklicni šofer in saniovozač.96 Prošnja za pripustitev k izpitu.97 Kdo se sme pripustiti k izpitu.98 Dostavitev vozila k izpitu.98 Posledice izostanka.99 Izpričevalo.. . 99 Ponavljanje izpita.99 Šoferska izkaznica.99 Odvzem šoferske izkaznice.100 Avtoizvoščki .100 Dopuščanje motornih vozil za javni promet . . 100 Prošnja za pregled motornega vozila .... 101 Prometno dovoljenje.102 Odprava nedostatkov.102 D. Šoferske šole.103 Ustanovitev šoferskih šol.103 Krajevna potreba.103 Označba šoferske šole.104 Učila.104 Pouk. 104 Nadzorstvo.104 VI. Ostali promet.105 Kolesa (bicikli).105 Oprema kolesa.105 Posebni predpisi za vožnjo s kolesom .... 105 Pešci.106 Sankanje, drsanje, smučanje.. . 106 Sani .106 VII. Kazni in postopek.107 Kazni.107 Postopek.107 Odprava nedostatkov.108 Stran VIII. Končne in prehodne odredbe .108 Razveljavljeni predpisi.108 Troblje.108 Avtobusi. 109 Šoferji za avtobuse in težke avtomobile . . . 109 Šoferske izkaznice.109 Šoferske šole.109 Veljavnost naredbe.110 Uporabno dovoljenje (obrazec I.).110 Izpričevalo o izpitu za samostojno vodstvo motor¬ nih vozil (obrazec II.).111 Šoferska izkaznica (obrazec III.).112 9. Nared ha bana Dravske ba novine o zaščiti jav¬ nih cest in varnosti prometa na njih, o miru in snagi — za področja uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije v Mariboru in v Celju in mestne občine v Ptuju (Mestni cestni red) • 113 I. Občne odredbe.113 Splošno navodilo ... 113 Prometni stražniki.114 Prometne prepovedi in omejitve.114 Varnostni otoki.115 Vrstni red vozil ..115 Tovori izrednega obsega ali teže.116 II. Vprežna vozila.116 Brzde.116 Označevanje smeri.116 Ropot.116 Razsvetljava vozil za prevoz oseb.117 III. Motorna vozila.117 Znaki za smer na križiščih.117 Zloraba signalnih naprav.117 Stran IV. Električna cestna železnica (tramvaj) ... 118 Vožnja in hoja po tramvajski progi.118 Umikanje tramvajskim vozovom.118 Prehitevanje tramvajskih vozov. Vožnja mimo postajališč .118 Prednost tramvajskih vozov.119 Prekoračenje proge, čakanje občinstva na po¬ stajališčih .119 Dolžnosti tramvajskega osebja proti občinstvu . 119 Vstopanje in izstopanje.119 Izključitev potnikov od vožnje.120 Prepoved prenatrpanja vozov. Prtljaga . . . 120 Kajenje v tramvaju.120 Smer vožnje.121 Znaki.121 Posebno previdna vožnja.121 Ustavljanje.122 Prekinjanje sprevodov.122 V. Kolesa (bicikli) in druga vozila.122 Kolesarji.122 Ročni vozički in samokolnice.122 Otroški in bolniški vozički.123 VI. Pešci. 123 Smer hoje, križišča in varnostni prehodi . . . 123 Postajanje na hodnikih im pešpotih.124 Prenašanje tovorov.124 Sprevodi.124 VII. Jezdeci.125 VIII. Živina in druge živali.125 Splošni predpisi.125 Konji.125 Goveja živina.126 Prevažanje živine. Male živali.126 Stran Odgovornost. 126 Psi.126 Perutnina .127 IX. Posebna uporaba javnih cest.127 Načelna odredba.127 Primeri posebne uporabe.127 Pogoji za dovoljenje.128 Razobešanje blaga in reklamnih priprav . . . 128 Solnčni zasloni in strehe.129 Razsvetljava razstavnih oken.129 Vrata in okna v pritličju.. 129 Gradbe in popravila.129 Viseči stavbni odri.130 Označevanje sveže pobarvanih predmetov . . . 130 Cepljenje in žaganje drv.130 Razbijanje premoga, žaganje in tesanje lesa . . 131 Nakladanje in razkladanje vozov.131 Dovažanje in spravljanje ledu.131 Zakrivanje svetiljk in drugega.132 Prilepljanje lepakov.132 Razdeljevanje letakov.132 X. Zaščita javnih cest.132 Poškodovanje naprav.132 Postavljanje predmetov na okna itd.133 XI. Snaga na javnih cestah, ulicah, trgih in nasadih. 133 Splošna odredba.133 Onesnaženje javnih cest.134 Odlaganje snega, materiala in odpadkov . . . 134 Pranje in napajanje na javnih vodnjakih . . . 134 Razobešanje perila in iztepavanje stanovanjske opreme. .. . 135 Razobešanje mesa ... 135 Prevažanje mesa.135 Rušenje zidovja . ..135 Stran Vozila za prevažanje tekočin, prašljivih in smrd¬ ljivih predmetov.136 Praznjenje stranišč in greznic.136 Odvažanje gnoja.137 Odvažanje smeti in kuhinjskih odpadkov . . . 137 Odstranjevanje odpadlih ali izlitih predmetov . 138 Kidanje snega in posipanje hodnikov .... 138 Snaženje oken.139 Snažen je znakov za orientacijo, uličnih in hišnih tablic.139 XII. Vzdrževanje reda in miru na javnih cestah in prostorih. 139 Splošna odredba.139 Produkcije in obhodi.139 Gramofonski in radijski zvočniki, godba in obratovanje v gostilnah itd.140 Zapiranje prodajalniških zatvorov.140 Piščalke prodajalcev in smetarjev.140 Dirke.141 Igre .141 Fotografiranje pasantov. 141 Smučanje.141 XIII. Kazni in pristojnost.142 Kazni.142 Pristojnost.142 XIV. Končne in prehodne odredbe.142 Notranje mesto.142 Izjeme za kraje s selskim značajem.143 Električna cestna železnica.143 Razveljavljenje dosedanjih predpisov .... 144 Veljavnost naredbe.144 10. Naredba upravnika policije v Ljubljani o prometnih prepovedih, omejitvah in uredit¬ vah na področju uprave policije v Ljubljani 144 Stran Promet v Tivolskem parku.145 Promet na ljubljanski grad.. . 145 Za vozni promet' prepovedane ulice.146 V eni smeri dovoljena vožnja.146 Časovna omejitev prometa.146 Tromostje (Frančiškanski most).146 V Šelenburgovi ulici.146 Parkiranje avtomobilov.147 Avtobusni promet in stojišča.147 Stojišča za izvoščke (avtoizvoščke in fiakarje) . 148 Kolesarjenje in vožnja z ročnimi vozički . , . 148 Gonja živine.148 Tranzitni promet in tranzitni težki promet . . 149 11. Naredba predstojnika mestne policije v Ma¬ riboru o prometnih prepovedih, omejitvah in ureditvah na področju predstojništva mestne policije v Mariboru.151 Promet v mestnem parku.152 Za vozni promet prepovedane ulice.152 V eni smeri dovoljena vožnja.1-52 Za avtomobilski in težki tovorni promet pre¬ povedane ulice.152 Parkiranje avtomobilov.152 Tranzitni promet in težki promet.153 Stojišče za avtobuse.153 Stojišča za izvoščke.153 12. Naredba predstojnika mestne policije v Celju o prometnih prepovedih, omejitvah in ure¬ ditvah na področju predstojništva mestne po¬ licije v Celju. 154 13. Naredba mestnega načelstva v Ptuju o pro¬ metnih prepovedih, omejitvah in ureditvah v mestni občini Ptuj. 157 Stran 14. Prepoved vožnje motornih vozi! na občinski cesti Maribor—Kamnica—Rošpoh.159 15. Navodila za izvajanje zakonitih predpisov o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih 160 Iti. Razglas o širini kolesnih platišč. 162 17. Zakon o podjetjih za redni in občasni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili (§ 8.) 161 18. Iz zakona o obrtih.164 19. Navodila ministrstva za gradbe o plačevanju izrednega prispevka za vzdrževanje državnih in nedržavnih javnih cest.167 I. del. Občne odredbe. 167 Prekomerna uporaba ceste.167 II. del. Vzajemno jamstvo .169 III. del. Odmera prispevka .170 Prevoz potnikov z avtomobili in avtobusi . . . 173 IV. del. Uporaba izrednega prispevka. 174 Rok za plačevanje prispevka.176 Zavarovanje prispevka.176 V. del. Prehodne in zaključne odredbe .... 176 20. Navodila banske uprave za pobiranje pri¬ spevka avtobusnih podjetnikov za preko¬ merno uporabo cest.178 21. Razglas o vozovnicah za avtobusni promet 181 22. Naredba, s katero se prepoveduje uporaba rdečih zastavic na postajališčih.182 Stran 23. § 28. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah (Tar. post. 100. s pripom¬ bami) .. . . 182 4. Izpremembe in dopolnitve taksnega in pri- stojbinskega pravilnika (čl. 106.) . • . . 187 25. Iz zakona o mednarodni konvenciji o fiskal¬ nem režimu tujih avtomobilskih vozil .194 26. Iz kazenskega zakonika. 197 Kazniva dejanja zoper varnost javnega pro¬ meta za ljudi in imovino.197 . Zakon z dne 9. avgusta 1908. o odgovornosti za škode iz obratovanja motornih vozil .198 28. Mednarodni varnostni in prometni znaki (priloga). Uvod i. Splošne pripombe. Razvoj avtomobilizma je povzročil v zadnjem četrt- »teletju, zlasti pa v povojni dobi skoraj nepričakovan preobrat v cestnem prometu. Dočim so služile ceste prej za pešce, živino in vozove z živalsko vprego, so v novi dobi napolnila ceste motorna vozila, za katera je značilen • trojni pogon, večja brzina in deloma večja teža in večji obseg. Cestni promet se je poleg tega kvantitativno ne¬ navadno povečal, ne le ker se je povečal promet vobee, ampak tudi ker so motoma vozila prevzela v raznih dr¬ žavah več ali manj prometa železnicam. Motoma vozila z veliko ibrzino in težo ter s poseb¬ nim učinkom pnevmatik in gum izrabljajo ceste na nov in mnogo intenzivnejši način, pomenijo pa tudi zaradi strojnega pogona in brzime prej neznane nevarnosti za ljudi im imovino. Vse to je rodilo popolnoma nove probleme za način gradbe in vzdrževanja cest in za urejanje cestnega prometa. Veljavni predpisi. Zakonodaja in uprava se morata mnogo intenziv¬ neje baviti z vprašanji gradbe in vzdrževanja cest in var¬ nosti prometa. Tako smo tudi v kraljevimi Jugoslaviji 1 2 dobili v letu 1929. nove .zakone sin uredbe o cestah, in sicer zakon o državnih cestah (»Uradni list« z dne 10. ju¬ nija 1929., štev. 246/60), v njegovem § 26. napovedane uredbe im zakon o (samoupravnih cestah (»Uradni list« z dne 10. junija 1929., štev. 247/60) z izvršilnimi predpisi. Osnovne predpise za cestni promet v naši kraljevini vsebuje uredba o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929. (Uradni list« štev. 273/64), ki je bila dopolnjena in izpremeejena z zakonom z dne 5. decembra 1931. (»Službeni list« z dne 19. decembra 1931., štev. 616/81). K uredbi odnosno zakonu je ministrstvo za gradbe izdalo pojasnilo o elastičnih gumah pri motornih vozi¬ lih, ki je objavljeno v »Službenem listu« štev. 119/8-1932. in predpise o reflektorneim steklu na vozilih (»Službeni list« štev. 300/29—1932.), izpiremenjene z odredbo istega ministrstva z dne '27. oktobra 1932. (»Službeni list« štev. 772/98—1932.), tako da morajo -biti opremljena vsa 'vozila z rol lektornimi stekli najdalj do konca leta 1934. Banska uprava Dravske banovine je izdala navodila za izvajanje zakonitih predpisov o zaščiti javnih cest in var¬ nosti prometa na njih z dne 25. julija 1932. (»S-lužb ni list« štev, 524/61—1932.). Uredba iin zakon z navedenimi predpisi in navodili .ne urejata vseh vprašanj cestnega prometa, in posebno ne vseh 'vprašanj glede motornih vozil, marveč so po¬ samezni predpisi raztreseni še po drugih zakonih, na- redbah in uredbah, in sicer v naredbi ministrstva notranjih poslov o registriranju in oznam eno vanju mo- tornih vozil v prometu (»Uradni list« štev. 479/121-1927.), ki je bila z ozirom na zakon o nazivu in razdelitvi kra¬ ljevine na upravna območja delno izpremenjema z raz¬ pisom ministrstva notranjih posslov z dne 12. decembra 1929., II. br. 39.003, dalje v pravilniku o nagradah ela¬ nom komisije za pregledovanje motornih vozil in komi¬ sije za izpite vozačev motornih vozil (šoferjev) (»Uradni list« štev. 336/100—1928.), in v zakonu o mednarodni konvenciji o avtomobilskem prometu in mednarodni kori- 3 venci ji o cestnem prometu (»Uradni list« štev. 292/69 1929. leta). Predpisi o taksah na vozila in na šoferska izpričevala. Predpise o taksah na vozila, o prijavljanju, pre¬ gledovanju, registriranju in izločanju iz prometa vse¬ bujejo § 28. (tor. post. 100.) zakona o izpremernbah in dopolnitvah zakona o taksah (»Službeni list« štev. 327/32 1932. leta), dl. 47. izpiremembe in dopolnitve v taksnem im pristojhinskem pravilniku (»Službeni list« štev. 426/45—1932.) in vsakoletni pravilnik o banovinskih dav¬ ščinah. V mestnih občinah Ljubljana in Maribor so pred¬ pisane tudi občinske takse. Taksa za izpričevalo o iz¬ pitu za vozača motornih vozil znaša po § 25. navedenega zakona 100 Din, taksa za strokovni pregled motornih vozil pa po § 20. istega zakona tudi 100 Din. Banovinske davščine. Predpisi o banovinskih davščinah niso bili sprejeti v to zbirko, ker je veljavnost pravilnika o banovinskih davščinah omejena samo na proračunsko leto in se torej ti predpisi vsako leto menjavajo. Pravilnik za proračunsko leto 1933./34. navaja ba¬ novinsko ' trošarino na pnevmatiko, ki znaša letno pri motornih kolesih brez prikolice 100 Din, s prikolico 150 Din, pri ostalih motornih vozilih pa 100% bano¬ vinske davščine na motorna vozila. Banovinska troša¬ rina na bencin znaša po 100 Din na 100 kg. Banovinska taksa na vozniške izkaznice se plačuje letno, in sicer za voznike z avtomobili 100 Din, za motocikle 50 Din. Oh prvi izdaji se plača taksa 250 Din, odnosno 125 Din. Poklicnim šoferjem se taksa zniža na polovico. Banovin¬ ska taksa na motorna vozila se pobira skupno z bano¬ vinsko trošarino na pnevmatiko in se odmerja letno po teži. Za osebne avtomobile znaša od vsakih začetih 50 kg čiste teže 50 Din; za tovorne avtomobile od vsakih ža¬ ri 4 celih 50 kg 30 Din, poleg tega še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti, in sicer do 1500 kg po 20 Din in od vsakih na¬ daljnjih začetih 50 kg še po 10 Din. Za priklopne vozove se plačuje od vsakih 50 kg teže po 10 Din in po- nosil¬ nosti kakor na .tovorne avtomobile. Za vozila, ki nimajo pnevmatike, torej za ona -s tako zvani-mi elastičnimi gu¬ mami, se plača še 60% povišek. Pri motornih kolesih znaša taksa za vsakih začetih 10 kg čiste teže 20 Din. Predpisi za avtobusni promet. Za avtobusni promet je veljal prej zakon o podjetjih za redni in občasni prevoz potnikov in hla-ga z motornimi vozili z dne 12. decembra 1930. Od odredb tega zakona pa je ostal v veljavi .samo § 8., drugače so ga pa nado¬ mestili v tej zbirki ponatisnjeni §§ 81., 82., 83. in 399, točka 11., zakona o ohrtih. Po obrtnem zakonu je- za pod¬ jetja za redno prevažanje potnikov in blaga z motornimi vozili potrebna -posebna dovolitev -banske uprave (§ 60., točka 25., in § 102., točka 19., zakona o ohrtih). Za ta o-b-rt se more po § 64. istega zakona zahtevati varščina, po § 65. se sme ta obrt postaviti pod posebno nad¬ zorstvo občnega upravnega o-bl-astva, po § 150. pa se predpisujejo zanj obvezne maksimalne tarife. Razen teh posebnih predpisov veljajo za taka podjetja -tudi splošni predpisi zakona o ohrtih glede pogojev za samostojno izvrševanje in prestanek o-brto-v in njegovi predpisi o prekrških in kaznih. Za avtobusna podjetja so važna tudi navodila mi¬ nistrstva za grad-be o plačevanju izrednega prispevka za vzdrževanje državnih in nedržavnih cest (»Službeni list« štev. 69/10—1931.), navodila banske uprave za pobiranje prispevka avtobusnih podjetnikov za prekomerno upo¬ rabo cest (».Službeni list« štev. 563/74—1981.) in razglas o obremenitvi avtobusnih podjetij z 10% izrednim cest¬ nim .prispevkom (»Službeni list« štev. 43/3—1932.). V zbirko so prevzeti še: razglas o vozovnicah za avtobusni promet (»Službeni list« štev. 651/78—1932.) in naredim 5 o označevanju postajališč v avtobusnem prometu (»Služ¬ beni list« štev. 675/83—1932.) • Kazenski zakonik in odgovornost za škode. Poznati je treba tudi predpise kazenskega zakonika glede kaznivih dejanj zoiper varnost -prometa in zakon o odgovornosti za škode iz obratovanja motornih vozil z dne 9. avgusta 1908., drž. zak. štev. 162. Mešanje bencina s špiritom. Da se pospešuje domača proizvodnja špirita, je bil izdan pravilnik o mešanju špirita z bencinom zaradi pro¬ izvajanja sredstva za pogon motorjev (»Službeni list« štev. 678/84—1932.). Pravilnik ni -bil -prevzet v zbirko radi pomanjkanja prostora. Za lastnike in šoferje mo¬ tornih vozil je važno vedeti, da se za pogon motornih vozil ne sme več uporabljali čist bencin, temveč samo mešanica okrog 80% bencina in 20% čistega špirita, po sedaj veljavnih predpisih 79’4% bencina in 20'6% čistega špirita. Mešanje vrše samo pooblaščena podjetja v za to prirejenih mešališčih ob nadzorstvu finančne kontrole. Mednarodni vozni dokumenti. Za potovanje čez državno mejo v inozemstvo so po¬ trebni še posebni dokumenti, in sicer: triptik za vsako državo posebej ali pa carnet de passages za vse države, ki so sprejele odnosno konvencijo, dalje mednarodno prometno dovoljenje za vozilo in mednarodna šoferska legitimacija za vozača. Triptik je carinski dokument, ki se mora predložiti carinarnici inozemske države ob vsakokratnem prestopu meje ter služi kot garancija za carino. Carnets de passages en douane je namenjen za ve¬ liki turizem in se izdaja praviloma le onim, ki potujejo v več ko tri države. 6 Mednarodno prometno dovoljenje izpričuje, da je dotično vozilo sposobno za promet na javnih cestah v smislu mednarodnih določb. Mednarodna šoierska legitimacija izpričuje, da je vozač sposoben za vodstvo motornega vozila dotične vrste. Vse mednarodne dokumente izdajajo »Automobilski Klub Kraljevine Jugoslavije« in njegove sekcije. Mednarodna fiskalna knjižica (carnets). Avtomobilisti in motociklisti so pravilno prosti takse v državi, v katero potujejo. Oprostitev traja različno, do treh mesecev, v nekaterih državah pa tudi manj. Po¬ nekod se obdači že vsak dan bivanja. Fiskalni carnets ima namen, zajamčiti avtomobilistu v vseh državah, ki so sprejele odnosno konvencijo', 90 dni breztaksnega bi¬ vanja. Fiskalni carnets izdaja »Automobilski Klub Kralje¬ vine Jugoslavije.« Namen in sestava te zbirke. Namen te knjižice je bil, zbrati veljavne cestnopro¬ metne predpise, da bodo v svoji sestavi interesentom in izvršujočim oblastvom laže dostopni in uporabni. Ne¬ posredni povod za njeno izdajo sta pa bili novi, obširni naredbi bana Dravske banovine, s katerima se ureja cestni promet vobče in posebej še v mestih. Zaradi važ¬ nosti teh dveh 'banovih naredi) ho vsekakor umestno, da se jima posveti nekoliko komentarja. Uredba o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih je natisnjena v tej zbirki v obliki, kakor velja po zakonu z dne 5. decembra 1931., naredba o registriranju in ozna meri ovariju motornih vozil v prometu pa v ob¬ liki, kakor velja po razpisu ministrstva notranjih poslov z dne 12. decembra 1929., II. br. 39.003, tako, da ima čitatelj pri roki tekoče besedilo in mu ga ni treba šele sestavljati. 7 V službenem prevodu uredbe o zaščiti javnih cest im varnosti prometa na njih se je v čl. 7. vrinil pogre¬ šek ter se mora 4. odstavek pravilno glasiti: »Pri dvokolesnih motociklih, ki ne vlečejo s seboj priklop¬ nega sedeža, zadošča, da imajo spredaj samo eno luč.« Motocikli s prikolico morajo torej imeti luč tudi na prikolici. Mednarodna konvencija o avtomobilskem prometu je po objavi ministrstva zunanjih poslov z dne 14. de¬ cembra 1931. (»Službeni list« z 'dne 27. januarja 1932., štev. 95/7) dobila mednarodno veljavo, naš zakon o njej pa obvezno moč dne 24. oktobra 1930. § 8. zakona o podjetjih za redni in občasni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili, predpisi obrtnega zakona, predpisi o prispevku za prekomerno uporabo cest, im drugi predpisi o avtobusnem prometu so bili sprejeti v zbirko, ker avtobusni podjetniki, šoferji in sprevodniki avtobusov morajo pozanati te predpise ter morajo šoferji obvladati to snov tudi za posebni izpit avtobusnih šoferjev. Namen, sestava in smernice novih banskih naredb. Vsi ti zakoni, uredbe, maredbe in predpisi so reše¬ vali posamezna vprašanja kakor je nanesla potreba, ostali so pa fragmentarni, ker me urejajo sistematično vse snovi. Daši je zakon o državnih cestah s § 27. razr veljavi! vse zakone in vse uredbe, kar jih je veljalo prej glede javnih cest vobče in vse zakonske predpise, ki na¬ sprotujejo odredbam tega zakona in s-e je smatralo, da so bili s tem razveljavljeni vsi prejšnji cestni policijski redi, maredbe in razglasi, so oblasitva vendar posegala še po starih predpisih in uporabljala n. pr. posamezna določila ministrske naredbe z dne 28. aprila 1910., drž. zak. štev. 81. Posebno medostatmi so bili novi predpisi o motornih vozilih in šoferskih izpitih. Že pred skoraj tremi leti se je sprožila misel, da naj se izdela za Ljubljano nov cestni policijski red, ki 8 bi uredil cestni promet v skladu s potrebami sodobnega cestnega prometa v večjih mestih. Dosedanji cestni po¬ licijski red za Ljubljano iz leta 1897. še niti ne omenja ne tramvajskega, ne avtomobilskega in motociklističnega prometa. Mnogi njegovi predpisi so zastareli, slovensko besedilo je pa jezikovno dokaj slab prevod prvotnega očividmo nemškega besedila. Slične zastarele predpise so imela tudi mesta Maribor, Celje in Ptuj. Da izpolni te vrzeli in pripomore k boljši ureditvi cestnega prometa, se je banska uprava v Ljubljani od¬ ločila, izdati na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi za dopolnitev zakonov, ministrskih naredb in uredb ter za nadomestilo lokalnih cestnih policijskih redov dve naredbi, in sicer eno maredbo za vso banovino in drugo za policijska področja mest Ljubljana, Maribor in Celje ter za mestno občino Ptuj. Naredbi sta objavljeni v »Službenem listu kraljevske banske uprave« z dne 14. junija 1933., štev. 306/48 in štev. 307/48. Prva na- redba ima radi lažjega citiranja podnaslov: Občni cestni red«, druga pa: »Mestni cestni red«. Namen banskih naredb je bil, izčrpati vso snov pred¬ meta, kolikor še ni urejena z zakoni in ministrskimi predpisi. Zaito praksa ne more več posegati po predpisih irz dobe pred letom 1918. Z njima so nadomeščene vse naredbe velikih županov in banske uprave v tej snovi, cestni policijski redi za Ljubljano, Maribor, Celje in Ptuj ter vsi razglasi itd. lokalnih oblastev v okoliših, za katere velja druga naredba. Njun cilj ni bil samo postaviti pravila in zagroziti kazni, temveč je v mnogih ozirih tudi poučen in vzgojen. Osnutka naredb sta bila proučena na konferencah, pri katerih so sodelovali strokovni referenti banske uprave, uprave policije v Ljubljani, predstojništev mest¬ ne policije v Mariboru in v Celju in mestnih načelstev v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju, zastopniki direk¬ cije državnih železnic, splošne maloželezniške družbe, Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije-sekcije Ljubljana in hišnih posestnikov. 9 V prvo naredbo so bili prevzeti vsi splošni predpisi na način, da bo 'zadoščala tudi za potrebe podeželskih mest. V drugi naradbi so predpisi za policijska pod¬ ročja Ljubljana, Maribor, Celje im za mesto Ptuj, enotni, ker so potrebe cestnega reda v teh okoliših vsaj pri¬ bližno slične z ozirom na enakovrstmost njihovega uprav¬ nega položaja. Za kraje s popolnoma selskim značajem so mogoče olajšave po § 90. mestnega cestnega reda, čigar smisel je, da velja naredba sicer v celoti za ime¬ novane okoliše, da se pa posamezni predpisi v krajih s selskim značajem ne izvršujejo, kjer pristojno oblaistvo to dopušča. Za te olajšave torej ni potrebno posebno dovoljenje, ampak veljajo v krajih s selskim značajem same po sebi, dokler otolastvo ne zahteva, da se izvršu¬ je dotioni predpis. Katero oMastvo je v 'Spornih primerih pristojno odločati, je navedeno v § 90. V nekaterih pri¬ merih odreja že naredba, da velja ta ali oni predpis -amo za notranje mesto. Drugi predpisi so pa po svojem smislu taki, da urejajo promet in nemoteno sožitje v kra¬ jih z izrazito mestnim značajem. Tako n. pr. ni treba, da bi se v krajih s selskim značajem izvrševali predpisi o kretanju pešcev in nekateri predpisi XI. pogl. o snagi. Pri sestavljanju inaredb se je pazilo, da je povsod zadostno opredeljena pristojnost oblastev. To je bilo po¬ trebno zlasti pri mestnem cestnem redu, kjer je mo¬ goče, da bi se križale pristojnosti državnih policijskih oblastev, mestnih načelstev in okoliških .sreskih načel¬ stev. Odločilni sta bili uredba o ustroju in področju uprav policije in uredba o ustroju im področju predstojništva mestne policije, po katerih spada v pristojnost teh držav¬ nih policijskih oblastev skrb za varnost in red v javnem premetu, pa tudi skrb za osebno in imovinsko varnost. V policijskih okoliših prevladuje torej pristojnost držav¬ nih policijskih oblastev, mestnim načelstvom pa je dana pristojnost, kolikor izvira iz občinskega področja, oso- bito kot lastniku in upravitelju cest. Naredbi ista se skušali izogniti predpisom, ki bi na¬ lagali nove materialne obveznosti, vendar to ni bilo 10 povsod mogoče. Dejstvo je m. pr. in tudi iz inozemstva se je čul glas, da je mnogo naših avtobusov starinskih. Po večini imajo vrata samo spredaj. Znano pa je, da nastane ogenj največkrat baš pri motorju in da morejo biti potniki v hipu z ognjem zaprti v avtobusu. Ome¬ njena bodi le mana avtobusna nesreča na vrhniški progii, kjer so bili potniki hipno zaprti v gorečem avto¬ busu, in so si morali skozi razbita okna utreti pot na prosto. 'Zato predpisuje narediba, da morajo do’ konca leta 1935. imeti vsi avtobusi vrata tudi zadaj. Predpis o gasilnih aparatih tudi na novo obreme¬ njuje avtobusne podjetnike, vendar je varnost potnikov brez dvoma več vredna, kakor pa bodo znašali stroški za nabavo gasilnih aparatov. V obeh naredibah je več predpisov o zvočnih signa¬ lih. Njihov namen je doseči, da se zvočni signali dajejo res le po potrebi in da se omili hrup in nemir, ki ga signali delajo. Zato je predpis, da si morajo vsa motorna vozila v enem letu nabaviti za signaliziranje v mestih in naseljenih krajih enotne hupe. Velja naj pravilo: Več previdnosti in morda malo manj signalov. Subsidiarni značaj banskih naredb. Pri sestavljanju banskih naredb je bilo treba po¬ sebno paziti, da se z njima ministrska uredba o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih in zakon, ki jo izpreminja in dopolnjuje, nista v ničemer izpreme¬ nila, ker se sme uredba po § 26. zakona o državnih cestah izpremeniti samo z zakonom. Seveda z banskima naredbama tudi ni bilo mogoče izpremeniiti drugih za¬ konov, ministrskih uredb, naredb in predpisov, temveč jih je bilo mogoče z ozirom na varnost prometa, reda in miru ter ljudskega zdravja samo dopolniti, samostojno urediti pa le ona vprašanja, ki z zakoni in ministrskimi uredbami itd. še niso bila urejena. Zato banski naredbi sami po sebi ne nudita slike izčrpnosti, negO' se morata v mnogih ozirih uporabljati samo v zvezi in kot dopolnitev 11 zakonskih in ministrskih predpisov. Ne more biti vpra¬ šanja, ali je bil kak zakonski ali ministrski predpis z banskima naredbama razveljavljen, temveč velja v dvomu vedno zakon, odnosno ministrska uredba, naredfoa itd. Banski naredbi se moreta torej uporabljati samo subsidiarno, t. j. šele tedaj, ko zakonski ali ministrski predpisi ne nudijo dovolj pojasnila za konkretne primere. Občni cestni red velja za vso banovino, torej tudi za policijska področja mest Ljubljana, Maribor in Celje ter za mesto Ptuj, mestni cestni red pa velja s a m o za prej navedena področja ter se mora na teh področjih uporab¬ ljati kot specialen predpis pred splošnimi predpisi prve naredbe. Poglavja IV., IX., XI. in XII. mestnega cestnega reda so samostojna. Kazensko postopanje. Dejstvo, da imata banski naredbi samo subsidiarno veljavnost, je posebno važno za kazenski postopek. Naredbi sta izdani na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi in moreta imeti zbog tega samo kazen¬ sko sankcijo iz čl. 60. navedenega zakona. Čl. 36. mini¬ strske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti premeta na njih odreja oboutnejše gajvišjie kazni ko čl. 69. zakona o notranji upravi. Razen tega se globe po uredbi upo¬ rabljajo za vzdrževanje cest, globe po čl. 69. zakona o notranji upravi se pa po čl. 70. stekajo v državno blagajno. Pričakuje se, da radi subsidiarne veljavnosti ban¬ skih naredb cestne uprave, zlasti pa mestne občine ne bodo preveč utrpele na globah. Kazen iz čl. 69. zakona o notranji upravi »e uporabi namreč le tedaj, ako dejanje ni kaznivo niti po kazenskem zakoniku,-"h iti po čl. 36. ministrske uredbe, niti po kakem drugem zakonu, n. pr. po zakonu o taksah. Občni cestni red vsebuje pretežno izvršilne, po¬ jasnjevalne in dopolnilne predpise k zakonom, mini¬ strskim uredbam in naredibam, v mnogih pogledih pa jih vsebuje tudi mestni cestni red. Kadarkoli se torej 12 morejo za kako kaznivo dejanje iz banskih naredb upo¬ rabiti tudi druge kazenske odredbe, je treba glede na J subsidiarni značaj banskih naredb prvenstveno upora¬ biti kazensko sankcijo zakona, uredbe itd., ki jih banska uredba dopolnjuje ali pojasnjuje. V takih primerih bo običajno dan tudi kriterij steka kazenskih zakonov v smislu § 61. kazenskega zakonika. Kot primere navajam: Čl. 13. in 32. občnega cestnega reda vsebujeta po¬ drobnejše odredbe glede brzine in sta kot taka le izvr¬ šilna predpisa k čl. 6. ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. Kazen se torej more izreči pa čl. 36. (točka 9.) ministrske uredbe. Členi 15., 16. in 17. iste banske naredbe temelje na osnovnem pra¬ vilu čl. 3. ministrske uredbe, t. j. vožnje po desni strani ceste, čl. 18. na predpisu čl. 9. ministrske uredbe da je nainieč prepovedano vse, kar ovira lahki promet. Isto velja tudi za čl. 21. in 22. banske naredbe. Čl. 19. ban¬ ske naredbe izhaja iz pravila 2. odst. čl. 3. ministrske naredbe, čl. 23. pa iz 61. 5. itd. Za prekrške iz začetka drugega odst. čl. 26. bo treba prvenstvo uporabiti ka¬ zenski predpis zakona o železnicah javnega prometa. Pri prekrških iz IV. poglavja občnega cestnega reda je treba presoditi, ali opustitev prijave, registriranja in označbe tovornih voz ne pomeni predvsem kršitve čl. 16. in 24. v zvezi s čl. 36., točka 18., ministrske uredbe, opu¬ stitev prijave triciklov in fiakarskih voz pa kaznivega dejanja po tar. postavki 100. zakona o taksah. Slednje velja tudi za poglavje V., oddelek C, o registriranju in ozna meno vanju motornih voizil. V mnogih predpisih občnega cestnega reda so na¬ vedene odredbe, na katere se opirajo in je s tem že olajšana presoja, katera kazenska sankcija naj se po prej izraženih načelih uporabi. Banski naiedbi ne navajata taksativno prekrškov kakor čl. 36. ministrske naredbe. Kazenska sankcija se more radi tega uporabiti za vsako opustitev dejanja, ki je zapovedano in za vsako prepovedano dejanje. Kjer pa imperativni značaj predpisa ni označen z izrečno zapo- 13 ved jo ali prepovedjo, se mora predpis smatrali samo kot navodilo dn se proti onim, ki delajo drugače, ne more kazensko postopati, razen če se kdo ne pokori izrečni prepovedi ali zapovedi pristojnih oblastev in organov. II. K občnemu cestnemu redu. I. poglavje je dopolnitev ministrske uredibe in zakona z dne 5. decembra 1931. S prvim odstavkom čl, 1. se hoče doseči, da žive meje, nasadi, grmovje, drevje in skladovnice materiala ne bodo tako blizu ceste niti tako visoke, da bi zastirale pregled, posebno na ovinkih in križiščih. S predpisom drugega odstavka naj bi se zagotovila preglednost križišč cest z železniškimi progami, cestnih križišč vobče in ozkih ovinkov glede na promet z motornimi vozili. Namen tretjega odstavka je razen tega še, da se prepreči preraščanje prostora nad cesto z vejevjem drevja, ker se cesta sicer v senci težko osuši ,in se v vlagi močneje izrablja. Čl. 5. predvideva možnost, da bi se preblizu ceste utegnile postavljati še druge zgradbe in naprave, ki jih zakon ne navaja. II. poglavje ima splošne predpise za ves cestni promet. Velja torej za motoma, vprežna in druga vo¬ zila, kakor tudi za ostali promet, kolikor posamezni predpisi izrečno ali po svojem smislu ne odrejajo kaj drugega. Pojme. je bilo treba določiti, da se v banskih na- radbah v definiranem smislu dosledno uporabljajo. V tem poglavju so podrobnejša pravila za vožnjo na nevarnejših mestih in v nevarnejših položajih. Po večini izvirajo pravila iz načel čl. 3., 4., 5. in 6. ministr¬ ske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. Člen 25. o prednosti na križiščih je bil sprejet v naredbo, ker je § 3. zakona z dne o. decem- 14 Lira 1931., da se mora namreč voznik-šofer na cestnih križiščih ravnati po mednarodnem signalu za križišča, dokaj nejasen. Razen tega mednarodni signali za križi¬ šča še niso postavljeni im jih vsaj po mestih in naseljenih krajih pač me 'bo mogoče postaviti na vsakem križišču ali izvozu. Člen 26. o vožnji čez železniške pre¬ laze nadomešča naredijo bana Dravske banovine o postopanju vozačev motornih vozil čez železniške prelaze v nivoju z dne 9. februarja 1932. (»Službeni list« štev. 158/12—1932.). Po znani veliki avtobusni nesreči pri Celju v prvi polovici meseca decembra 1931. se je mnogo razprav¬ ljalo o vprašanju, kako naj se bolje uredi promet, kjer ceste križajo železniške proge. Na eni strani se je za¬ htevalo, da se tudi doslej nezavarovani .železniški pre¬ lazi opremijo z zapornicami in drugimi signali, kakor z razsvetljavo ponoči, z zvonci in varnostnimi tablami, ker najboljša rešitev, t. j. s podvozi im nadvozi, ni izvršljiva. Železniška uprava se je pozivala na § 119. zakona o že¬ leznicah javnega prometa in zahtevala, da se strogo iz¬ vršuje. Temu je ugodila banska uprava z naredim z dne 9. februarja 1932. Izkazalo se je pa, da je predpis, da mo¬ rajo vozila postati v gotovih primerih tudi piri zavaro¬ vanih prelazih, kadar zapornice niso spuščene, prestrog in se je radi tega v novi naredbi omilil. Železniška uprava je že potem na mnogih manj važnih prehodili opustila zapornice, kar je bilo objavljeno z irazglaeom o opustitvi, odnosno preureditvi železniških zapornic v »Službenem listu« z dne 24. maja 1932., štev. 411/41. Prehodi, kjer so bile opuščene zapornice, ise opremijo s signali v obliki križa sv. Andreja. Občinstvo' se opozarja na prihod vlaka s piskam lokomotive. Večjih čred ni dovoljeno gnati čez železniške proge 10 minut pred pri¬ hodom vlaka, ki se pričakuje. V I V. p o g 1 a v j n o registriranju tovor¬ nih in fiakarskih voz ter b i c i k 1 o v so do¬ polnilni predpisi k členoma 16. in 24. ministrske ured- be in k § 28. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932. Dolgo časa so bili pomisleki, ali naj se uvode registriranje biciklov, ker pomeni to materialno obremenitev biciklistov in ve- liko delo za urade glede na to, da je v Dravski bano¬ vini nad 50.000 biciklov. § 28. novega zakona o taksah in novi čl. 106. taksnega in pristojbinskega pravilnika pa predpisujeta tudi registracijo biciklov, radi česar se ji ni bito mogoče izogniti. Obširno je V. poglavje o motornih vo¬ zilih. Tukaj so najprej splošni predpisi v dopolnitev ministrske uredbe in nekateri posebni predpisi za vož¬ njo z motornimi vozili, kolikor so potrebni poleg sploš¬ nih predpisov II. poglavja. Dostavek v čl. 49. »im na prostorih, ki so tako osvet¬ ljeni, da je vsako ogrožanje varnosti izključeno«, ima smisel, da motornemu vozilu ni treba imeti prižgane luči, ako sta cesta ali trg zadostno razsvetljena. Avto¬ mobilisti to žele, da hranijo električno energijo. Opo¬ zoriti pa je treba, da lahko nastanejo spori, kdaj sta cesta ali trg zadosti razsvetljena, ker bi se avtomobi¬ list lahko pri vsaki cestni razsvetljavi skliceval na ta predpis. Ugasniti luči je dovoljeno samo, kjer je cestna razsvetljava res dovolj močna, n. pr. kjer so močne luči in je cesta tudi dosti široka. Nov je oddelek o avtobusnem pro¬ metu. Obrtmi zakon pravi sicer v § 83., da predpiše ministrstvo s pravilnikom natančnejša določila, ker se pa to še ni zgodilo, je banska uprava smatrala za po¬ trebno, da v interesu varnosti izda vsaj najnujnejše od¬ redbe za varnost avtobusnega prometa že v svoji naredbi. Novo je zlasti, da mora šofer, ki hoče voziti z avtobu¬ som, napraviti poseben izpit. Oddelek o registriranju in o zna me¬ no vanju motornih vozil se naslanja na mini¬ strsko maredbo iz leta 1927., na § 28. zakona o izpre- membah in dopolnitvah zakona o taksah In na novi čl. 106. taksnega in pristojbinskega pravilnika, nado- 16 mešča pa izvršilno naredbo velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti (»Uradni list« štev. 510/129-1927.). K o miši j a za pregled o vanje m o t o r - n i h vozil. Po novem čl. 106. taksnega in pristojbin¬ skega pravilnika je bilo nejasno, ali še veljajo predpisi pravilnika z dne 26. septembra 1928. (U. 1. štev. 336/100), kolikor se nanašajo na komisije za pregledovanje' mo¬ tornih vozil. Točka 22. čl. 106. i /.premen jenega taksnega in pristojbinskega pravilnika ima namreč povsem nov predpis o sestavi komisij za pregled vozil. Ugotovilo se je, da je bila izprememba taksnega in pristojbinskega pravilnika izdana hre.z ozira na pravilnik iz leta 1928. in da bi bilo potrebno, da se obadva predpisa izvršu¬ jeta vsak zase, ker oba veljata neodvisno drug od dru- gega. Da bi pa lastniki motornih vozil ne imeli nepotreb¬ nih stroškov in potov, je ministrstvo notranjih poslov odločilo, da se poslovanje po obeh predpisih izvrši, ko¬ likor je potrebno in mogoče, skupno in z istimi organi notranje uprave. Postopanje je urejeno tako-le: Pregled vseh novih motornih vozil, ki še niso bila v prometu, dalje pregled vozil, ki so bila vzeta iz pro¬ meta in se po popravilu zopet dado v' promet, periodični pregled vseh vozil, ki še nimajo prometne knjižice in pregled za ugotovitev nerabnosti .izvrši kombinirana ko¬ misija, ki jo tvorijo predstavnik banske uprave, strojni inženjer ali sličen strokovnjak in predstavnik krajevnega policijskega oblastva. Kot četrti član je v komisiji še organ finančne kontrole. Tako po pravilniku iz leta. 1928., kakor tudi po točki 22. čl. 106. taksnega in pristoj- binskega pravilnika sta namreč člana komisije pred¬ stavnik krajevnega policijskega (upravnega) oblastva in strojni inženjer ali podoben strokovnjak. Kombinacija je v tem, da sta v komisiji razen navedenih dveh, obema komisijama skupnih članov, še predstavnik banske upra¬ ve po pravilniku iz leta 1928. in organ finančne kontrole po točki 22. čl. 106. taksnega in pristojbinskega pravil¬ nika. 17 V primeru, da bi se ne mogla posla po obeh pred¬ pisih izvršiti skupno, bi se moral izvršiti pregled mo¬ tornih vozil po vsakem predpisu posebej. Za periodične letne in polletne preglede motornih vozil, ki že imajo prometne knjižice, je izključno pri¬ stojna 'komisija po pravilniku iz leta 1928., ker se ti pregledi vrše v interesu javne prometne varnosti. Razen tega komisija iz taksnega in pristojbinskega pravilnika izvrši posel samo enkrat in nima potem s pregledi mo¬ tornih vozil nobenega opravka več. Komisija po pravil¬ niku iz leta 1928. pa mora z ozirom na varnost javnega prometa vršiti pregled vsako leto, odnosno vsakega pol leta in po potrebi tudi večkrat v letu. Oddelek o dopuščam ju vozačev mo¬ tornih vozil in motornih vozil ureja snov izvršilne naredbe bana Dravske banovine o dopuščanju motornih vozil in šoferjev (»Ur. list« štev. 48/13—1929.) ter je posebno važen, ker o tem razen pravilnika (»Uradni list« štev. 336/100'— 1928.), nimamo Še nikakršnih za vso državo veljavnih predpisov. Opozoriti je treba po¬ sebno na čl. 78. in 87. Predpisi o šoferskih šolah so bili po¬ trebni, da se zagotovi povoljen učni uspeh in da je ob¬ last vom omogočena boljša kontrola takih podjetij. III. K mestnemu cestnemu redu. Cilj mestnega cestnega reda ni le varnost prometa, temveč je njegov namen tudi, doseči boljši mir in red in omiliti hrup, ki ga povzroča naraščajoči promet. Važno poglavje je posvečeno snagi in higieni. Sporno je bilo vprašanje § tl. glede označe¬ vanja smeri na križiščih. V Beogradu in v Zagrebu je predpisano, da se smer označi s trobljo. To se je uvedlo v praksi tudi v Mariboru in v Ljubljani. 18 Za manjši promet je to dobro, če pa pride na križišče več motornih vozil hkratu, in vsako daje signale s trob¬ ljo, lahko nastanejo zmede, poleg tega se dela tudi hrup. Dober je ta način za. pešce ki vozila, ki so še za voglom, ker spoznajo po zvoku, kam bo motorno vozilo šlo, še preden ga vidijo. Signali z roko se iz zaprtih avtomo¬ bilov slabo vidijo. Svetlobno smerno kazalo ni obvezno. Zato se dopuščajo vsi trije načini, vendar ima pri za¬ prtih avtomobilih prednost znak s trobljo, pri odprtih pa z roko. V IV. poglavje o cestni električni železnici so prevzete le odredbe, ki urejajo odno- šaje tramvajskega prometa do ostalega cestnega prometa in do občinstva, dočim so predpisi o tehnični službi, upravljanju vozov, strokovni usposobljenosti osebja in njegovi disciplini prepuščeni internim službenim pred¬ pisom za osebje cestne električne železnice. Smer vožnje s posebnim ozirom na tramvajski promet. Čl. 3. ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih določa, da se moona vsako vozilo bodisi z živalsko vprego' bodisi z motornim pogonom, kakor tudi bicikli, motocikli, ročni vozički, jezdeci in živina pomikati na svoji desni polo¬ vici ceste, tako da puščajo levo polovico prosto za pro¬ met v nasprotni smeri. Po čl. 4. iste uredbe je prepo¬ vedano, da bi se vozila pomikala drugo poleg drugega, razen za čas, ki je potreben za prehitevanje. Imamo torej dvotirni promet, kakor da bi bilo vo¬ zišče razdeljeno v desni in levi del s črto, potegnjeno vzdolž po sredi ceste. Vozila se morajo pomikati samo po desni polovici v smeri vožnje, kakor se pomika pro¬ met na dvotirni železniški progi. Dosledno se more to pravilo izvrševati samo na dovolj širokih cestah, v mestih, kjer so ceste tlakovane ali sicer dobro urejene in pri vsem počasnejšem prometu z vprežnimi in roč¬ nimi vozovi, bicikli in živino. Zlasti bicikli, pešci in ročni vozovi se morajo držati kolikor mogoče desnega roba ceste. Motorna vozila pa radi hitrega teka ne mo- 19 rejo voziti tik ob robu ceste, ker bi že ob majhni ne¬ pazljivosti, zapreki ali defektu zlasti na polžki cesti mogla zdrsniti raz cesto. Zato je na ožjih cestah mogoče dopuščati, da vozijo bolj proti sredini desne strani ceste, pcsebno, 'ker se lahko hitro umaknejo nasproti prihaja¬ jočim vozilom. Nujne izjeme od označenega pravila povzroča tram¬ vajski promet. Možnost takih izjem predvideva že 2. odst. čl. 5. mednarodne konvencije o cestnem prometu. Tram¬ vaj more voziti po tem pravilu le, kjer so ceste zelo široke in sta zgrajeni dve progi na vsaki strani ob robu ceste. V Ljubljani takih prog nimamo. Promet se na dvotirnih progah res pomika v desni smeri in tudi iz- ogibališča so zgrajena po tem pravilu, vendar so dvo¬ tirne proge zgrajene .povsod tesno druga ob drugi bodisi po sredini ceste, bodisi ob kraju in pogosto prehajajo v enotirne, Enotirne proge potekajo ob kraju ceste, druge pa radi ožine ceste in ovinkov ali ob kraju ali po sre¬ dini, aili celo isečejo cesto. Vse. te nepravilnosti, povzro¬ čene po tehnični nujnosti zgradbe tramvajskih prog, ovi¬ rajo ostali promet. Od vozišča ločeno progo ima ljubljanski tramvaj sedaj samo na Masarykovi cesti. V § 13. mestnega cest¬ nega reda je pravilo, da naj se ne vozi in hodi po tram¬ vajski progi, če je ostali del ceste dovolj širok za pra¬ vilno vožnjo-. Tak primer je Celovška cesta od pivovarne Union proti Šentvidu. Tu poteka tramvajska proga ves čas ob levem robu ceste v smeri proti Šentvidu, ostali del ceste pa je še dovolj širok za dvotirni promet. Ni sicer zabranjeno, da bi se druga vozila ne smela dotak¬ niti tramvajske proge, kadar je prazna, vendar naj upo¬ rabljajo po pravilu ostali del ceste. Tu in v sličnih pri¬ merih imamo- nekak trotirni promet, t. j. tramvajski in dvotirni za ostala vozila, V § 15. je predviden primer čettveroitiirnega prometa. Dvotirna tramvajska proga teče po sredi ceste, a na obeh straneh je še dovolj prostora za ostali promet. Tak primer je cesta od železniškega prelaza na koncu Gosposvetske ceste do pivovarne 2 * 20 Union. Tu bi bilo nevarno prehiteti tramvaj na levo, ker se lahko trči ob tramvajski voz, ki pride z nasprotne strani, se bolj na levi pa v vozila, ki prihajajo po drugi strani tramvajske proge. Nasprotno ni nevarno prehiteti tramvaja po desni, ker tu ne sme priti nasproti ni¬ kakršno vozilo. Slično je na Gosposvetski cesti, vendar tukaj prostor ob straneh dvotirne tramvajske proge ni povsod dovolj širok. V § 14. je izjema, da se mora vozilo umakniti tram¬ vajskemu vozu na levo, ker tu pač ni drugega izhoda. Drugi odstavek § 15. ureja vožnjo mimo tramvaj¬ skih voz na postajališčih. Ponekod je sploh prepovedano v takih primerih voziti mimo. V Ljubljani se v tramvaj¬ ske vozove vstopa in izstopa na desni v smeri vožnje. Kadar je vstop in izstop ob kraju ceste, ni nevarnosti, kjer ise pa vstopa in izstopa na sredini oeste, je dokaj nevarnosti, da vozila zadenejo ljudi, ki hite na tramvaj ali izstopajo. Zato naredba zapoveduje zadostno pre¬ vidnost, in če se nevarnosti ni mogoče drugače izogniti, tudi ustavitev drugih vozil. Smisel § 31. o p e š o i h je, da se smatra vsak hodnik kot enota, na kateri naj se giblje promet pešcev po splošnem načelu prometa v desni smeri (čl. 3. mini¬ strske uredbe). IX. poglavje ureja, kako naj se po¬ sebna uporaba javnih cest spravi v skladnost z interesi prometa. Javne ceste so namenjene v prvi vrsti prometu. V mestih, kjer je javno življenje posebno intenzivno, ni mogoče preprečiti, da se ceste in javni prostori ne bi uporabljali tudi v druge namene, mora se pa poskrbeti, da se is tako uporabo ne odvzema cestni prostor prvotnemu namenu. Zato je potrebno za posebno uporabo javnih cest in zračnega prostora nad njimi do¬ voljenje pristojnih oblastev lin to poleg dovoljenja po specialnih zakonitih predpisih, n. pr. po zakonu o obritih ali po gradbenem zakonu, da so zadostno zaščiteni in¬ teresi cestnega prometa. 21 Mnogo ,se je razmotrivalo vprašanje s n a ž e - n j a in škropljenja hodnikov in p e š p o - tov. V Ljubljani j© dosedaj mesitna občina opravljala ta dela s svojimi močmi im na svoje stroške. V Mariboru, Celju in Ptuju je veljalo še pravilo, da so morali hišni lastniki sami »mažita in pometati hodnike pred svojimi hišami. Banska mairedba nalaga dolžnost snažen j a in škropljenja hodnikov v načelu hišnim lastnikom, pre¬ pušča pa mestnim občinam, da vprašanj© ured© drugače. Mestne občine morejo torej tudi same prevzeti snaženje hodnikov im pešpotov. P r o m © t n e pr e p ovadi, omejitve in ureditve. Lega mest v cestnem omrežju, ki mu do¬ vajajo promet, izgradba mestnih cest, ulic in trgov, ki so deloma še iz prejšnjih stoletij in ne ustrezajo zahtevam sedanjega prometa, osredotočenje prometa na posamez¬ nih točkah, namen parkov in drugih nasadov im razne druge okoliščine povzročajo, da za ureditev prometa v me¬ stih ne zadoščajo samo splošna pravila, nego da je treba za posamezne kraje >v mestu promet še posebej urediti. Taki predpisi so pa radi razvoja mest in prometa zelo spremenljivi. Zato so v § 3. mestnega cestnega reda pooblaščena prvostopna ob-lastva, da iz ozirov varnosti prometa izdajejo predpise o prometnih prepovedih, ome¬ jitvah in posebnih ureditvah. Uprava policije v Ljubljani, predstojništvi mestne policije v Mariboru in Celju ter mestno načelstvo v Ptuju so te predpise izdali z na- redbami, ki so ponatisnjene v tej zbirki, mogli jih pa bodo še spreminjati in dopolnjevati. Nova ureditev bo potrebna v Ljubljani na primer za Marijin trg in trg pri kavarni Evropi, ker se kljub zadevnemu študiju vpra¬ šanje prometa na teh važnih prometnih vozlih še ni moglo 'končno rešiti. Ko bo Aškerčeva cesta v Ljubljani popolnoma prebita, bo treba nanjo prenesti krožno črto z Rimske ceste. Predpisi teh naredb nadomeščajo vse v predmetu izdane razglase in odredbe občinskih in policijskih obla- stev in jih v mnogem dopolnjujejo. Odrejene so tudi smeri za tranzitni in tovorni promet, da avtomobilisti in drugi vozniki, ki 'hočejo samo skozi mesto, ne vozijo skozi mestno središče, in da se tovorni promet po mož¬ nosti odvrne iz mestnega središča ter o,zkih cest in ulic. Ostale ceste in ulice naj služijo tovornemu prometu le toliko, kolikor je potrebno za stanovalce, podjetja, itd. ob teh cestah in ulicah. Seveda bo iv praksi težko doseči popolno izvršitev načrta, služi naj pa [kot smernica voz¬ nikom in varnostnim organom, ki urejajo promet. Vožnja v neodrejenih smereh more biti kazniva le, če bi voznik kljub opominu vozil po taki smeri, d asi bi lahko upo¬ rabil odrejeno smer. Kolesarjenje po hodnikih in pešpoti h je sedaj, na vsem, področju uprave policije v Ljubljani prepovedano. Ta zbirka je nov dokaz, kako komplicirano je danes upravno pravo, ko so samo predpisi za cestni promet in motorna vozila raztreseni v tolikšnem: številu zakonov, uredib, naredi) in izvršilnih predpisov, dasi ista vsaj novi banski naredibi skušali zbrati vso snov, kolikor jo je bilo dopustno urediti v banski naredbodajni pristojnosti. Že v času, ko so se izdelovali osnutki banskih naredh, t. j. nekako v poslednjem poldrugem letu, iso izšli važni novi predpisi, n. pr. zakon z dne '5. decembra 1931., izpre- meinbe tar. post. 100. zakona o taksah in čl. 106. taks¬ nega in pristojbinskega pravilnika, osnove za avtobusni promet so bile sprejete v novi zakon o obrtih itd. Razvo j gotovo ni zaključen. Za izvršujoča oblastva in javnost bi bilo mnogo ugodneje, ako bi imeli za vso snov enoten, sistematično izdelan zakon, posebne predpise pa le za krajevne potrebe. Knjižica naj služi upravnim in policijskim oblastvom ter organom, voznikom, šoferjem, lastnikom motornih in drugih vozil, hišnim posestnikom in vsem drugim interesentom'. Dobrodošla bo šoferskim šolam in šofer¬ skim pripravnikom, saj se pri šoferskih izpitih vidi, da kandidati za to snov dosedaj niso imeli primernega učnega pripomočka. 23 Ta uvod ni imel namena, obrazložiti vse zbrane predpise, temveč podati samo splošni pregled pred¬ pisov in pojasnila o njihovi medsebojni zvezi. V njem so tudi podatki o nekaterih predpisih, ki niso mogli biti sprejeti v zbirko. Bavi se pa obširneje z nastankom, smernicami im namenom obeh novih banskih naredb in z njunim odnosom do zakonov in ministrskih predpisov. V II. deln so pojasnila k važnejšim odredbam banskih naredb, v pripombah o tramvajskem prometu pa je tudi nekaj pojasnil k predpisu o vožnji po desni, ki je- osnova našega cestnega prometa. Vsem gospodom, ki so mi z nasveti in podatki po¬ magali pri sestavi te knjižice, izrekam na tem mestu svojo iskreno zahvalo. Dr B. L. 1 . Na podstavi § 26. zakona o državnih cestah z dne 8. maja 1929. predpisujem soglasno z ministrom za notranje posle to-le uredbo o zaščiti javnih cest in varnosti pro¬ meta na njih.* (lzpremenjena in dopolnjena z-zakonom z dne 5. de¬ cembra 1931.) I. del. Uporabljanje javnih cest. Člen 1. Uporabljanje javnih cest je prosto vsak čas in vsa¬ komur brez razlike v mejah občnih predpisov o javni varnosti in predpisov te uredbe. Javne ceste morajo biti proste za prehod in promet. Vsi potniki, vozniki in pre- * »Služb, noviine« z dne 17. junija 1929., št. 139/LVIII. — »Uradni list« z dne 25. junija 1929., št. 273/64. Uredba je ponatisnjena, kakor se mora glasiti po zakonu o izpremembah in • dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. — »Službene novine« z dne 5. decembra 1931., štev. 285/XCII1/661. — »Službeni list« št. 616/81—1981. — Besedilo zakona je tiskano z ležečimi črkami. 26 bivalci ob cesti brez razi ike se morajo ravnati po pred¬ pisih te uredbe. Člen 2. Poleg javnih cest se praviloma ne smejo postav¬ ljati nikakršne ograje bliže nego 1 m; gozdovi, stavbe za stanovanja, prodajalnice (dučani) in pekarne, vod¬ njaki in temu podobne naprave bliže nego 4 m; krčme (mehane), kovačnice in temu podobno bliže nego 10 m; kamenolomi, apnenice, opekarne, livarne in drugi indu¬ strijski zavodi pa ne bliže nego 20 m od zunanje meje cestnega zemljišča. Izjeme, zlasti v uvrščenih krajih in hribovitih kra¬ jinah dovoljuje pristojno cestno oblastvo druge stopnje. Krajevna policijska oblastva so dolžna, na prijavo cestnega oblastva prve stopnje takoj prepovedati nada¬ ljevanje postavljanja prej navedenih objektov in od¬ rediti, da se odstranijo v določenem roku. Tistega, ki se ne bi pokoril tej odredbi, bo poli¬ cijsko oblastvo prisililo s kaznijo po čl. 36. te uredbe, da odstrani objekte in mu bo pri izreku vsake posa¬ mezne kazni odredilo nov rok za odstranitev. Lastniki sosednih Zemljišč, ki so postavili na cest¬ nem zemljišču poleg javnih cest stavbe za stanovanje, gozdove, ograje, plotove, žive meje in temu podobno, jih morajo odstraniti v roku enega leta, potem ko dobi moč ta zakon* Po preteku tega roka bo cestna uprava predložila seznamek neodstranjenih objektov z imeni lastnikov krajevnemu policijskemu oblastvu, ki bo prisililo last¬ nike na zgoraj navedeni način, da objekte odstranijo. V nujnih in izrednih primerih more cestna uprava tudi sama izvesti potrebno odstranitev objekta in si pri¬ držati pravico, da zahteva od lastnika primerno odškod¬ nino. Če bi se moral porušiti objekt večje vrednosti, sme pristojno cestno oblastvo druge stopnje dovoliti, da ta * Zakon z dne 5. decembra 1931. 27 objekt ostane še nadalje, vendar mora njegov lastnik plačevati lastniku ceste primerno odškodnino vse dotlej , dokler objekt ostane. Predpisi tega člena se ne nanašajo na mesta z odo¬ brenimi regulačnimi načrti. Člen 3. Vsako vozilo, bodisi z živalsko vprego bodisi z mo-' tornim poganom, kakor tudi bicikli in motocikli, jezdeci, pogonjiči in vodniki ročnih vozil se morajo pomikati samo na svoji desni polovici ceste - vozišča, tako da pu¬ ščajo levo polovico prosto za promet v nasprotni smeri. Na ožjih cestah se morajo prazna vozila ogibati tovornim vozilom; če pa je cesta jako tesna, se morajo ustaviti laže natovorjena vozila povsem ob strani ter pustiti mimo sebe druga, težje natovorjena vozila, ki pri¬ hajajo v nasprotni smeri. Če je v tesneh, kjer je ogibanje nemogoče, že kakšno vozilo, mora drugo prihajajoče vozilo počakati, dokler ono prvo ne pride iz tesni. Člen 4. Prepovedano je vozilom, ki se pomikajo v isti smeri, voziti drugo poleg drugega, ampak voziti morajo drugo zai drugim, razen če eno vozilo prehiti drugo, da se odpelje mimo njega. Vlak vozil na cesti vobče, zlasti pa ob prehodu čez mostove, v eni smeri, ne sme imeti več nego štiri vozila. Medsebojna razdalja vozil v enem vlaku ne sme biti ob prehodu čez večje mostove manjša od 10 m. Med poedinimi vlaki vozil se mora pustiti prost prostor najmanj 50 m. Če se prevažajo dolgi, obsežni ali težki predmeti, se morajo zmanjšati vlaki vozil na dve vozili. Za transport izredno velikih tovorov in za uporab¬ ljanje vozil, težjih od onih, ki so predpisana za ceste in 28 mostove, se mora zahtevati predhodno posebno dovolilo od gradbene sekcije, odnosno od pristojnega samouprav¬ nega oblastva. Če se to dovolilo ne dobi, se morajo vozila izklju¬ čiti iz uporabe. V nasprotnem primeru izterjajo občna upravna oblastva v kazenskem postopanju tudi škodo, ki jo povzroče cesti in cestnim objektom taka vozila, po preračunu in odločbi gradbene sekcije, odnosno samoupravnega oblastva. Člen 5. Prepovedano je, brez potrebe in brez nadzorstva puščati vozila na cesti, najsi so vprežena ali ne. Prav tako je prepovedano, ustavljati vozila in izprezati vprego na mostovih. Čl etn 6. Čez vse propuste in mostove kakor tudi skozi na¬ seljene kraje je treba voziti počasi. Na bregovih je treba kolesa zavreti in voziti oprezno. Skozi črede živali je treba voziti počasi. Največja brziua potniških avtomobilov in motociklov na prosti cesti zunaj naseljenih krajev sune biti, če to dovoljuje stanje ceste, 50 km; skozi naseljene kraje sme biti naj večja brzina 15 km; skozi kopališča in zdravilišča pa ne sme biti večja od 8 km na uro. S to brzino smejo voziti motoma vozila po cesti zunaj naseljenih krajev in skozi nje samo, če je cesta popolnoma prosta in zadosti razsvetljena; drugače se mora brzina zmanjšati. Vodnik mora vedno obvladati svoje vozilo, zlasti v naseljenih krajih, na ostrih kri¬ vinah, strmih klancih, v tesnih prehodih, na križiščih cest in temu podobnem. Ob megli se mora znižati brzina tudi pod 10 km. Za avtobuse ne sme presezati največja brzina, 35 km na uro. 29 Za tovorne avtomobile, katerih teža preseza 3000 kg, ne sme biti brzina večja od brzine v naslednji raz¬ predelnici: Za težo pri motornem vozilu s prikolico se smatra njegova skupna teža. člen 7. Če vozijo vozila ponoči, morajo biti osvetljena. Sve- tiljka se mora namestiti in pritrditi na levi strani vozila. Vsako vozilo mora imeti zadaj reflektorno steklo. Obliko in kraj, kjer se mora pritrditi, predpiše mini¬ ster za gradbe. Veaik avtomobil mora imeti ponoči in ko se znnrači, spredaj najmanj dve beli luči, postavljeni eno na levi, eno na desni; zadaj pa mora imeti rdečo luč. Pri dvokolesnih motociklih, ki ne vlečejo s seboj priklopnega sedeža, zadošča, da imajo spredaj samo eno luč. Prav to velja tudi za bicikel. Vsak avtomobil mora imeti prav tako enega ali več reflektorjev za razsvetljevanje ceste na zadostno daljino, če zgoraj predpisana luč ne zadošča. Če ne more prevoziti vozilo nad 30 km na uro, ni treba, da bi bil razsvetljeni prostor daljši od 100 m. Reflektorji, ki slepijo z močno svetlobo, morajo biti prirejeni tako, da se da svetloba zmanjšati, ko sre¬ čajo druge prehodnike na tej cesti, skozi uvrščena na- 30 sel ja ali v vsakem drugem primeru, kadar je to po¬ trebno. Vendar pa mora ta zmanjšana svetloba zadoščati, da razsvetli razdaljo najmanj 26 m. Avtomobili, ki vlečejo priklopljeno vozilo, se morajo ravnati, kolikor se tiče sprednjih luči, po istih predpisih kakor avtomobili, ki vozijo sami; rdeča luč zadaj se mora prestaviti na ozadje priklopljenega vozila. Člen 8. Voznik-šofer se mora na cestnih križiščih ravnati po mednarodnem signalu za križišča. Člen 9. Prepovedano je puščati na cesti ali metati na cesto kakršnekoli predmete ali karkoli razsipati, kar bi uteg¬ nilo ogražati varnost prometa ali povzročiti cesti škodo. Prepovedano je, cesto zadelati,- zagraditi ali storiti karkoli, kar ovira lahki promet. Prepovedano je imeti bliže nego 5 m od zunanje meje cestnega jarka gnojišča ali gnojne jame in odvajati gnojnico čez cestno zemljišče ali po cestnih jarkih. Prepovedano je puščati na cesto majhne otroke, ži¬ vino, perutnino in posebno svinje. Lastniki gostiln in drugih obratovalnic poleg ceste, pred katerimi postajajo vozila in živina, so dolžni na svoje stroške čistiti cesto in cestno zemljišče v okolišu stajališča. Člen 10. Prepovedano je, vlačiti po cesti predmete, ki uteg¬ nejo cesto poškodovati (kakor: bruna, trame, pluge, brane, vejevje itd.). Prav tako je prepovedano, spuščati posekana drevesa in vejevje s pobočja na cesto. Člen 11. Prepovedano je, zasipati ali kvariti jarke poleg ceste, sekati drevje ali vejevje in trgati sadje z drevja poleg 31 ceste, kvariti ograje, propuste, mostove in druge pred¬ mete, ki so postavljeni na cesti ali poleg nje. Prav tako je prepovedano, izpuščati in pasti živino na pobočju na¬ sipov in zasek. Prepovedano je, odnašati s ceste material, priprav¬ ljen za njena popravila, kakor tudi kositi travo, odvažati prst, kamen, pesek, gramoz in drug material s pobočja zasek in nasipov in vobče s cestnega zemljišča. Prav tako je prepovedano jemati in odvažati gramoz ali kamen iz gramoznic in kamenolomov, ki služijo gradnji in vzdrževanju cest. Člen 12. Prekopavati cesto za mlinske ali druge grape bo¬ disi za motorno silo bodisi za navračanje vode, je do¬ pustno samo s posebnim dovolilom, ki ga izda za državne ceste pristojna gradbena direkcija, za ostale pa pristojno samoupravno oblastvo. To dovolilo izda gradbena direk¬ cija na predlog gradbene sekcije, odn. banovinske samo¬ uprave, na podstavi detajlnih projektov in ob pogoju, da zgradi in vzdržuje lastnik ob svojih stroških preko pre¬ kopane grape stalen propast (kamenit, betonski ali že¬ lezen). Pirav tako je prepovedano, odvajati ob cesti vode in napravljati grape pri državnih cestah brez posebnega dovolila gradbene direkcije, pri ostalih pa pristojnega samoupravnega oblastva, ki se izda ob istih pogojih kakor spredaj; (za taka dela) zunaj cestnegai zemljišča daje ta dovolila občno upravno oblastvo soglasno s pristojnim gradbenim organom. Za izdelavo propustov čez jarke kraj ceste zaradi dostopa na poedina obcestna posestva dajo dovolila grad¬ bene sekcije, odnosno pristojne samouprave. Te propmste morajo zgraditi in vzdrževati ob svojih stroških lastniki sami. Prepovedano je, zasipati te ob¬ cestne jarke. Lastniki obstoječih odtočnih jarkov in dovoznih cest večjega pomena morajo v roku dveh let potem, ko 32 dobi ta zakon* moč, na svoje stroške zgraditi stalne ob¬ jekte, mostove in propuste, in sicer po navodilih pri¬ stojne cestne uprave. Dovozne ceste večjega pomena morajo lastniki v istem roku izdelati tako, kakor je zgrajeno cestišče glav¬ ne ceste, ali jih tlakovati vsaj na dolžino 10 m. Te objekte in ceste sme izdelati tudi pristojna cestna uprava na lastnikove stroške, katerih višina se določi sporazumno. Onega, ki stalnih objektov ali dovoznih cest ne napravi v predpisanem roku, prijavi cestna uprava kra¬ jevnemu policijskemu oblastvu, in ta ga na način, opi¬ san v čl. 2. te uredbe, prisili, da napravi objekte, od¬ nosno cesto. V nujnih in izrednih primerih sme cestna uprava tudi sama zgraditi objekt in si pridržati pravico, da za¬ hteva od lastnika odtočnega jarka ali dovozne ceste pri¬ merno odškodnino. O izjemah od zgoraj navedenih odredb odloča cest¬ no oblastvo druge stopnje. Dopuščene so v primerih, kjer gre za objekte, ki so brez važnosti za pravilno vzdrževanje dotične ceste in za varnost prometa. Člen 13. Polagati tračnice po cesti ali cestnem zemljišču je dopustno samo s posebnim dovolilom in ob pogojih, ki jih predpiše minister za gradbe za vsak poedini primer. Člen 14. Kočijaži-vozniki morajo biti vedno na svojem sa¬ dežu ali na dosežaju svoje vprege, da jo lahko vsak trenutek poprimejo in vodijo. Za motoma vozila kakršnekoli vrste veljajo povsem odredbe, predpisane zanje v členu 6. * Zakon z dne 5. decembra 1931. 33 Člen 15. Kočij až ali voznik na motociklu ne sum biti mlajši od 18 let, šofer ali vodnik motornih vozil pa ne od 20 let; vdani ne smejo biti pijači in tudi ne smejo biti pijani, kadar vozijo. Vse te osebe morajo imeti za svoj posel dovolilo krajevnega občnega upravnega oblastva, ki iz¬ daja ta dovolila na podstavi potrdila občinskih oblastev o dobrem vedenju, za motorna vozila pa poleg tega po¬ trdilo o opravljenem predpisanem izpitu. Člen 16. Vsako vozilo, kolikor ga ni reguliralo in označilo s številko upravno oblastvo, mora imeti na lgvi strani pritrjeno tablico, na kateri mora biti čitno in razločno zapisano to-le: lastnikovo ime, njega priimek, občina in hišna številka. Velikost in obliko teh tablic predpišejo občinska oblastva po velikosti napisa. To registriranje vozil se mora izvršiti meseca januarja vsakega leta. Ne¬ registrirana -vozila se na javnih cestah ne smejo rabiti. I Člen 17. Pri potniških in tovornih vozilih ne smejo biti mere večje od naslednjih: dolžina 7-80 m brez ojesa, širina 2-50 m, razstoj osi 3-80 m, razdalja koles — širina vozi¬ šča — 1-60 m, merjeno od srede- do srede platišča. Razdalja osi pri štirikolesnem- vozilu mo-ra imeti najmanj polovico dolžine vozovnega stojala ali koša, merjeno na najskrajnejših točkah. Nikakor in nikoli pa ne sme biti manjša od l - 55 m. Širina tovora ne sme biti večja od 2-50 m, višina pa ne večja od 3 m za štirikolesno vozilo, in 2-60 m za dvokolesno vozilo. Za višino je dopusten razloček do 10 cm. Izven te širine ne -smejo štrleti nikakršni deli. Štirikolesno vozilo, popolnoma natovorjeno, ne sme biti težje od nečistih 12 ton, dvokolesno vozilo pa ne težje od -nečistih 6 ton (-s tovorom vred). 3 34 Člen 18. Tovorno vozilo ne sine imeti manjše širine platišča: a) pri štirikolesnem vozilu z nečisto težo do 1200 kg 6 cm, do 2000 kg 8 cm, do 3500 kg 11 cm, preko 3500 kg 16 cm ; b) pri dvokolesnem vozilu z nečisto težo do 750 kg 6 cm, preko 750 kg 11 cm. Železni obroči (šine) na kolesnih platiščih morajo biti gladki ter se ne smejo prifcavati z žreblji, ki imajo stožkasto ali piramidno, nego samo ravno glavo, in ta sme sezuti čez površino obroča največ 4 do 5 mm. Člen 19. Za vlačenje tovornega vozila je dopuščena ta-le vprega, in sicer: za dvokolesno vozilo največ štiri konji, drug za drugim (ali druge živali), in za štirikolesno vo¬ zilo največ osem* konj po dva vštric. Za vlačenje potniškega vozila je dopuščena ta-le vprega, in sicer: za dvokolesno vozilo največ trije konji, drug za dragim, za štirikolesno vozilo pa največ šest konj po dva vštric. Toda nikoli ni dopustno, vprezati več nego dva konja vštric razen v izjemi po členu 20. te uredbe. Člen 20. Gradbena sekcija za državne in samoupravno obla¬ st vo za samoupravne ceste sme dopustiti, da se vprega za¬ časno pojači ob popravilih ceste ali ob drugi eventualni oviri ali težkoči, če je to potrebno. Predpis o številu konj v vpreigi se ne uporablja ob času snega, zametov in poledice. Na močnih vzponih sme dopustiti gradbena sekcija, odnosno pristojna samouprava, da je vprega stalno po- jačena. - 35 Člen 21. Za prevoz mostovnih konstrukcij in drugih težkih, obsežnih in velikih predmetov je treba za vsak poedini primer dovolila pristojnega oblastva, ki ga da zadržavne ceste pristojna gradbena sekcija, za ostale javne ceste pa pristojno samoupravno, oblastvo. Za take primere predpi¬ šejo pristojna oblastva pogoje glede prevoza. Vsa dela, po¬ trebna za podpiranje mostov in dragih objektov, se izvrše ob stroških onega, ki je dobil pravico do njih; ta je odgovoren tudi za vse eventualne škode, ki se morajo poplačati iz njegove imovine v osmih dneh. To popla¬ čilo izvrši upravno oblastvo po proračunu pristojnega gradbenega organa z izvedbo kazenskega postopanja. Člen 22. Vsako vozilo mo'ra imeti pravilno vzavoro, ki deluje na zadnji kolesi. Uporabljati coklo in privezovati zadnji kolesi na vozilo je prepovedano pri državnih cestah in banovinskih cestah prvega reda. Pri ostalih javnih cestah sme to dovoliti pristojno oblastvo, če je treba. Člen 23. Navadna in motorna vozila za prevažanje peska, prsti, gramoza, podrtin in drugega materiala, ki se lahko' iz- tresa ali izpada, morajo imeti posebne trage, popolnoma pravilne in zaprte tako, da se material ne more iztre- sati in tudi ne izpadati. Člen 24. Lastnik vozila je odgovoren za stabilnost in zanes¬ ljivost vozila in konjske oprave. Vozniki, ki se bavijo s prevažanjem oseb in tovorov, ne smejo dati vozila v promet, preden dobe za to dovolilo občnega upravnega oblastva po strokovnem pregledu vozila in opreme ter se morajo pred vsako vožnjo uveriti o njiju pravilnosti. Tako vozilo se mora vsako leto pregledati. 3 * 36 Člen 25. Vsak vodnik navadnega ali motornega, vozila se mara na dano cestarjevo znamenje ustaviti dn dati o sebi in vozilu točne podatke. Člen 26. Za motorna vozila se smatrajo vsa vozila z mehani¬ čnim pogonom, vštevši avtomobile, traktorje, moto¬ cikle itd,. Vsako motorno vozilo mora biti opremljeno z nasled¬ njimi varnostnimi pripravami: a) z močnim krmilom, s katerim se da vozilo lahko in varno zasukati; b) iz dvojnima zavorama, neizavisnima druga od dru¬ ge, popolnoma pravilnima in hitro učinkujočima; c) če preseza teža motornega vozila ’350 kg, mora imeti tako pripravo, da se da z vodnikovega sedeža z motorjem pognati navzad; č) če preseza teža tovornega motornega vozila 3000 kg, mora imeti vozilo posebno pripravo, s katero se da ustaviti vsako gibanje navzad celo na strmih klancih. Dela za vodiitev morajo biti tako porazvrščeni, da jih more vodnik zanesljivo ravnati, ne da bi prestal paziti na cesto. Aparati morajo delovati zanesljivo in morajo biti porazvrščeni tako, da preprečijo, kolikor je le mogoče, vsako nevarnost ognja ali eksplozije, da ne plašijo s hrupom jezdnih, tovornih in vprežnih živali in da ne povzročajo nevarnosti za promet. Člen 27, Vsako motorno vozilo mora imeti spredaj in zadaj kovinsko tablo s številko registra, ki mu jo izda pri¬ stojno oblastvo. 37 Člen 28 . Vsak bicikel mora imeti zvonec ostrega zvoka ali kraguljec, ki se more slišati njega zvok najmanj na 50 m, ter mora dajati s tem znamenje, kolikorkrat je treba. Raba kakršnegakoli drugega zvočnega signala je prepovedana. Člen 29. Vsako motorno vozilo ali motorno kolo mora biti opremljeno z zadosti močno trobljo za dajanje signalov; motorno vozilo pa mora imeti še zvočni aparat za da¬ janje signalov zunaj naseljenih krajev. Člen 30. V prometu smejo biti samo motorna vozila in pri¬ kolice s polnjenimi in elastičnimi gumami; od tega so izvzeta motorna vozila ministrstva vojske in mornarice. Uporaba elastičnih gum je dovoljena do konca leta 1934., od 1. januarja 1935. pa smejo biti v prometu sa¬ mo motorna vozila in prikolice s polnjenimi gumami. Člen 31. Pritisk motornega vozila na tla ne sme biti nikoli večji od 150 kg/cm 2 širine platišča. Največja dovoljena obremenitev motornega vozila je 8000 kg, teža po osi pa se sme gibati največ do 5500 kg. Kraljevska banska uprava sme na predlog teh¬ ničnega oddelka prepovedati promet z motornimi vozili po ožjih in zelo prometnih cestah, ako so te ceste po svoji izdelavi neprimerne za motorna vozila. Ta prepoved se sme ukiniti za uporabo javnih cest za vojaške svrhe. Člen 32. Skupna širina motornega vozila sme biti največ 2-5 m, višina pa 3 m. Izven te največje širine ne sme¬ jo štrleti nikakršni deli in tudi ne sme biti glede širine nobene toleracije. Za višino se sme dovoliti izjemoma toleracija do 0'10 m. 38 Člen 33. Vsa motorna vozila se morajo registrirati vsako leto pri banskih upravah, odnosno pri upravah odrejenih mest, povsem po pravilnikih in naredbah ministrstva za no¬ tranje posle. Člen 34. Vsakdo, ki želi voditi motorno vozilo, mora dobiti za to dovolilo upravnih oblastev, ko opravi predpisani izpit. Postopanje se vrši po naredbi in pravilniku mini¬ strstva za notranje posle; v izpraševalni komisiji pa mora biti tudi en predstavnik ministrstva za gradbe, ki ga odredi z odlokom banska uprava. Člen 35. Da se dobi dovolilo za mednarodni promet, morajo biti izpolnjeni pri vodnikih motornih vozil in piri motor¬ nih vozilih predpisi za mednarodni promet na podstavi sklenjenih konvencij, Pravilnik in predpise o tem izda minister za notra¬ nje posle sporazumno z ministrstvom za gradbe in z ministrom za zunanje posle. II. del. Kazniva dejanja in kazni. Člen 36. Z zaporom od 1 do 30 dni ald v denarju od 50 do 1500 dinarjev se kaznuje, kolikor ne spada kaznivo de¬ janje pod strožje odredbe kazenskega zakonika: 1. kdor ne vozi na desni strani ceste, odnosno ne pušča njene leve strani proste za prehod drugih vozil; 2. voznik, ki se zaloti speč na vozilu; 3. kdor se s praznim vozilom na cesti ne ogne na¬ tovorjenemu; 39 4. Mor se na klancu ne ogne vozilu, ki gre navzdol; 5. kdor ne počaka, da pride iz tesni vozilo, ki je že tam; 6. Mor vozi vštric v isti smeri z vozilom, ki se drži desne strani, dn ga ne prehiti; 7. Mor ne vzdržuje razdalje med dvojima voziloma ali med dvojima vlakoma vozil; 8. Mor pusti po nepotrebnem brez nadzorstva vozilo na cesti ali na mostu; 9. kdor ne vozi čez most počasi, skozi naseljene kraje pa z zmerno brzino in kdor vozi hitreje, nego je pred¬ pisano; 10. kdor na klancu ne zavre koles; 11. kdor ponoči ne razsvetli svojega vozila po pred¬ pisih; 12. Mor meče na ceste predmete ali kaj razsiplje, kar bi utegnilo ogražati varnost prometa ali povzročiti cesti škodo; 13. kdor cesto zadela, pregradi, nastavi zanko ali kakorkoli ogrozi promet; 14. kdor svoje vprežne živine ne vodi ali ne goni; 15. kdor vezi z več živalmi, nego je dopustno; 16. Mor postane brez odobritve občnega upravnega oblastva kočijaž ali vodi motoma vozila; 17. kdor vozi pijan; 18. kdor nima na svojem vozilu pritrjene predpisane tablice ali uporablja neregistrirano vozilo; 19. kdor uporablja vozilo, ki ne ustreza predpisom te uredbe o velikosti vozila, velikosti tovora, teži vozila in tovora, širine platišča, okovu koles in številu živali v vpregi; 20. kdor nima na svojem vozilu pravilne zavore; 21. Mor da v promet potniško vozilo brez dovolitve občnega upravnega oblastva; 22. kdor vlači po cesti predmete, kakor brana, tra¬ me, pluge, brane, vejevje itd. ali spušča posekana dre¬ vesa in veje s pobočja in kvari cesto; 40 23. kdor pase na cesti živali, puli ali kosi travo, kdor zasiplje ali kvari obcestne rove, seka drevje ali vejevje, trga sadje z obcestnega drevja, kvari ograje, prepuste, mostove, javne vodnjake ali druge predmete, ki so po¬ stavljeni na cesti ali ob cesti, ali izpodkopava podporne in obtožne zidove in druge cestne objekte; 24. kdor jemlje s ceste ali s pobočij nasipov in cestnih zasek prst, kamen, pesek, gramoz, ruše i. dr.; 25. kdor jemlje neupravičeno iz gramoznic in ka- menolomov gramoz, tolčenec ali kamen; 26. kdor prekopava brez dovolitve ceste za grape ali struge poleg ceste, navrača drugam tok vode nad cesto, napravlja grape ali premeščava ali zasiplje rove poleg ceste, prav tako pa tudi, kdor ne vzdržuje zagrajenih objektov na njih v dobrem stanju; 27. kdor polaga brez dovolitve tračnice po cesti ali poleg ceste; 28. kdor se ne ravna ob prevažanju večjih tovorov, nego je normalno predpisano, po posebnih predpisih in danih navodilih; 29. kdor prevaža prst, pesek itd. z nepredpisnim ali nepravilnim vozilom, iz katerega se ta material iztresa; 30. kdor uporablja za prevažanje potnikov' nezanes¬ ljivo vozilo in nezanesljivo opremo; 31. kdor postavi: gozdove, ograje, poslopja in druge naprave bliže ceste, nego je to predvideno s čl. 2. te uredbe in jih na poziv ne odstrani v danem roku; 32. kdor postavi na cestnem zemljišču naprave iz čl. 2. te uredbe in jih na poziv ne odstrani v danem roku; 33. kdor ne postopa po odredbah čl. 12. te uredbe v danem roku. Člen 86a. Če kdo poškoduje cesto ali objekte na njej, kakor: propuste, mostove, kilometrske znake, potokaze, znake nevarnosti, jarke, pobočja nasipov, zaseke itd., in se ne more izslediti pravi krivec ali od njega izterjati od- 41 škodnina, nosita škodo po enakih delih lastnik ceste in ona občina, na katere ozemlju se je dogodila škoda. S tem se ne izključuje materialna odgovornost cestnega organa, ki čuva cesto. Člen 37. Dejanja, kazniva po tej uredbi, preiskuje in kazni izreka pristojno občno upravno oblastvo najkesneje v roku 15 dni od prijave tehničnih organov. Denarne kazni, ki jih poberejo občna upravna obla¬ st va, se morajo takoj položiti pri finančni upravi, kolikor se nanašajo na državne, pri banovinskih in občinskih oblastvih pa, kolikor se nanašajo na banovinske ali ob¬ činske ceste, ter se morajo uporabljati za vzdrževanje teh cest; vsota, pobrana za storjeno škodo, pa se odda na isti način lin se uporabi za popravila pokvarjenih delov onih cest in objektov, za katere je bila pobrana. Ko finančne uprave prejmejo denar, morajo ob¬ vestiti o tem dotično gradbeno sekcijo«, ki postopa na¬ dalje po zakonu. III. del. Prehodna in končna odredba. Člen 38. Z dnem, ko stopi ta uredba v veljavo, je prepove¬ dano, izdelovati nova tovorna vozila s platišči, ožjimi od 6 cm; izmena platišč na obstoječih tovornih vozilih po členu 18. pa se mora izvršiti v treh letih po razglasitvi te uredbe in po tem roku se tovorna vozila s platišči, ožjimi od 6 cm, ne smejo uporabljati na javnih cestah. Člen 39. Ta uredba velja, ko jo minister za gradbe podpiše in ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 6. junija 1929.; št. 16.122. Minister za gradbe. 42 2 . Pojasnilo o elastičnih gumah pri motornih vozilih.* Ministrstvo za gradbe je izdalo na osnovi čl. 30. ured¬ be o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z razpisom br. 962 z dne 13. januarja t. 1. nastopno pojasnilo : 1. Pod nazivom elastične gume v smislu čl. 30. cit. uredbe je treba umeti samo one gume, ki imajo po dol¬ žini obroča notranji zračni kanal, ki sega prav do pla¬ tišča. Uporaba označenih gum je dovoljena do dne 1. ja¬ nuarja 1935. leta. 2. Registriranje navedenih gum vrši ministrstvo za gradbe. Izkaz dozdaj odobrenih elastičnih gum se po¬ sebej priobči vsem oblastvom ter se bo tudi v bodoče vsaka odobritev pravočasno priobčevala. 3. Skladno z ministrskim razpisom M. G. br. 1492 z dne 13. januarja 1931.** se smejo uporabljati vse druge vrste elastičnih gum, ki imajo zračni kanal v sredini profila gume ali navpično na osovino in vse njim slične elastične gume najdalj do dne 31. decembra 1932. leta. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. januarja 1932. * »Službeni list« štev. 119/8 iz leta 1932. ** »Službeni list« št. 70/10 iz leta 1931. 43 8 . Predpisi o reflektornem steklu na vozilih.* Na osnovi § 2. zakona od 5. decembra 1931. o iz- premeimbi in dopolnitvi uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih je izdal g. minister za gradbe pod M. g. br. 4755 z dne 19. februarja 1932. naslednje predpise o reflektornem steklu na vozilih. 1. Vsako vozilo mora imeti zadaj reflektorno steklo (ki odseva tujo luč). 2. Reflektorno steklo mora biti rumeno-rdeče barve in mora odbijati svetlobo samo zbog lastne kakovosti in konstrukcije. Njegova zunanja površina mora biti po¬ polnoma gladka, tako da se more lahko očistiti. 3. Reflektorno steklo mora postati vidno, ko se mu ,motorno vozilo s 25 wattno žarometno svetiljko približa na 150 m. 4. Reflektorno steklo mora biti zaščiteno z okvirom pred vremenskimi vplivi, pred dežjem in prahom. 5. Reflektorno steklo mora biti pritrjeno na vozilu vsaj z dvema vijakoma. 6. Na biciiktih in motociklih se mora reflektorno steklo pritrditi najmanj 60 cm od tal na vidnem mestu ter se ne sme z ničimer prekriti. 7. Na vozilih vsake vrste z eno ali več osmi in na kakršenkoli pogon se mora reflektorno steklo pritrditi na vidnem mestu na zadnji levi strani okoli 100 cm od tal. * »Službene novine« z dne 20. marca 1932., št. 72. — »Službeni list« št. 300/29 iz leta 1938. 44 Na vozove, naložene s senom, slamo itd. se mora re- flekterno steklo pritrditi na levo lojtmico v isti višini. Pripomba. Motornih vozil, ki imajo zadaj rdečo žarnico, ni treba opremiti z reflektomim steklom. 8. Premer reflektomega stekla na triciklu mora znašati okoli 4 cm, na motociklu in vozovih okoli 5'5 cm. 9. Vsa vozila je opremiti z reflektcmim steklom najkesneje do konca leta 1932. Iz ministrstva za gradbe v Beogradu, dne 25. febru¬ arja 1982., št. 4755. 4. Reflektorno steklo na vozilih.* Ministrstvo za gradbe je izdalo naslednjo odredbo. Predpisi o reilektornem steklu M. G. Br. 4755/32 z dne 19. februarja 1932., se izpreminjajo toliko, da morajo biti opremljena vsa vozila z reflektornim steklom najdalj do konca leta 1934. Iz ministrstva za gradbe v Beogradu z dne 27. okto¬ bra 1982., št. 31.086/32 — Kralj. ban. uprava Dravske banovine V. No. 1537/5 — 1932. * »Službeni list« št. 772/98 iz leta 1932. 45 5 . Naredba ministrstva za notranje posle o regi¬ striranju in oznamenovanju motornih vozil v prometu, izdana na podstavi členov 2. in 12. uredbe o ustroju mini¬ strstva za notranje posle.* (Izpremenjena z razpisom ministrstva notranjih po¬ slov z dne 12. decembra 1929., II. štev. 39.003.) Motorna vozila. Člen 1. Za motorna vozila po tej naredbi se smatrajo avto¬ mobili vseh vrst in motorna kolesa (motocikli). Avtomobili se dele: a) na potniške avtomobile za osebno ali občno (jav¬ no) uporabo in b) na tovorne avtomobile za osebno ali občno (jav¬ no) uporabo. (Pri motornih kolesih se razlikujejo kolesa s priklop¬ nim sedežem ali brez priklopnega sedeža. Registriranje. Člen 2. Vsa motorna vozila, ki so v prometu, morajo biti za¬ pisana — registrirana — pri policijskih (političnih) * »Službene novinec z dne 28. novembra 1927., štev. 270/LXXIII. — »Uradni list« z dne 6. decembra 1927., štev. 479/121. 46 oblastvih. ter imeti svoje znake za razlikovanje in regi¬ strske številke. Člen 3. Glavni registri se vodijo: pri upravi mesta Beograda za okoliš uprave mesta Beograda in pri vseh banih za okoliš-njim podrejene banovine. Seznamek motornih vozil vodijo: uprave policije, predstojništva mestne policije in vsa sreska načelstva za oboliš svoje pristojnosti. Člen 4. V glavne registre se vpisujejo ločeno: A. potniški avtomobili za osebno ali občno (javno) uporabo, B. tovorni avtomobili za osebno ali občno (javno) uporabo in C. motorna kolesa. Člen o. V glavnem registru morajo biti o vsakem vpisanem objektu najmanj ti-le podatki: 1. registrski znak in številka registra; 2. dan, ko je bil objekt pregledan in registriran; 3. rodbinsko in rojstno ime in stalno stanovališče lastnika ali imetnika objekta; 4. vrsta objekta; 5. graditeljevo ime (tvorniiška znamka); 6. označba o tipu objekta; 7. redna številka v seriji tipa ali redna številka iz¬ delave objekta; 8. motor: število cilindrov, številka motorja, dvig beta, premer cilindra, moč v konjskih silah; 47 9. karoserija: oblika, barva, skupno število sedežev; 10. teža praznega objekta; 11. teža popolnoma natovorjenega objekta, če pre- seza 3500 kg; 12. rodbinsko in rojstno ime šoferja, kii vodi objekt, in njegovo stanovališče; 13. ipri tovornih avtomobilih, ali imajo tudi priklopni voz. Podatki pod 9. se vpisujejo samo pri potniških avto¬ mobilih; pri motornih kolesih pa se vpisuje namesto podatkov pod 9. do 11., ali imajo priklopni voz ali so brez njega. Člen 6. Poleg podatkov v glavnem registru se mora osnovati za vsak objekt posebej povezek, iiz katerega naj bodo razvidni najmanj ti-le podatki: od koga im kdaj je bil kupljen, komu in kdaj prodan, kdaj je bil prekontroli- ram in kdo ga je prekontrotiral, koliko in kje se je v tekočem koledarskem 'letu za ta objekt plačalo takse po zakonu o taksah itd. Člen 7. Vsi podatki, ki so vpisani o objektu v glavnem regi¬ stru, morajo biti vpisani tudi v seznamku, ki ga vodijo krajevna policijska oblastva, odnosno sreska načelstva. Zaradi tega se morajo oblastva, ki vodijo glavni re¬ gister, in njim podrejena oblastva, ki vodijo seznamefc, vedno medsebojno obveščati o vseh nastalih lizpremem- bah. Znaki in registrske številke. Člen 8. Vsako motorno vozilo, ki je v prometu, mora imeti dve tablici, na katerih sta zapisana znak in registrska številka tega objekta. 48 Ti ‘tablici morata biti vidno pritrjeni na sprednji in na zadnji strani objekta in z uradno zalivko (plombo) privezani na objekt. Tablici morata biti izdelani iz trde pločevine, barve gladko emailirane, znak in številke pa reliefno iztisnjeni. Urad, ki objekt registrira, pritisne na tablici tudi svoj pečat Osnova tablice na oni strani, ki je vidna, mora biti dvobarvna, in sicer: 1. za potniške avtomobile in motorna kolesa: verti¬ kalno prva tretjina tablice svetlomodre barve, drugi dve tretjimi pa bele barve, in . 2. za tovorne avtomobile: prva tretjina tablice svetlo¬ modre barve, drugi dve tretjini pa čme barve. Na tablice za potniške avtomobile in za motorna ko¬ lesa se zapisuje znak z rdečo barvo v modrem polju, re¬ gistrska številka pa s črno barvo v belem polju. Pni tovornih avtomobilih se vpisuje znak z rdečo barvo v modrem polju tablice, registrska številka pa z belo barvo v črnem polju. Kontrolna številka leta se izpisuje v sodih letih pod znakom (banovinsko številko), v lihih letih pa nad to številko, in sicer vedno tako, da zavzema številka bano¬ vine približno tri četrtine malega polja, letnica pa eno četrtino. Velikost poedinega znaka in številk mora biti tale: a) na tablicah za potniške in tovorne avtomobile: višina 100 mm, širina 50 mm in debelina! 15 mm; b) na tablicah za motorna kolesa: višina 50 mm, ši¬ rina 80 mm in debelina 10 mm. Velikost kontrolne letne številke pri avtomobilih: vi¬ šina 30 mm, širina' 15 mm in debelina 5 mm, pri motor¬ nem kolesu pa: višina 20 mim, širina 10 mm in debelina 3 mim. Člen 9. Da je moči razlikovati, s katerega ozemlja — iz ka¬ tere banovine — so poedina motorna vozila in pri kate¬ rem uradu so vpisana v glavni register, mora imeti vsako 49 motorno vozilo na svojih tablicah zapisan oni znak, ki je določen za dotočno ozemlje in s katerim je vpisan v glavni register. 'Za posamezna upravna področja so odrejeni nasled¬ nji znaki: Uprava mesta Beograda (Beograd, Zemun, Pančevo).1 Dravska banovina.2 Savska banovina.3 Vrbaska banovina.4 Primorska banovina.5 Drinska banovina.6 Zetslka banovina.7 Dunavska banovina.8 Moravska banovina .9 Vardarska banovina.10 Člen 10. V vsaki poedini banovini (uprava mesta Beograda posebej) mora imeti poedini objekt poleg številke, ki mu služi za znak, zapisano na svojih tablicah tudi ono številko, pod katero je vpisan v glavni register (registr¬ sko številko). Te številke se začenjajo v vsaki banovini s številko 1 in tečejo navzgor po potrebi, in sicer posebej za pot¬ niške avtomobile, posebej za tovorne avtomobile in po¬ sebej iza motorna kolesa. Registrske številke porazdeljujejo za področje bano¬ vine pristojni bani tako, da določijo in rezervirajo za poedine uprave policije, poedina predstojništva mestne policije in sreska načelstva v svojem področju v glavnem registru stanovitno število registrskih številk, pod kate¬ rimi potem vpisujejo objekte iz okolišev teh uradov. N. pr. Dravska banovina: 1. Za brežiški srez: A. Registrske številke za potniške avtomobile od št. 1 do št. 50. 4 50 B. Registrske številke za tovorne avtomobile od št, 1 do št. 40. C. Registrske številke za motorna kolesa od št. 1 do št. 30. 2 . Za celjski srez: A. Registrske številke za potniške avtomobile od št. 51. do št. 80. B. Registrske številke za tovorne avtomobile od št. 41 do št. 90. €. Registrske ''števil ke za motorna kolesa od št. 31 do št. 50. 3. Za črnomeljskii srez: A. Registrske številke za potniške avtomobile od št. 81 do št. 100 itd. Če se v poedinem srezu dodeljena serija številk iz¬ črpa, se določi nova serija številk izmed onih, ki v glav¬ nem registru še niso rezervirane in določene za drug srez ali urad v banovini. Tako n. pr.: brežiški srez mora dobiti za avtomobile v svojem okolišu serijo za potniške avtomobile št. 1 do št. 50, ko pa to serijo izčrpa, še novo serijo od št. 1051 do št. 1100, t. j. če ta serija že ni za¬ vzeta v tej banovini. Od odredb tega člena se izvzema uprava mesta Beo¬ grada, pri kateri je določati tudi odslej: registrske številke po dosedanji praksi. Mednarodni znak za razlikovanje. Člen 11. Vsako motorno vozilo mora imeti, ko prestopi držav¬ no mejo, posebej tudi svoj znak za razlikovanje, ki velja za mednarodni promet. Ta znak mora biti vidno pritrjen na zadnjem delu objekta; sestavljen je iz ovalne tablice z napisom iz ene do treh latinskih črk. Znak naše države je Y, napisan s črno barvo v sre¬ dini ovalne bele tablice. 51 Velikost tablice in poedine črke mora biti: a) za avtomobile vseh vrst: dolžina tablice 300 mm, višina 180 mim, s črkami visokimi 100 mm, širokimi 50 mm in debelimi 15 mm; b) za motoma kolesa: dolžina tablice 180 imm, višina 120 mm, s črkami visokimi 80 m:m, širokimi 35 mm in debelimi 10 mm. Člen 12. Znaki za mednarodno razlikovanje ostalih držav so ti-le: Nemčija. D Združene ameriške države.US Argentinija.RA Avstrija. A Belgija. B Brazilija. BR Velika Britanija in Sev. Irska. GB Velika Britanija, otok Alderney (Ile d'Aui'igny) . GBA Velika Britanija, Gibraltar.GBZ Velika Britanija, Guernesey.GBG Velika Britanija, Jersey.GBJ Velika Britanija, Malta.GBY Bolgarija.BG Kitajska. RC Kolumbija. CO Kuba. C Danska.DK Gdansk ..DA Egipet. ET Španija. E Estonija.EW Finska. SF Francija, Marokko, Tunis, Algier in Francoska Indija .. F Guatemala. G Grčija.• GR 4 * 52 Ogrska .. H Svobodna država Irska. SE Italija. I Letonska. LR Lichtenstein. FL Litva. LT Luxemburg. L Monaco.MO Mexico.MEX Norveška. EN Holandija . NL Holandska Indija. IN Peru. PE Perzija. PR Poljska. PL Portugalija. P Rumunija. RM Saarsko okrožje. SA Siam. SI Švedska . S Švica.CH Češkoslovaška. CS Turčija. TR Zveza sovjetskih socialističnih republik .... SU Začasno vpisovanje motornih vozil. Člen 13. Poleg seznamka, o katerem govori člen 3. te na- redbe, imorajo voditi krajevna policijska (politična) oblastva posebej še iseznamek motornih vozil, ki so jih prijavila za prodajo protokoli ran a podjetja za to vrsto trgovine v dotočnem kraju. Takim podjetjem se smejo izdajati za omejen čas posebne tablice, ki jim služijo za prosto vožnjo v času, ko preizkušajo poedine objekte, pripravljene za prodajo. 53 Da se take tablice razlikujejo od ostalih, mora biti njih osnovna barva v celoti bela. Predpisani znak za razlikovanje (člen 9.) mora biti napisan s orno barvo. Zia znakom mora biti napisana z rdečo barvo velika črka A, za njo pa zopet s črno barvo redna številka tablice. Redne številke teh tablic rezervirajo in določajo bani po potrebi na isti način kakor registrske številke. Znak in registrska številka ponoči. Člen 14. Znak in registrska številka morata biti vidna tudi ponoči na vsakem motornem vozilu, najsi se vozilo pre¬ mika ali stoji na kraju, ki staži za javni promet. Zaradi tega mora imeti vsako tako motorno vozilo ponoči in ob megli na sprednji in zadnji strani zadosti luči teir miora biti urejeno tako, da se tablici z znakom in registrsko številko razločno vidita. Mala svetiljka, ki daje luč za razsvetljavo tablice na zadnji strani objekta, mora biti dvobarvna in tako ure¬ jena, da daje oni del, ki razsvetljuje tablico z znakom in številko, belo luč, drugi del svetiljke, ki je obrnjen v smeri normalne vožnje, pa rdečo luč- Končne odredbe. Člen 15. S tern razveljavljam vsa prejšnja določila iz raznih naredb ministrov za notranje posle, pokrajinskih vlad in ostalih upravnih in policijskih (političnih) oblastev, s katerimi se je urejalo vprašanje, ki je predmet te na- redbe, kolikor nasprotujejo tej naredbi. Člen 16. Določila te naredb© o reguliranju in oznamenovanju motornih vozil se ne nanašajo na državna motorna vozila ministrstva za vojsko in mornarico, za katera veljajo 54 v tem pogledu predpisi, ki jih izdaja gospod minister za vojsko in mornarico. Člen 17. Banom se naroča, naj predpišejo zaradi izvajanja te naredbe natančnejše odredbe za postopanje podrejenih oMastev in lastnikov vozil kakor tudi kazenske sankcije po dotioneom zakonodaj sitvu za one, ki prekršijo predpise te naredbe in odredb, katere predpišejo bani zaradi iz¬ vajanja te naredbe. Člen 18. Ta naredba stopi v veljavo dne 1. januarja 1928. ter se mora povsem izvesti do dne 1. marca 1928. V Beogradu, dne 9. novembra 1927.; J. B. br. 16.560. 6 . Na predlog ministra za notranje posle je sprejel mi¬ nistrski svet z odločbo M. S. br. 1117 z dne 12. septem¬ bra 1928. na podstavi člena 7. pravilnika o nagradah od sej, ki jih imajo komisije, sveti, odbori itd., ta-le pravilnik o nagradah članom komisij za pregle¬ dovanje motornih vozil in komisij za izpite vozačev motornih vozil (šofer¬ jev).* 1. Komisije za pregledovanje motor¬ nih vozil. 1. Komisije za pregledovanje motornih vozil (avto¬ mobilov in motornih koles) se ustanavljajo na sedežih * »Službene novine« z dne 4. oktobra 1928., št. 230/ /LXXV. — »Uradni liste z dne 25. oktobra 1928., štev. 336/100 iz leta 1928. oo banovin z odlokom banov, odnosno v Beogradu z odlo¬ kom upravnika mesta Beograda. 2. V te komisije spadajo: a) en upravnopolicijski (upravnopolitični) uradnik, v prvi vrsti s fakultetno izobrazbo; b) en elektrostrojni ali strojni diplomiran inženjer, v prvi vrsti državni uradnik, če pa ni mogoče, tak inže¬ njer svobodne profesije; če v dotičnem kraju takega in¬ ženjer ja sploh ni, strojnomehaničarski mojster; c) en predstavnik krajevnega policijskega (politič¬ nega) oblastva, v prvi vrsti izmed onih, ki se bavijo s posli prometne policije. 3. Ob pregledovanju vozil polagajo njih lastniki kot nagrado za komisijo po 60 (šestdeset) Din od avtomobila in po 30 (trideset) Din za motorno kolo. Od teh vsot se daje 30 °/o upravnemu uradniku banske uprave, 40 °/o inženjerju, odnosno mojstru, in 20°/o policijskemu (po¬ litičnemu) uradniku, ostalih 10°/o pa se pridrži za izpla¬ čilo ostalih stroškov za registracijo (mojstru za namesti¬ tev table, plombiranje itd.). Če gredo člani komisije na željo interesentov pre¬ gledovat vozila v drug kraj, imajo pravico tudi do kilo¬ metrine po uredbi D. R. br. 96.000/20*; ta kilometrina se porazdeli na lastnike vseh vozil, ki se pri tej priliki pregledajo v dotičnem kraju. 4. Vozila se pregledujejo meseca januarja in febru¬ arja vsakega leta ob redni letni registraciji ali kadar se vrši registracija prvikrat (glej tar. post. 100. taksne ta- * Sedaj velja uredba št. 84.600/1 iz leta 1931. (»Služ¬ beni list« štev. 46/4 iz leta 1932.), izpremenjena pod štev. 49.963/1-1932. (»Službeni list« štev. 747/95-1932.). Ker se pa potovanje vrši ob stroških privatnih strank, veljajo po čl. 106. zakona o notranji upravi za uslužben¬ ce iz resorta notranje uprave predpisi uredbe za sodne uslužbence z dne 29. marca 1929., »Uradni list« št. 171/41 iz leta 1929., katere § 22. je bil izpremenjen z uredbo »Službeni list« štev. 502/69-1931. 56 rife zakona o taksah), vozila, ki služijo javnemu pro¬ metu, pa tudi meseca julija vsakega leta. 5. Naknadni pregledi kakor tudi vsi ostalli, ki jih opravljajo med letom pristojna oblastva uradoma v ko¬ rist varnosti javnega prometa, se vrše brezplačno. 6. Za pregled motornih vozil, oproščenih plačila takse po tar. post. 5. taksne tarife zakona o taksah, se ne smejo pobirati nagrade. 2. Komisije za izpite vozačev motor¬ nih vozil (šoferjev). 1. Komisija za izpite vozačev motornih vozil (šofer¬ jev) so sestavljene iz treh Slanov, ki jih imenujejo bani, odnosno upravnik mesta Beograda izmed oseb na sedežu banske uprave. Eden izmed teh članov je upravnopoli- cijski (upravnopolitični) uradnik, v prvi vrsti s fakul¬ tetno izobrazbo, drugi elektrostrojni ali strojni inženjer izmed državnih uradnikov, če pa takih ni, tudi privatnih profesij, in če tudi takih ni, izmed strojnomehaničarskih mojstrov; tretji se vzame izmed članov avtomobilskega kluba, ki ga priporoči ta, kjer je ustanovljen, drugače pa izmed izkušenih neoporečnih starejših šoferjev z oprav¬ ljenim šoferskim izpitom. 2. Kot nagrado Slanom te komisije morajo položiti kandidati banski upravi, pri kateri se opravlja izpit, po 60 (šestdeset) Din za vsakega člana komisije. 3. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se raz¬ glasi v »Službenih novinah«; takrat prestanejo veljati vse prejšnje odredbe ministrstva za notranje posle in upravnopolicijskih (upravnopolitičnih) oblastev, ki na¬ sprotujejo temu pravilniku. Vsem podrejenim obilastvom naročam, naj se točno ravnajo po tem pravilniku. V Beogradu, dne 26. septembra 1928.; — J. B. br. 14.852. 57 7 . Zakon o mednarodni konvenciji o avtomobil¬ skem prometu in mednarodni konven¬ ciji o cestnem prometu, sklenjenih v Parizu dne 24. aprila 1926.* § i- Odobrujeta se in zakonsko moč dobivata mednarod¬ na konvencija o avtomobilskem prometu in mednarodna konvencija o cestnem prometu, ki sta bili sklenjeni v Parizu dne 24. aprila 1926. in ki se glasita: I. Mednarodna konvencija o avtomobilskem prometu. Podpisani pooblaščenci vlad spodaj označenih držav, zbrani na konferenci v Parizu od dne 20. do dne 24. aprila 1926. zaradi tega, da bi proučili izpremembe, ki jih je treba postaviti v mednarodno konvencijo o avto¬ mobilskem prometu z dne 11. oktobra 1909., so se zedinili v naslednjih odredbah: Občne odredbe. Člen 1. Konvencija se uporablja na cestni avtomobilski pro¬ met vobče, najsi sta predmet in značaj prevoza kakršna- * »Službene novinec z dne 27. aprila 1929., št. 99/XL. — »Uradni list« štev. 292/69 iz leta 1929. 58 koli, vendar pa s pridržkom specialnih nacionalnih od¬ redb o javni službi skupnega prevoza potnikov in o jav¬ ni službi prevoza blaga. člen 2. Za avtomobile se smatrajo po predpisih te konven¬ cije vsa vozila, opremljena s pripravo za mehanični po¬ gon, ki vozijo po javni cesti ter niso vezana na železniški tir in služijo za prevažanje oseb ali blaga. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati avtomobili, da jim je dovoljen mednarodni promet po javnih cestah. Člen 3. Da se dopusti avtomobilski mednarodni promet po javnih cestah, mora biti vsak avtomobil ali že priznan za sposobnega, da se pusti v promet, po preizkusu pred pristojnim oblastvom ati pred društvom, pooblaščenim od tega oblastva, ali pa skladen s tipom, priznanim na isti način. V vsakem primeru mora izpolnjevati nasled¬ nje pogoje: I. Avtomobil mora imeti naslednje priprave: a) močno krmilo, ki omogočuje, lahko in varno iz- preminjati smer; b) ali dve zavori, ki sta nezavisni druga od druge, ali pa eno zavoro z dvema potezaloma, ki sta nezavisni drugo od drugega in od katerih more eno delovati, če¬ tudi bi se drugo pokvarilo; v vsakem primeru mora biti eden in drugi sistem zadosti učinkovit in hitro delujoč; c) če preseza teža praznega avtomobila 350 kilo¬ gramov, tako pripravo, da lahko vodnik s svojega sedeža z motorjem zasuče avtomobil navzad; d) če preseza skupna teža praznega avtomobila in maksimalnega tovora, ki je bil označen ob sprejemu za dopustnega, 3500 kilogramov, posebno pripravo, ki lahko prepreči ob vsaki priliki vožnjo navzad, kakor tudi re¬ fleksno zrcalo za ozadje. 59 Priprave za manevriranje morajo biti tako razpore¬ jene, da jih vodnik avtomobila lahko zanesljivo ravna, ne da bi prestal paziti na cesto. Aparati morajo delovati zanesljivo in morajo biti tako razporejeni, da odvračajo, kolikor je ile mogoče, vsako nevarnost od požara ali eksplozije, da ne povzro¬ čajo druge nevarnosti za promet in da tudi ne zastra¬ šujejo in resno ne presedajo s hrupom, dimom ali za¬ dahom. Avtomobil mora imeti pripravo za neslišni iz¬ puh plina ali pare. Kolesa avtomobilnih vozil in njih priklopljenih vozil morajo biti opremljena z obroči iz kavčuka ali kakršne¬ gakoli sistema, ekvivalentnega glede prožnosti. Izpušne cevi ne smejo štrleti čez ostale zunanje kon¬ ture vozila. II. Avtomobili mora imeti: 1. Spredaj in zadaj, zapisan na tablah ali na vozilu samem, matrikulacijski znak, ki mu ga da pristojno ob- lastvo. Imatr.ikulacijski znak, postavljen zadaj, kakor tu¬ di znak za razlikovanje, določen s členom 5., morata biti razsvetljena, čim nista več vidna v dnevni svetlobi. Če gre za vozilom tudi priklopljeno vozilo, morata biti imatrikulacijski znak in znak za razlikovanje, dolo¬ čen s členom 5., ponovljena na ozadju priklopljenega vo¬ zila; predpis o razsvetljavi teh znakov se uporablja tudi na priklopljeno vozilo. 2. Na lahko dostopnem mestu in z lahko čitljivimi črkami te-le označbe: označbo graditelja šasije; številko fabrikacije šasije; številko fabrikacije motorja. III. Vsak avtomobil mora biti opremljen z dovolj zvočnim signalnim aparatom. IV. Vsak avtomobil, ki vozi sam, mora biti oprem¬ ljen ponoči in ko se zmrači, spredaj najmanj z dvema belima svetiljkama, od katerih je nameščena ena na desni in druga na levi strani, zadaj pa z rdečo lučjo. ' 60 Toda na dvokolesnih motociklih, ob katerih ni pri¬ klopnega sedeža, sme biti spredaj tudi samo ena luč. V. Vsak avtomobil mora biti tudi opremljen z eno ali z več pripravami, ki omogočujejo, cesto spredaj učin¬ kovito razsvetljevati na zadostno daljino, razen če ne izpolnjujeta tega pogoja zgoraj omenjeni beli luči. Če more razvijati vozilo brzino, večjo od 30 kilo¬ metrov na uro, ne sme biti ta daljina manjša od 100 metrov. VI. Razsvetljevalne priprave, ki slepijo, morajo biti tako nameščene, da to bleščanje lahko ustavijo, ko sre¬ čajo druge, ki uporabljajo cesto, ali ob vsaki priliki, ko bi bila ta ustavitev koristna. Ustavitev bleščanja pa mora pustiti obstoj svetlobe, ki zadošča, da učinkovito razsvetljuje cesto na daljino najmanj 25 metrov. VII. Za avtomobile, ki vlečejo priklopljeno vozilo, veljajo, kar se tiče razsvetljave spredaj, ista pravila ka¬ kor za avtomobile same; rdeča luč zadaj se postavlja zadaj na priklopljeno vozilo. VIII. Kar se tiče omejitev bremena, višine in širine tovora, se morajo ravnati avtomobili in priklopljena vo¬ zila po občnih pravilih držav, v katerih vozijo. Izdajanje in priznavanje mednarodnih potrdil za avtomobile. Člen 4. Zaradi potrditve glede vsakega avtomobila, ki mu je dovoljen mednarodni promet po javni cesti, da so iz¬ polnjeni ali da se morejo izpolnjevati vsi pogoji, dolo¬ čeni v členu 5., se izdajajo mednarodna potrdila po ‘obrazcu in podatkih v prilogah A in B te konvencije. Ta potrdila veljajo za leto dni od dne, ko se izdado. Rokopisni podatki v njih morajo biti vedno napisani z latinskimi črkami ali s tako' zvano angleško kurzivo. Mednarodna potrdila, izdana od oblastev kake drža¬ ve pogodnice ali od društva, pooblaščenega od njih, s 61 sopodpisom oblastva, dajo svoboden pristop za promet v vseh ostalih državah pogodnicah in tu se jim priznava veljavnost brez novega preizkusa. Toda pravica, uporab¬ ljati mednarodno potrdilo, se sme odreči, ako pogoji, do¬ ločeni v členu 8., očividno niso izpolnjeni. Znak za razlikovanje. Člen 5. Da je dovoljen avtomobilu mednarodni promet po javni cesti, mora imeti vsak zadaj na vidnem mestu, na¬ pisan na tabli ali na vozilu samem, znak za razlikovanje, sestavljen iz ene do treh črk. Zaradi uporabljanja te konvencije se ujema znak za razlikovanje bodisi z državo, bodisi z ozemljem, ki tvori glede imatrikulacije avtomobilov posebno enoto. Dimenzije in barva tega znaka, črke kakor tudi njih velikost in barva so določene v razpredelnici, ki je v do¬ datku C* te konvencije. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vodniki avtomobilov, da se jim dopusti mednarodni promet z avtomobili na javni cesti. Člen 6. Vodnik avtomobila mora imeti lastnosti, ki dajejo zadostno poroštvo za javno varnost. Kar se tiče mednarodnega prometa, ne sme nihče voditi avtomobila, če ni dobil v ta namen pooblastila, ki mu ga je izdalo pristojno oblastvo ali od tega poobla¬ ščeno društvo, ko je dokazal svojo sposobnost. Pooblastilo se ne sme dajati osebam, mlajšim od 18 let. * Dodatek C v to knjižico ni bil prevzet, ker vsebuje povsem ista določila, ki so razvidna iz čl. 9. »naredbe ministrstva za notranje posle o registriranju in ozname- novanju motornih vozil v prometu«, natisnjene v tej knjižici pod tek. štev. 5. 62 Izdajanje in priznavanje mednarodnih dovolil za voditev avtomobilov. Člen 7. Zaradi potrditve za mednarodni promet, da so po¬ goji, določeni v predhodnem členu, izpolnjeni, se izda¬ jajo mednarodna dovolila za voditev po obrazcu in po¬ datkih, ki so v prilogah D in E* te konvencije. Ta dovolila veljajo za leto dni od dne, ko so se iz¬ dala, in za kategorije avtomobilov, za katere so izdana. Glede na mednarodni promet so določene te-le ka¬ tegorije: A. Avtomobili, katerih celokupna teža, vzemši težo praznega avtomobila skupno z maksimalnim tovorom, ki je bil označen ob sprejemu za dopustnega, ne preseza 3500 kilogramov. B. Avtomobili, katerih celokupna teža, izračunjena kakor zgoraj, preseza 3500 kilogramov. C. Motocikli s priklopnim sedežem ali brez njega. Rokopisni podatki, ki obsezajo mednarodna dovo¬ lila, morajo biti vedno spisani v latinici ali v tako zvani angleški kurzivi. Mednarodna dovolila za voditev avtomobilov, izdana od oblastev kake države pogodnice ali od društva, po¬ oblaščenega od njih, s sopodpisom oblastva, dopuščajo po vseh drugih državah pogodnicah voditev avtomobilov, pripadajočih kategorijam avtomobilov, za katere so ta dovolila izdana, in priznava se jim veljavnost brez no¬ vega preizkusa v vseh državah pogodnicah. Vendar pa se sme pravica, uporabljati mednarodno dovolilo, odreči, ako pogoji, predpisani s predhodnim členom, očividno niso izpolnjeni. * Prilogi D in E vsebujeta določila za podatke in obliko mednarodnega dovolila za voditev avtomobila. 63 Spoštovanje nacionalnih zakonov in pravilnikov. Člen 8. Vodnik avtomobila, vozečega v izvestni državi, se mora ravnati po zakonih in pravilnikih, ki veljajo v tej državi, kolikor se nanašajo na promet. Izpisek teh zakonov in pravilnikov da lahko avto¬ mobilistu ob prihodu v državo urad, pri katerem se vrše carinske formalnosti. Signaliziranje nevarnosti. Člen 9. Vsaka država pogodnica se zavezuje, skrbeti v me¬ jah svoje oblasti za to, da bodo postavljeni ob cestah za označevanje nevarnih prehodov samo oni znaki (signa¬ li), ki so označeni v prilogi F* te konvencije. Ti znaki se napisujejo na table v obliki trikotnika in vsaka država se zavezuje, kolikor je to mogoče, rezer¬ virati za omenjeno signaliziranje izključno trikotno 1 obli¬ ko ter prepovedati uporabljanje te oblike v vseh prime¬ rih, kjer bi utegnila nastati zamenjava s signaliziranjem, za katero gre. Trikotnik je v načelu enakostraničen in vsaka njegova stranica meri najmanj 07 m. Če atmosferne razmere ovirajo uporabljanje polnih tabel, sme biti trikotna tabla votla. V tem primeru ni treba, da bi imela tabla znak, s katerim se označuje značaj zapreke, in njene dimenzije smejo biti znižane na minimum 045 m za vsako stranico. Signali se postavljajo pravokotno na cesto in od za¬ preke na razdalji, ki ne sme biti manjša od 150 metrov in ne večja od 250 metrov, razen če tega ne ovira raz¬ pored krajev. Če je razdalja med signalom in zapreko znatno manjša od 150 metrov, se morajo ukreniti posebne od¬ redbe. * Glej prilogo na zadnjem listu knjižice. 64 Vsaka država pogodnica mora preprečevati v mejah svoje moči, da bi se postavljali ob javnih cestah kakršni¬ koli signali ali znaki, ki hi se utegnili zamenjavati z rednimi tablami, označujočimi nevarnost, ali oteževati njih čitanje. Sistem trikotnih tabel je uvajati v vsaki državi po¬ stopno, ko se postavljajo novi signali ali obnavljajo sedanji. Priobčevanje podatkov. Člen 10. Države pogodnice se zavezujejo, priobčevati druga drugi podatke, s katerimi se lahko ugotovi identičnost oseb, iki so jim izdana mednarodna potrdila ali do- ■vdlila za voditev avtomobilov, če je povzročil njih avto¬ mobil resno nezgodo ali če se je ugotovilo, da so pre¬ kršile pravila o prometu. Po drugi strani se zavezujejo, priobčiti državam, ki so izdale mednarodna potrdila ali dovolila, ime, priimek in naslov oseb, katerim so odvzele pravico, uporabljati omenjena potrdila ali dovolila. Končne odredbe. (Končne odredbe se nanašajo na način ratifikacije in uveljavljenja konvencije v posameznih državah. Tu niso ponatisnjene, ker za širšo javnost nimajo pomena.) II. Mednarodna konvencija o cestnem prometu. Da bi se kolikor mogoče olajšal mednarodni cestni .promet, so sklenili podpisani pooblaščenci vlad spodaj označenih držav, zbrani na konferenci v Parizu od dne 20. do dne 24. aprila 1926., to-le konvencijo: 65 Člen 1. Vsaka država pogodnica se zavezuje, storiti v mejah svoje oblasti, česar je treba, ali določiti, da se morajo uporabljati na cestah, odprtih za javni promet na nje¬ nem ozemlju, te-le odredbe: Voditev vozil, tovornih, vprežnih in jezdnih živali, Člen 2. Vsako vozilo, ki se porniče samo zase, mora imeti vodnika. Vlaki vozil dn treni imajo število vodnikov, do¬ ločeno z domačimi pravili. Vprežne, tovorne ali jezdne živali, ki hodijo po ce¬ stah, odprtih za javni promet, morajo imeti vodnika. Člen 3. Vodniki morajo brati vedno v stanju in v položaju, ravnati svoje vozilo ali voditi svojo vprego, vprežne, jezdne ali tovorne živali. Obvestiti morajo o svojem bli- žanju ostale vodnike in pešce, ki so na njih poti, in ukreniti, če je treba, vse, kar je koristno za varnost. Preden stopijo pešci na del javne ceste, namenjene vozilom in živalim, morajo, nekvarno vsemu, kar jim je treba ukreniti zaradi varnosti, obstati kraj ceste, da pu¬ ste mimo sebe vozila, vštevši bicikle, kakor tudi vprežne, tovorne ali jezdne živali. Smer prometa. Člen 4. V isti državi mora biti predpisana smer prometa enotna na vseh cestah, ki so odprte javnemu prometu. Pravila o prometu samo v eni smeri, so rezervirana. Ogibanje in prehitevanje. Člen 5. Pa se vodniki vozil ali živali ognejo ali da se dado prehiteti, se morajo pomikati na oni strani, ki je odreje- 66 na s predpisalo smerjo prometa. Zaradi prehitevanja mo¬ rajo zaviti na drugo stran. Vendar pa so smeri prehitevanja in ogibanja rezer¬ virane glede tramvajev in izvesta ih planinskih cest. Vodniki se morajo, ko se jim bliža vozilo ali sprem¬ ljana žival, ogniti na ono stran, ki je odrejena s pred- pisno smerjo prometa. Če se ogibajo ali če jih kdo prehiteva, morajo pustiti čim širši prostor. Če hočejo sami koga prehiteti, se mo¬ rajo uveriti, preden s oddaljijo s strani, odrejene s pred- pisno smerjo za promet, ali morejo- to storiti, ne- da bi zadeli ob oviro in ne da bi se izpostavili nevarnosti, da trčijo ob vozilo, pešca afli žival, ki prihaja v nasprotni smeri. Prepovedano je prehitevati, če ni mogoče zadosti videti naprej. Ko je vodnik koga prehitel, mora kreniti s svojim vozilom na oni del ja-v-ne ceste, ki je namenjen predpisali smeri prometa!, t-oda samo, ko se je uveril, da to lahko stori brez nezgode za vozilo, pešca ali žival, ki jih je prehitel. Odcepki in križišča cest. Člen 6. Ne da bi posezal vodnik v predpise, ki jih je izdalo pristojno oblastvo, je načeloma zavezan, na odcepkih in križiščih cest dopustiti prehod vodniku, ki prihaja na desni strani, če je predpisna smer prometa na desni, ali ki prihaja na levi strani, če je predpisna smer pro¬ meta na levi strani. Svetlobni signali. Člen 7. Ponoči im ko se zmrači, ne sme voziti nobeno vozilo, ki vozi samo zase, tako, da ne bi opozarjalo nase v-saj z eno belo lučjo, nameščeno spredaj. Ena izmed belih luči ali bela luč, ako je samo ena, mara biti nameščena na strani, kjer se vrši ogibanje. 67 Če vozijo vlaki vozil ali treni, morajo opozarjati na¬ se po domačih pravilih. Člen 8. Ponoči in ko se zmrači, mora imeti vsak velociped luč, vidno spredaj in zadaj, ali pa luč, vidno samo spre¬ daj, in zadaj pripravo s površino, ki reilektira rdečo luč. Členi 9. do 14. (Členi 9. do 14. niso ponatisnjeni, ker se nanašajo samo na ratifikacijo in način uveljavljenja konvencije in za širšo javnost niso važni.) § 2 . Skrb za izvrševanje tega zakona in mednarodnih obveznosti, ki izvirajo iz njega za našo državo, se naroča ministru za notranje posle, ki se pooblašča, izdajati po tem zakonu v mejah potrebe in za reguliranje javnega cestnega prometa uredbe, pravilnike in naredbe^ s ka¬ zensko sankcijo do 30 dni zapora ali 3000 dinarjev v denarju, kolikor niso navedena in kazniva taka kazniva dejanja po drugih zakonih. § 3. Ta zakon stopi v veljavo, ko se izpolnijo odredbe členov 11. in 14. mednarodne konvencije o avtomobilskem prometu, odnosno členov 9. in 12. mednarodne konvenci¬ je o cestnem prometu in ko se predhodno razglasi v »Službenih novinah«. Našemu ministru za notranje posle, zastopniku Na¬ šega ministra za zunanje posle, Našemu ministru pravde in Našemu ministru za gradbe priporočamo, naj razglase ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skribe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po ujemi, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 24. marca 1929. Aleksander s. r. 5 * 8 . II. No. 9720/1. Naredba bana Dravske banovine o zaščiti jav¬ nih cest in varnosti prometa na njih za Dravsko banovino.* (Občni cestni red.) Na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi pred¬ pisujem: I. Zaščita javnih cest. Člen 1. Žive meje, nasadi, grmovje, drevje in ograje, skla¬ danje materiala. Žive meje, nasadi in grmovje, ki stoje bliže ko 2 m od zunanje meje cestnega zemljišča, ne smejo segati više nego 050 m nad cestni nivo in se morajo ofosekati ali obstriči, kadar presežejo to višino. Nobena ograja, nasad ali druga naprava v razdalji 50 m od železniških križišč, dalje ob cestnih križiščih ter ob ozkih ovinkih ne sme zastirati preglednosti kri¬ žišč in ovinkov. Drevje in vejevje ne sme segati v zračni prostor cestnega zemljišča, niti ovirati prometa ali zastirati pre¬ gleda na javni cesti. Drevje in vejevje, ki visi na zem¬ ljišče javne ceste, ovira promet ali zastira pregled, se mora brez poziva odstraniti v roku šestih mesecev od dne, ko dobi ta naredba obvezno moč. * Objavljena v »Službenem listu« z dne 14. junija 1633., št. 306/48. — " 69 Bliže ko 1 m od zunanje meje cestnega zemljišča se brez dovoljenja cestne uprave ne sme skladati les, ka¬ menje, opeka in drug material Na mestih, označenih v drugem odstavku tega člena, se material nikdar ne sme skladati tako, da bi zastiral preglednost križišč in ovinkov. Člen 2. Oranje ob cesti. V razdalji pod 4 m od zunanje meje cestnega zem¬ ljišča se ne sme orati v smeri proti cestišču, marveč samo vzporedno s cesto. Člen 3. Ograje iz bodeče žice. Oh javnih cestah bliže ko 1 m od zunanje meje cest¬ nega zemljišča je tudi v krajih z odobrenimi regulačnimi načrti prepovedano postavljati ali vzdrževati proti cesti nezavarovane ograje iz bodeče žice. Ograje, ki so po¬ stavljene proti temu predpisu, se morajo odstraniti v šestih mesecih od dne, ko dobi ta naredba obvezno moč. Člen 4. Odvajanje vode. Voda s streh ali zasebnih zemljišč se sme odvajati v cestne jarke samo s privolitvijo pristojne cestne uprave. Lastniki ali posestniki zemljišč oh javnih cestah ne smejo samolastno ovirati odtekanja vode z javne ceste ali iz cestnih jarkov na zasebno zemljišče. Člen 5. Postavljanje zgradb. Brez dovoljenja banske uprave se ne smejo posta¬ viti bliže nego 4 m od zunanje meje cestnega zemljišča poleg zgradb in naprav po § 1. zakona z dne 5. decembra 70 1931., »Službeni list« štev. 616/81 iz leta 1931., vobče nikakšne zgradbe, kolikor zakoniti predpisi ne določajo drugače. Člen 6. Odprava nedostatkov. Ako se nedostatki po čl. 1., odst. 3., in po čl. 3. ne odpravijo v navedenem roku in nedostatki po čl. 1., odst. 1., 2 . in 4. ter po členu 4. na poziv pristojne cestne uprave, se postopa po odredbah § 1. zakona z dne 5. de¬ cembra 1981., »Službeni list« štev. 616/81 iz leta 1931. Po istem zakonitem predpisu se postopa v primeru čl. 5. te naredbe. Člen 7. Zapora cest ob popravilih in gradbah. Ob večjih popravilih ali gradbah na javnih cestah sme pristojno oblastvo občne uprave prve stopnje na predlog cestne uprave začasno zapreti določeni del ceste in speljati promet na sosednje ceste. Prepoved se označi na obeh koncih zaprte ceste s predpisanim mednarodnim znakom. Člen 8. Dela ob cestah. Dela, ki morejo promet na javni cesti posredno ali neposredno ogražati, kakor odvajanje vode, razstreljeva¬ nje kamenja, spuščanje hlodov, izkopavanje in slično se smejo neglede na oblastveno dovoljenje, potrebno po drugih predpisih, izvrševati le z dovoljenjem pristojne cestne uprave. Člen 9. Zaščita mostov. Pristojna cestna uprava sme predpisati za posamezne mostove, posebno za lesene, najvišjo dovoljeno težo vozil in tovorov. 71 II. Splošni predpisi za cestni promet. Člen 10. Določitev pojmov. Javne ceste so one ceste in trgi z objekti na njih, ki so vsakomur dostopne za promet in uporabo po zakonitih predpisih. Glavne ceste so one, ki služijo medkrajevnemu prometu, zlasti državne, v mestih pa daljše in promet¬ nejše ceste, ki vodijo skozi mesto ali vežejo njegove dele. Ostale so stranske. Kot naseljeni kraji v smislu te naredbe se smatrajo mesta, trgi m vasi, dokler so zemljišča vsaj še na eni strani ceste zazidana. Vozišče je oni del ceste, ki je namenjen za vozni promet. Hodniki in pešpoti so oni deli ceste, ki so namenjeni za pešce in so oddeljeni od vozišča z robniki ali na drug viden način. Pešpoti so dalje vsi oni poti, ki že po svoji namembi ali naravi morejo služiti samo pešcem. Varnostni otoki so z robniki od vozišča od¬ deljeni deli ceste ali trga, in so namenjeni varstvu pešcev ali usmerjanju prometa. Stojišča so deli cest ali trgov, kjer se smejo postavljati vozila za daljši čas, posebno prostori za iz- voščke, avtobuse in za parkiranje. Vozila v smislu te naredbe so vsa prometna sred¬ stva, ki služijo za prevažanje oseb ali blaga in ki jih gonijo motorji, vlačijo živali ali poganjajo ljudje, kakor avtomobili, motorna kolesa, vprežni vozovi, sani, bicikli in ročni vozovi. Naredba se nanaša tudi na pešce, jezdece ’ in na gonjo živine. 72 V p r e ž n a v o z i 1 a so ona, ki jih vozijo živali ali ljudje. Sem se ne prištevajo bolniški in otroški vozički. Motorna vozila so cestna vozila, ki jih gonijo motorji in niso vezana niti na tir, niti na električno na¬ peljavo. Tovorna vozila so vozila, ki so po svoji iz¬ delavi in ureditvi namenjena za prevoz blaga in tovorov. Težka motorna vozila so ona, ki presegajo z lastno težo in tovorom 3500 kg. Gospodarski vozovi so oni, ki služijo kme¬ tijstvu ali za prevoz kmetijskih in gozdnih proizvodov za lastno hišno in gospodarsko porabo in ne vozij o ven iz občine ali krajevnega okoliša gospodarstva. Ustaviti pomeni p rekin iti tek vožnje. Postati pomeni ustaviti samo za čas, ki je po¬ treben za vstopanje ali izstopanje, za plačilo voznine in za nalaganje ali zlaganje manjših količin blaga ali posa¬ meznih kosov in slično. Parkiranje pomeni puščanje vozil na cestah, trgih in drugih javnih prostorih za daljši čas ko za i opravila iz prejšnjega odstavka. Člen 11. Uporaba javnih cest. Za vožnjo z vsemi vrstami vozil, tudi za bicikle, za ježo in gonjo živine je namenjeno samo vozišče; dočim so hodniki, pešpoti, javni nasadi, parki, drevoredi in sprehajališča le za pešce. Izjemno more dovoliti upo¬ rabo pešpotov za bicikle ali ročne vozičke na določeni progi pristojno sresko načelstvo, uprava policije ali pred- stojništvo mestne policije po zaslišanju pristojne cestne uprave, v mestu Ptuju pa mestno načelstvo (čl. 101., zad¬ nji odstavek). To se mora razglasiti na krajevno obi¬ čajni način. 73 Člen 12. Tovor. Tovor bodi naložen in pritrjen tako, da ne more pasti z vozila in da ne povzroča prevelikega ropota. Ne sme se vleči po tleh, niti ne smejo sedeži in drugi pred¬ meti štrleti čez širino vozila ali tovora. Če se tovor prevrne ali deloma pade z vozila, ga mera voznik takoj dvigniti ali pobrati. Kadar to ni mo¬ goče, mora poskrbeti, da se ne ovira promet in da se preprečijo nezgode. Preobkladanje vprežne živine se kaznuje kot trpin- eenje živali. Člen 13. Posebno previdna vožnja. Vsa vozila morajo voziti počasi in s povečano pre¬ vidnostjo: 1. po mostovih in pred železniškimi prelazi; 2. pri vožnji z ene ceste na drugo, pred cestnimi križišči in čez nje; 8. pri vožnji iz ozkih ali stranskih ulic na glavno cesto, iz dvorišč, vež, garaž in z zemljišč na cesto in obratno; 4. na nepreglednih ovinkih, v ozkih ulicah in ob gostem premetu; 5. pri vožnji po strmih cestah in ulicah navzdol; 6. pred šolami, kadar prihajajo ali odhajajo otroci, pred cerkvami, kadar gredo večje množice ljudi v cerkev ali iz cerkve, pred bolnišnicami, na sejmiščih ob tržnih dneh, ob prahu in deževju in pri sreča vanju; 7. kadar so na cesti vojaške čete, sprevodi, proce¬ sije, pogrebi in slično. V takih primerih je treba že pred sprevodom ustaviti, ako ga ni mogoče varno im brez motenja prehiteti. Omejitve glede brzine ne veljajo za gasilna in rešil¬ na vozila v nujnih primerih, vendar pa morajo tudi ta vozila voziti z največjo previdnostjo. 74 Člen 14. Obzirnost proti slabotnim in ob plašenju živali. Voznik mora biti posebno obziren na pešce, ako se zbegajo, na stare ali pohabljene osebe, in na osebe, ki se jim pozna, da so gluhe ali slepe. Isto velja, ako se plašijo živali. Člen 15. Vožnja na ovinkih. Prepovedano je rezati ovinke. Pri vožnji v mestih se mora ob zavoju iz ulice v ulico na desno napraviti ozek lok po možnosti tik okrog vogla, ob vožnji v ulico na levo pa velik lok, tako da ostane vozilo vedno na desni strani v smeri vožnje. Člen 16. Srečavanje. Pred srečanjem se mora vsako vozilo umakniti po možnosti daleč na svojo desno stran. Člen 17. Prehitevanje. Prehiteva se na Upvo. Prehitevati je dovoljeno samo tedaj, ako ni ogrožena varnost osebe in imetja, ako prednje vozilo vozi v ko¬ raku ali z manjšo brzino, ako je pred njim dovolj pro¬ stora in je cesta pregledna in ne prihaja v bližini na¬ sproti nobeno vozilo. Voznik prednjega vozila ne sme preprečiti prehitevanja, temveč se mora na znamenje umakniti popolnoma na desno stran. Na ovinkih, voglih, križiščih, mostovih, v ozkih .ulicah in povsod, kjer je vozišče z nasproti prihajajočimi vozili zoženo, se ne sme prehitevati. Prehitevati se sme le s primerno brzino. Ko se prehiti, mora vozilo kreniti zopet na svojo desno stran, in sicer tako, da ne ograža zaostalega vozila. Člen 18. Obračanje. Obračanje vozil na ovinkih, voglih, križiščih, na mo¬ stovih, na nepreglednih, ozkih in strmih cestah je pre¬ povedano; drugod je dovoljeno le takrat, če se radi tega ne ovira redni promet Pri obračanju in pri vožnji nazaj se mora postopati z naj večjo pazljivostjo na ostali promet in se morajo dajati predpisana znamenja. Člen 19. Vožnja v tesnih ulicah. V ulico, kjer ni prostora za dvoje vzporedno vozečih vozil, je dovoljeno kreniti šele, kadar se voznik uveri, da ne prihaja nobeno vozilo nasproti. Ako se v takih uli¬ cah sreča dvoje vozil, se mora prazno vozilo ogniti na¬ tovorjenemu na skrajno desno stran vozišča in tamkaj stati toliko časa, da odide natovorjen« vozilo, če ni pro¬ stora za dvoje vozil niti na ta način, se mora prazno ali lažje vozilo peljati ali poriniti nazaj. Če sta pa obe vozili prazni ali obe natovorjeni, se umakne nazaj ono, ki ima bliže do izogibališča. Člen 20. Izvoz na cesto. Kjer bi bila drugače varnost ogrožena, je dovoljeno voziti iz dvorišč in drugih izhodov na cesto le tako, da je pri izhodu oseba, ki opozarja na bližajoče se vozilo in pazi tudi sicer na varen izvoz. Člen 21. Postajanje. Postajanje je prepovedano: 1. na cestnih križiščih, ostrih ovinkih, mostovih in na železniških prelazih; /6 2. na levi strani ceste v smeri vožnje; 3. na stojiščih izvoščkov, avtobusov in na postaja¬ liščih cestne električne železnice vozilom, katerim ta stojišča niso namenjena, in vobče na tramvajski progi; 4. v razdalji vsaj 10 m pred ali za cestnimi vogli; 5. kjer stoji na drugi strani ceste v isti višini že eno vozilo; 6. povsod, kjer bi bila s tem ogrožena osebna var¬ nost, varnost imetja in promet; 7. pred vhodi v poslopja ali na zemljišča, na ozkih cestah in v gostem prometu se sme postati le za čas, potreben za vstopanje in izstopanje. Kdor hoče z vozilom postati, ga mora zapeljati ob skrajni desni rob vozišča v smeri vožnje. Na vseh zgoraj navedenih mestih se sme vozilo usta¬ viti samo v nujni potrebi ali na odredbo nadzornih organov. Člen 22 Stojišča vozil in parkiranje. V okoliših državnih policijskih oblaste v in v mestni občini Ptuj se odrede stojišča avtobusov in izvoščkov po predpisih § 3 mestnega cestnega reda. Drugod odredi stojišča avtobusov in izvoščkov pri¬ stojno obrtno oblastvo sporazumno z občino, prostore za parkiranje pa občina. Kjer so vozila postavljena v strnjeni vrsti, zadošča, da imata prižgano malo luč prvo in zadnje vozilo. Člen 23. Puščanje vozil na cesti ponoči. Čez noč puščati vozila na cesti je prepovedano. Če pa mora vozilo zbog nepremagljive ovire ostati na cesti, se mora spraviti na skrajni desni rob vozišča in mora ob¬ držati predpisano luč. 77 Člen 24. Vstopanje in izstopanje med vožnjo. Prepovedano je med vožnjo vstopati ali skakati na vozila ali z njih, kakor tudi obešati se zadaj na vozila. člen 25. Prednostna pravica. Kolikor mednarodni znak ali prometni stražnik ne odreja drugače, imajo na križiščih in dohodih na cesto prednost vozila, ki prihajajo po glavni cesti, pred onimi, ki prihajajo iz stranskih cest, ulic, dvorišč, vež in stično. Če se križata dve enakovrstni cesti, ima prednost ono vozilo, ki prihaja z desne. Vozovi cestne električne želez¬ nice, gasilski in reševalni vozovi imajo vedno prednost. Vozila vseh vrst se morajo takoj, ko se začuje po¬ sebni signal gasilskih ali rešilnih vozil, umakniti popol¬ noma na svojo desno stran, ali če je treba, se tudi usta¬ viti ob skrajnem deenem robu ceste, da ima gasilsko ali rešilno vozilo prosto pot. Prehitevanje gasilskih in reše¬ valnih vozil je prepovedano. Enako je prepovedan pre¬ voz čez križišče, dokler ne odpelje gasilsko ali reševalno vozilo. Člen 26. Postopanje pri železniških prelazih. Vsako vozilo, in posebno motorna vozila morajo pred železniškimi prelazi v nivoju že pri mednarodnem znaku ki ob strani ceste označuje tak prelaz, začeti zmanjševati brzino in se previdno bližati prelazu. Ko se približuje prelazu, ki nima zapornic, se mora vozač po predpisu § 119. zakona o železnicah javnega prometa pred prehodom ustaviti in se prepričati, če ne prihaja vlak Šele, ko se je o tem zadostno overil, sme nadaljevati vožnjo. Tudi kjer so zapornice, a niso spu¬ ščene, mora vozač voziti čez prelaz z zadostno previd- nostjo in dobro pregledati železniško progo na eno in drugo stran in se prepričati ali ne prihaja vlak Posebna previdnost je potrebna, če ima železniška proga v bližini takega prelaza ovinek ali so tam tuneli, v mraku, ponoči, ob gosti megli, ali kadar bi se radi kake druge ovire ne moglo dobro videti, da prihaja vlak. Prepovedano je dvigati spuščene zapornice in tako prekoračiti železniški prelaz. Kadar se železniški prelaz zapre z zapornicami ali se naznani prihod vlaka, se ne smejo vprežena vozila, jezdeci in živina postaviti preblizu zapornic in se je treba pokoriti odredbam železniškega pazniškega osebja. Člen 27. Postopanje ob nezgodah. Ce se pri vožnji dogodi nezgoda, mora vozač svoje vozilo takoj ustaviti in poškodovanemu na najboljši način nuditi prvo pomoč, ga po potrebi n. pr. zasilno obvezati, prenesti v bližnjo hišo, prepeljati na dom, poklicati zdrav¬ nika, ga prepeljati k najbližjemu zdravniku ali v bolnico. Ako se pripeti smrtna nesreča, mora pustiti nastalo stanje po možnosti nedotaknjeno in nesrečo javiti naj¬ bližjemu varnostnemu organu ali oblastvu (orožništvu, policiji, županstvu). Drugi vozači so dolžili dati ono pomoč, ki je po okoliščinah potrebna in mogoča. Člen 28. Vaje v vožnji. Vaje v vožnji posebno z motornimi vozili se smejo vršiti samo na cestah, kjer ni mnogo prometa in pod vodstvom izvežbanega in upravičenega vozača. V mestih in strnjenih naseljih smejo poizkusno voziti le oni, ki so že primerno izučeni. 79 Med vajo ne smejo biti na vozilu osebe, ki pri vaji niso zaposlene. Člen ‘29. Dirke. Avtomobilske, motociklistične, vozaške, smučarske, kolesarske in tekaške dirke na javnih cestah se smejo vršiti samo z dovoljenjem banske uprave v takem času m v takih krajih, da ni oviran redni cestni promet. Za posebno važne dirke na manj prometnih cestah se sme izjemno dovoliti, da se cesta v času dirke po¬ polnoma ali delno zapre za splošni promet. Prošnjo za prireditev dirke je treba vložiti pri ban¬ ski upravi vsaj 14 dni pred dirko in v njej navesti točen naslov prosilca, kakšna naj bo dirka, cestno progo, na kateri naj bo dirka, in kraj in čas starta ter cilja. Člen 30. Nadzorni organi. Nadzorovanje javnih cest in varnosti prometa na njih je poverjeno cestnim nadzornim organom, orožništvu, državnim in občinskim varnostnim stražnikom. Kadar ti organi dado z dvignjeno roko znak za ustavitev, se mora vsako vozilo ustaviti. Vozač je dolžan dati navedenim organom zahtevana pojasnila. III. Vprežna vozila. Člen 31. Voznikove dolžnosti. Voznik mora voziti s tolikšno spretnostjo in pre¬ vidnostjo, da more vprego in vozilo obvladati v vsakem 80 primeru, ki ga more predvideti ob zadostni pazljivosti, spretnosti in prisotnosti duha. Če voznik sedi na vprežnem vozilu, mora imeti sedež tako, da dobro vidi naprej in na obe strani, kadar pa hodi. naj bo na desni strani vprege. Voznik mora biti pri vožnji na javnih cestah popol¬ noma trezen. Prepovedano mu je spati na vozu, pokati z bičem ali na drug način nadlegovati ostale voznike in občinstvo. Člen 32. Brzina. . V naseljenih krajih, v kopališčih in zdraviliščih ter ob megli tudi vprežna vozila ne smejo prekoračiti brzine, dovoljene v členu 6. ministrske naredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929 (»Uradni list« štev. 273/64-1929.) Člen 33. živina in vprega. Za vožnjo se ne sme uporabljati hroma ali izrab¬ ljena živina ali taka, ki trpi na vidni bolezni. Popadljiva živina mora imeti nagobčnik. Vprega mora biti trpežna in v dobrem stanju. Vajeti ne smejo biti iz konopca. Člen 34. Spenjanje vozov. Privezovanje živali k vozovom. Vsak voz mora imeti med vožnjo svojega voznika Prepovedano je po javnih cestah voziti z dvema sku¬ paj spetima^ggtovorjeni ma vozovoma. Dovoljeno je samo speti dva prazna voza ali pripeti natovorjenemu prazen ali ročni voz. Nevprežene živali se smejo voditi le ob desni strani vprege ali za vprego. Privezane morajo biti k vpreženi živini ali na voz tako, da ne ogražajo prometa. 81 IV. Registriranje, oznamenovanje in pregledo¬ vanje vprežnih tovornih vozil, fiakarskih (polfiakarskih) voz in biciklov. A. Vprežni tovorni vozovi. Člen 35 Register. Register Vprežnih tovornih vozil vodijo občine in mora imeti naslednje vodoravne razpredelke: 1. zaporedna registrska številka, 2. lastnikovo rod¬ binsko in rojstno ime, 3. lastnikov poklic in bivališče, 4. kratka označba vozila, 5. izpremembe Člen 36. Tablice. Vsako vprežno tovorno vozilo mora imeti tablice po predpisu čl. 16. ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. Tablica iz lesa ali plo¬ čevine mora biti 18 cm visoka in 30 cm široka, pritrjena na lahko vidnem mestu na levi strani vozila in vedno v dobrem stanju. Biti mora prepleskana s trpežno črno barvo, črke in številke naj bodo vsaj 5 cm visoke in napisane z neizbrisno belo barvo. Tablico na vozilu lahko nadomešča manjša tablica iz medi ali druge pločevine na levi strani komata. Ta določila se jie nanašajo na gospodarske vozove (čl. 10.). Člen 37. Pregled. Pregled vozil po čl. 24. ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih izvrši županstvo 6 82 cb registraciji. Če je glede pravilnosti vozila v dvomu, naj na lastnikove stroške pokliče strokovnjaka, najbolje rokodelca tiste stroke. O uspehu pregleda poroča župan¬ stvo občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje, ki izda uporabno dovoljenje po obrazcu I. V občinah Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj vrše ta posel mestna načelstva. B. Fiakarski (polfiakarski) vozovi in b i c i k I i. Člen 38. Prijava in registriranje. Fiakarski (polfiakarski) vozovi in bicikli se morajo vsako leto prijaviti in registrirati pri pristojnem držav¬ nem policijskem oblastvu, sreskem načelstvu, sreski iz¬ postavi, mestnem načelstvu v Ptuju po predpisih § 28. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932., »Službeni list« z dne 23. aprila 1932., štev. 327/32, in člena 47. izprememb in dopolnitev v taksnem in pristojbinskem pravilniku z dne 20. aprila 1932., »Službeni list« z dne 8. junija 1932., štev. 426/45. Na pravilno taksirano prijavo, ki se vloži po pred¬ pisanem obrazcu in vsebuje vse podatke za vpis v regi ster, vpiše oblastvo vozilo v register ter izda potem, ko je bila letna taksa plačana, prometno knjižico in pro¬ metno tablico. Člen 39. Register. Register se vodi pri oblastvih, navedenih v čl. 38., in sicer ločeno za fiakarske (polfiakarske) vozove in za bicikle. Imeti mora naslednje vodoravne rubrike: 1. registrska številka, 2. številka prometne knjižice, 3. lastnikovo rodbinsko in rojstno ime, 4. lastnikov po¬ klic in bivališče, 5. vrsta, tovarniška znamka in številka vozila, ali fiakarski voz za enega ali dva konja ali moško 83 aii žensko kolo, 6. več rubrik za vpis letnih registracij in 7 iapremembe. Člen 40. Tablice. Fiakarski (polfiakarski) vozovi morajo imeti zadaj na vidnem mestu ovalno kovinsko tablico z registrsko številko, znakom Dravske banovine 2 pred registrsko številko, za njo pa v arabskih številkah izpisani znak upravnega področja. Osnovna barva bodi bela, registrska številka črna in 6 cm visoka, znak banovine in uprav¬ nega področja pa rdeč in nekaj manjši. Bicikli morajo imeti ovalno kovinsko tablico z regi¬ strsko številko, znakom banovine in upravnega področja spredaj na okviru za balanco, in sicer tako, da so šte¬ vilke in znaki vidni z obeh strani. Osnovna barva bodi bela, registrska številka črna in 3 cm visoka, znak bano¬ vine nad registrsko številko, pod njo pa znak upravnega področja, oba manjše oblike in rdeča. Registrske številke ter znaki banovine in upravnega področja morajo biti reliefno izbočeni. Tablice morajo biti pritrjene tako močno, da se ne izgube in morajo biti plombirane z uradno plombo. Uporabljati se smejo samo uradno izdane tablice. Tablice ostanejo na vozilu, dokler so v dobrem stanju, če se bistveno pokvarijo ali postanejo nečitljive, mora lastnik nabaviti nove. Člen 41. Registrske številke in znaki. Registrske številke so za obe vrsti vozil tekoče za vso banovino. Vsakemu upravnemu okolišu se dodeli potrebna vrsta registrskih številk. Znaki za upravne okoliše so: 6 * 84 Uprava policije v Ljubljani.1 Predstojmištvo mestne policije v Mariboru . 2 Predstojništvo mestne policije v Celju ... 8 Srez Brežice.4 „ Celje . . . ..5 „ Črnomelj.6 „ Dolnja Lendava.7 „ Gornji grad. .... 8 „ Kamnik. ... 9 „ Kočevje.10 „ Konjice. 11 „ Kranj. .... 12 „ Krško. . . 13 „ Laško. ... 14 „ Litija. .... 15 „ Ljubljana okolica . 16 „ Ljutomer. . . . 17 „ Logatec.18 „ Maribor desni breg. . 19 „ Maribor levi breg.20 „ Metlika.21 „ Murska Sobota.22 „ Novo mesto.'. . 23 „ Prevalje. 24 „ Ptuj.25 „ Radovljica.26 „ Slovenjgradec .27 „ Šmarje pri Jelšah.28 Sreska izpostava Škofja Loka.29 Mesto Ptuj. ... 30. Člen 42. Pregled. Pregled izvrši po točki 22. čl. 106. taksnega in pri- stojbinskega pravilnika pristojna komisija ob plombira¬ nju tablic. 85 V. Motorna vozila. A. Splošni predpisi. Člen 43. Občna odredba. Za vožnjo z motornimi vozili veljajo predpisi II. po¬ glavja te naredbe in naslednji predpisi. Za dvokolesa - pomožnim motorjem veljajo isti predpisi kakor za obi- ajne bicikle. Člen 44. Privesni vozovi. Tovornemu avtomobilu se sme priklopiti samo po en privesni voz, ki mora imeti enako evidenčno tablico kakor avtomobil in zadaj luč po predpisu poslednjega od¬ stavka čl. 14. naredbe ministrstva notranjih poslov o registriranju in oznamenovanju motornih vozil v prometu — »Uradni list« štev. 479/121-1927. Vsak privesni voz mora imeti varno zavoro. Zavirati se mora ali s šoferskega sedeža ali mora imeti svojega zavirača. V prvem primeru mora biti poskrbljeno za avtomatično zaviranje, če bi se privesni voz odtrgal. Privesni vozovi, katerih lastna teža in tovor pre¬ segata 2000 kg, morajo imeti svojega zavirača. Med motornim vozilom in privesnim vozom mora biti poleg glavne vezi še varnostna vez, ki se more po¬ grešati le pri avtomatičnem zaviranju. Zveza mora biti taka, da privesni voz tudi v ovinkih teče po možnosti po kolovozu motornega vozila. člen 45. Verige na obročih. Verige na obročih se smejo uporabljati le, kadar je cesta zasnežena ali poledenela. Členi verig iz kovine ne « 88 smejo biti daljši ko 3 cm in ne višji ko 2 cm. Ne smejo imeti ostrih robov in kotov, temveč morajo biti iz železja z okroglim profilom. Biti morajo tako pritrjene, da se po možnosti prepreči tolčenje po tleh. Člen +6. Odgovornost za dobro stanje motornega vozila. Lastnik motornega vozila in vozač sta odgovorna za dobro vzdrževanje vseh delov vozila, od katerih zavisi varnost obratovanja (čl. 7., 28., 29., 30., 31 in 32. mini¬ strske uredbe o zaščiti javnih cest In varnosti prometa na njih in 61. 3. mednarodne konvencije o avtomobilnem prometu). Avtomobili morajo imeti pred šoferskim sedežem zrcalo, da more šofer v njem pregledati tudi zadaj ležečo cestno progo, in brzinomer (tahometer). Na vetrobranu mora biti mehaničen brisalnik. Težka motorna vozila (čl. 10.) morajo imeti napravo, da se prepreči zdrčanje vozila v vzvratni smeri po strmi¬ nah navzdol. Prepovedano je voziti z motornimi vozili, ki imajo oči vidno izrabljene obroče (pnevmatike, elastične gume) Evidenčne tablice morajo biti pritrjene na dobro vid¬ nem mestu in ne smejo biti zakrite. Če se zakrijejo z bla¬ tom ali prahom, jih je treba očistiti. Šofer je dolžan naznaniti gospodarju vse nedostatke, ki bi mogli ogražati varnost vožnje. Pred vsako vožnjo se mora uveriti, ali je motorno vozilo v pravilnem in do¬ brem stanju. Lastnik mora skrbeti, da se prepreči vsako odvrnljivo ogražanje zdravja oseb, ki so zaposlene pri upravljanju njegovega motornega vozila. V ta namen mora biti šofer jev sedež tako urejen, da ga ščiti pred preveliko utruje¬ nostjo in pretresanjem in da je vozač zavarovan proti vremenskim neprilikam. 87 Člen 47. Odgovornost lastnika za šoferja. Lastnik motornega vozila jo odgovoren, da vodi mo¬ torno vozilo le taka oseba, ki je po predpisih za to upra¬ vičena. Biti mora vedno v stanu, da navede, komu je bila poverjena vožnja z njegovim motornim vozilom. Člen 48. Listine. Vozač motornega vozila mora imeti pri vožnjah vedno s seboj vozniško izkaznico in prometno knjižico. Člen 49. Zavarovanje stoječega motornega vozila. Vozač motornega vozila, ki postane na cesti za daljši čas, ali izstopi iz vozila, mora ustaviti motor, za¬ preti pipo v dovodu goriva k uplinjaču, izvleči ključ iz stikalnika in potegniti ročno zavoro. V nočnem času morajo goreti male luči tudi če vozilo stoji, razen v pri¬ meru zadnjega odstavka čl. 22. in na prostorih, ki so tako I osvetljeni, da je ogražanje varnosti izključeno. Člen 50. Signali. Zvočni signali s trobljo ali zvočnim aparatom, ki so pridržani samo za motorna vozila, se morajo dajati, kadar je treba koga neposredno opozoriti, ali kjer bi radi ne¬ preglednosti pota mogla pretiti nevarnost. Zlasti se mora dati signal pred nepreglednimi križišči, ovinki, pred vrhom klanca, pred prehitevanjem, po potrebi pred sre¬ čanjem, pred obračanjem, pri vožnji nazaj, pešcem, pre¬ den se spravi vozilo v tek, pri vožnji iz vež, dvorišč in garaž. V naseljenih krajih se sme dajati signal samo s ;j.robljo. 88 Vožnja nazaj se označi z enkratnim dolgim in več¬ kratnimi kratkimi signali s trobljo. Signal je treba dajati v naseljenih krajih okrog 25 m pred nevarnostjo. Pre¬ povedana je drugim vozilom uporaba piščalk in siren ter onih posebnih znakov, ki jih uporabljajo gasilni in rešilni avtomobili. V mestih se s signaliziranjem ne sme delati ne¬ potreben hrup. Ponoči naj se v mestih dajejo zvočni signali le, kolikor je za varnost prometa nujno potrebno. Brezobzirna uporaba signalnih naprav je kazniva. Člen 51. Glušnik. Motorna vozila morajo imeti pravilno glušilno na¬ pravo (glušnik). Prepovedano je v naseljenih krajih in ob plašljivi živini voziti z odprtim direktnim izpuhom, povzročati ropot, dim in čezmerni plin ali trositi žareče dele in ostanke goriva. Če se zapazijo defekti, se morajo takoj odstraniti. Motociklistom je še posebej prepove¬ dano povzročati ropot z nenadnim in prekomernim od¬ piranjem akceleracije in povzročanjeVpIinov s pretira¬ nim mazanjem z oljem. Člen 52. Vožnja ob slabem vremenu. ' Ob slabem vremenu in po blatnih cestah morajo motorna vozila voziti tako previdno, da ne obrizgajo z blatom in vodo peščev in zidovja. Člen 53 Srečavanje. Motorna vozila morajo pred srečavanjem zmanjšati brzino in voziti s posebno previdnostjo, zlasti kadar je treba srečati vprežene vozove, živino in kadar so na cesti druge živali. 89 Pred srečanjem kakršnegakoli vozila ponoči se mo¬ rajo ugasniti velike luči. Člen 54. Prevažanje oseb s tovornimi avtomobili. Prevažanje oseb s tovornimi avtomobili je v splošnem prepovedano. Dovoljeno je samo izjemno za posebne pri¬ like, a nikdar ne obrtoma in proti plačilu. Člen 55. Motorna kolesa. Motorna kolesa ae smejo voziti po pešpot ih, tudi če so izjemno dopuščena za vožnjo z bicikli. Vozač motornega kolesa brez prikolice mora pri izvozu iz hiš, dvorišč in zemljišč in pri uvozu vanje sto¬ piti z motornega kolesa. Druga oseba se sme voziti na motornem kolesu brez prikolice le tedaj, če ima motorno kolo zanesljiv drugi sedež, pripravo za držanje in oporo za noge. Otroci pod 14. letom se ne smejo jemati na motorna kolesa razen na prikolico. Člen 56. Inozemska motorna vozila. Za motorna vozila, ki imajo stajališča v inozemstvu, kakor tudi za njihove posestnike in voznike veljajo ob začasnem dohodu v državo tuzemski predpisi samo to¬ liko, kolikor ni z mednarodnimi pogodbami odrejeno kaj drugega. Člen 57. Bencinska skladišča. Bencinska skladišča morajo biti zgrajena po pred¬ pisih. Oddaja tekočega goriva kakor bencina, bencola in drugih mineralnih olj iz vozil na javnih cestah je pre- povedana. Pri polnjenju benomskih rezervoarjev se mora ustaviti motor in postopati previdno. Prepovedano je v bližini kaditi ali sicer prižigati ogenj. B. Avtobusni promet. Člen 58. Pojem. Avtobusi so osebni avtomobili za občno uporabo, ki imajo več ko šest sedežev razen sedeža za šoferja. Člen 59. čakanje na avtobus. Avtobusi smejo postajati samo na oblastveno ugo¬ tovljenih, iz voznih redov razvidnih in ob progi ozna¬ čenih stalnih ali pogojnih postajališčih Občinstvo, ki pričakuje na postajališčih avtobus, mora stati na hod¬ niku ali na skrajnem robu ceste ali v postajni hišici, nikjer pa ne sme ovirati rednega prometa Člen 60. Označba proge. Ob levi in desni strani mora imeti avtobus napise z označbo začetne in končne postaje in če treba, tudi važ¬ nejših vmesnih postaj. Člen 61. Omejitev števila potnikov. V avtobusih se sme prevažati samo ono število pot¬ nikov, ki ga je odobrilo oblastvo. Na vidnem mestu mora biti z uradno plombo pritrjena kovinska tablica z ne¬ izbrisnim napisom o številu sedežev in morebitnih stojišč. Kadar je vozilo popolnoma zasedeno, razobesi voz¬ nik ali sprevodnik napis »Zasedeno« ter ne dovoli ni¬ komur vstopa. Prepovedana je tudi vožnja potnikov na ta način, da bi stali na stopnicah avtobusa. 91 Člen 62. Vstopanje in izstopanje. Vstopati in izstopati je dovoljeno samo na postaja¬ liščih (čl. 59.). Vstop in izstop na avtobusih naj bosta na desni strani, in sicer vstop zadaj, izstop pa spredaj (čl. 110.) Člen as. Šofer. Z avtobusom sme voziti le šofer, ki je vsaj 25 let star in ima vsaj dveletno povoljno prakso po uspešno napravljenem izpitu za vožnjo z avtomobili in je z uspe¬ hom naredil poseben izpit za vožnjo z avtobusi (čl. 78. in 81.). Za vožnjo po težavnejših, zlasti po gorskih cestah mora dokazati dveletno prakso v vožnji s težkim avto¬ mobilom. Biti mora duševno in telesno sposoben, trezen in zanesljiv. Duševna in telesna sposobnost se ugotovi z zdravniškim pregledom vsaka 8 leta, odnosno po po¬ trebi na zahtevo banske uprave. Šofer se ne sme pogovarjati s potniki, ne sme med vožnjo kaditi ali delati, karkoli bi moglo odvračati nje¬ govo pozornost od ceste in vozila. Prepovedano je, da bi potniki sedali ali se postav¬ ljali tako blizu šoferja, da bi ga mogli ovirati pri uprav¬ ljanju vozila. Člen 64. Dolžnosti šoferja in sprevodnika. Sprevodnik naj bo po možnosti izvežban in upra¬ vičen šofer. Šofer ali vsaj kondukter mora biti na avtobusu, pre- • den začno potniki vstopati ter nikdar ne smeta oba iz¬ stopiti, dokler je na avtobusu še kak potnik. Preden avtobus odpelje, se mora kondukter, in če tega ni, šofer, prepričati ali so vrata dobro zaprta in ali ni kake druge nevarnosti za potnike in ostali promet 92 Člen 65. Prtljaga in pušenje. Prtljaga na strehi avtobusa ne sme po teži in kako¬ vosti ogražati potnikov in varnosti vožnje. Nedopustno je, postavljati prtljago v bližini vodilnih naprav ali z njo zastavljati vrata in prehode. Prepovedan je prevoz eks¬ plozivnih in lahko upaljivih snovi, n. pr. bencina, pod sedeži. Prepovedano je z avtobusi prevažati tovore in blago, ki ni ročna prtljaga potnikov, izvzemši pošto. Isto- tako je prepovedano voziti vstran od oblastveno dolo¬ čenih stojišč ali proge radi prevzemanja ali oddaje kakršnekoli prtljage. Pisma in paketi se smejo sprejemati in oddajati samo v službi poštne uprave. Pušenje v avtobusih je prepovedano. Člen 66. Gasilni aparat. Vsak avtobus mora imeti dva gasilna aparata, kate¬ rih sistem in namestitev predpiše banska uprava. Apa¬ rata morata biti učinkovita tudi proti ognju bencina ali olja in vsaj eden na takem mestu, da ga šofer in spre¬ vodnik lahko hitro dosežeta. Šofer in sprevodnik morata biti dobro poučena o uporabi aparatov. Člen 67. Odgovornost sprevodnika. Če je na avtobusu poleg šoferja še sprevodnik, je tudi ta odgovoren za izvrševanje predpisov čl. 61., 62., 64., 65. in 66. tega poglavja. C. Registriranje in oznamenovanje motornih vozil. Člen 68. Prijava radi registriranja. Kdor nabavi motorno vozilo ali ga da v promet po popravilu, ga mora v roku, predpisanem v pripombi 3. 93 § 28. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, t. j. v 15 dneh po nabavi ali po popravilu prija¬ viti s predpisanim in točno izpolnjenim obrazcem radi registriranja pristojnemu sreskemu načelstvu, sreski iz¬ postavi, upravi policije, predstojništvu mestne policije in založiti potrebni znesek za stroške evidenčnih tablic Člen 69. Dodelitev in izročitev evidenčnih tablic. Na pravilno prijavo dodeli oblastvo, navedeno v prejšnjem členu, evidenčno označbo ter obvesti lastnika, kdaj naj pripelje motorno vozilo na označeno mesto, da se na vozilo pritrdijo tablice z uradno plombo. Dokler se ne predloži prometna knjižica po točki 32. čl. 106. taksnega in pristojbinskega pravilnika, se vozilo ne sme registrirati niti izdati evidenčna tablica. Člen 70. Letno registriranje. Pri predpisanem letnem registriranju motornih vozil se postopa smiselno po odredbah prejšnjih členov, samo da ni treba ponovno izpolniti obrazca prijave, nego za¬ došča kratka prijava z označbo morebitnih med letom nastalih izprememb. Prijava se mora vložiti v roku § 28. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah. Oblastvo mora motornim vozilom ob letnem regi¬ striranju po možnosti dodeliti iste registrske številke, kakor so jih imela v preteklem letu. Člen 71. Prijava izprememb. Vsako izpremembo glede podatkov o motornem vo¬ zilu, zlasti pa vsako izpremembo glede lastnika in nje¬ govega bivališča, stajališča motornega vozila in vsako izpremembo glede šoferja ali njegovega bivališča je treba prijaviti v 8 dneh v čl. 68. označenemu oblastvu. Ob odsvojitvi je dolžan prijaviti izpremembo last¬ ništva prejšnji kakor tudi novi lastnik. Novemu lastniku se mora izročiti tudi prometna knjižica. Prodajalec mora prijaviti prodajo v 5 dneh po pred¬ pisu 7. opombe § 28. zakona o izpremembah in dopol¬ nitvah zakona o taksah. Člen 72. Izguba evidenčne tablice. Kdor izgubi evidenčno tablico, mora prositi za novo in ne sme voziti na javnih cestah, dokler je ne dobi. Če izgubi vozač tablico med vožnjo, mora to javiti najbližji orožniški postaji, v mestih varnostni stražnici, ki izda potrdilo o prijavi. S tem potrdilom in provizorično označbo, ki je v skladu z izgubljeno tablico, se sme pričeta vožnja dokončati. Po dovršeni vožnji mora last¬ nik naznaniti izgubo pristojnemu oblastvu (čl. 68.), kjer ima vozilo svoje stajališče. Člen 73. Izločitev iz prometa in registra. Premestitev stajališča. Kadar se motorno vozilo na predpisani način izloči iz prometa, se črta v registru motornih vozil. Evidenčne tablice se morajo v tem primeru vrniti oblastvu, ki jih je izdalo. Če se stajališče motornega vozila trajno premesti v drugo banovino, si je treba oskrbeti evidenčno označbo dotione banovine, prejšnje evidenčne tablice se pa mo¬ rajo izročiti oblastvu, ki jih je izdalo. Evidenčne tablice se odvzamejo tudi, kadar se mo¬ torno vozilo da pod plombo, vendar se vozilo še dalje vodi v evidenci pod registrsko številko, pod katero je 95 bilo poslednjič registrirano, s pripombo, da je pod plombo. , Člen 74. Dolžnost privesti motorno vozilo k pregledu. Vsak lastnik motornega vozila je dolžan na uradni poziv privesti motorno vozilo k predpisanemu- pre¬ gledu. Kdor se neopravičeno ne odzove, se kaznuje. Razen tega se sme odrediti prisilna privedba motornega vozila k pregledu. Č. Dopuščanje vozačev motornih vozil in motornih vozil. Člen 75. Pogoji za samostojno vodstvo motornih vozil. Nihče ne sme samostojno upravljati motornih vozil, ako ni opravil predpisanega izpita ter nima šoferske iz¬ kaznice. Člen 76. Komisija. Izpiti vozačev motornih vozil se opravljajo pri komi¬ siji, ki je po predpisih ustanovljena pri kraljevski ban¬ ski upravi. Člen 77. Poslovanje v komisiji. Komisiji za izpite vozačev motornih vozil (šoferjev) predseduje član, ki je upravni uradnik. Komisija odloča po tajnem posvetovanju z večino glasov ter obvesti o rezultatu izpita bansko upravo, ki izda potrebne uprav¬ ne akte in izpričevalo. Člen 78. Izpit. Izpiti se ločijo po naslednjih vrstah: 1. za motorna kolesa brez prikolice, 96 2. za motoma kolesa s prikolico, 3. za avtomobile, 4. za) avtobuse in avtomobile z lastno težo in tovo¬ rom nad 3600 kg. Z uspehom opravljeni izpit za motorna kolesa s pri¬ kolico dokazuje tudi usposobljenost za vožnjo z motor¬ nimi kolesi brez prikolice. Pri izpitih za avtomobile se ločijo izpiti za poklicne šoferje in izpiti za samovozače. Kdor je opravil izpit za avtomobile, ima tudi usposobljenost za motorna kolesa. Izpit vozačev motornih vozil sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu mora kandidat dokazati, da pozna tehnični ustroj in delovanje motor¬ nega vozila dotične vrste, njegovo pravilno postuževanje in sposobnost za nujna popravila okvar, nastalih med vožnjo. Poklicni šofer mora v tehničnem oziru dokazati točno znanje o ustroju in delovanju motornih vozil, dočim za samovozača zadošča, da pozna funkcije, namen, uprav¬ ljanje in vzdrževanje glavnih delov motornih vozil. Vsak kandidat mora poznati predpise o zaščiti jav¬ nih cest in varnosti prometa na njih v splošnem in s posebnim ozirom na promet z motornimi vozili. V praktičnem delu mora s poizkusno vožnjo dokazati zmožnost, da varno in spretno vozi tako v večjem pro¬ metu po mestih, kakor tudi na prosti cesti in na terensko težavnejših krajih. Kdor pri teoretičnem delu izpita ne dokaže zadost¬ nega znanja, se more takoj zavrniti, ne da bi bil do¬ puščen k poizkusni vožnji. Člen 79. Poklicni šofer in samovozač. Poklicni šofer je oni, ki je kot šofer v službi dru¬ gega ali ki s šoferskim poklicem išče zaslužka, dasi je sam lastnik avtomobila, kakor so na pr. prevozniki in lastniki avtobusnih podjetij, ako sami šofirajo. Samo- 97 vozač je oni, ki vozi s svojim lastnim motornim vozilom, ne da bi s tem iskal zaslužka, kakor tudi oni, ki sicer vozi s tujim motornim vozilom, a mu šoferski posel ni glavni poklic, kakor n. pr. trgovski potnik, ki se z gospo¬ darjevim motornim vozilom vozi po trgovskih poslih. Člen 80. Prošnja za pripustitev k izpitu. Prošnje za pripustitev k izpitu se vlagajo pri tistem srbskem načelstvu (sreski izpostavi, upravi policije, predstojništvu mestne policije), v čigar okolišu ima pro¬ silec stalno bivališče. V prošnji je treba navesti: 1. Prosilčevo rodbinsko in rojstno ime, poklic in stalno bivališče (popolni naslov). 2. Za kakšno vrsto motornega vozila (motorno kolo brez prikolice, motorno kolo s prikolico, avtomobil, av¬ tobus, avtomobil s težo nad 3500 kg) namerava delati izpit ter ali namerava delati izpit kot poklicni šofer ali kot samovozač (čl. 79.). 3. Tvomiško znamko vozila. 4. Kje se je učil voziti in koliko časa. Prošnji je treba priložiti: 1. Rojstni list. 2. Domovnico. 3. Zdravniško izpričevalo o popolni telesni in du¬ ševni sposobnosti za samostojno vodstvo motornega vo¬ zila dotične vrste. Zdravniško izpričevalo ne sme biti starejše ko 6 mesecev. 4. Nravstveno izpričevalo. 5. Prosilčevi dve sliki v vizitnem formatu. 6. Takso za izpit po pravilniku ministrstva za no¬ tranje posle z dne 26. septembra 1928., JB. br. 14852. Oblastvo, imenovano v prvem odstavku, predloži prošnjo po morda potrebni izpopolnitvi s svojim mne¬ njem banski upravi. 7 98 Člen 81. Kdo se sme pripustiti k izpitu. K izpitu za samostojno vodstvo motornih vozil se ne smejo pripustiti osebe, ki nimajo v čl. 15. uredbe o za¬ ščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, za avtobusne šoferje pa v čl. 63. te naredbe predpisane starosti, dalje osebe, ki so nezanesljive in ki so telesno ali duševno nesposobne za samostojno vodstvo motornih vozil. Zaradi osebne nezanesljivosti niso sposobni za sa¬ mostojno vodstvo motornih vozil n. pr. oni, ki so zakri¬ vili težka ali ponovna kazniva dejanja proti osebni varnosti ali varnosti imovine, ki so vdani uživanju alko¬ holnih pijač ali omamljivih strupov in ki imajo nagnje¬ nje k sirovosti in izgredom. Telesno nesposobni so, če je po uspehu zdravniškega pregleda upravičeno pričakovanje, da bo od take osebe upravljano vozilo pomenilo ogražanje javnega prometa. Kot poklicni šoferji se v prvi vrsti pripuščajo osebe, ki dokažejo, da so se izučile mehaničnega, elektroteh¬ ničnega ali ključavničarskega obrta ali so bile vsaj 6 mesecev zaposlene v mehanični delavnici. 0 pripustitvi k izpitu odloča banska uprava. K izpitu za avtobusnega šoferja se sme pripustiti samo oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka čl. 63. te naredbe. Poznati mora posebne predpise o avto¬ busnem prometu in dokazati zadostno spretnost v uprav¬ ljanju avtobusa. Praktični del izpita mora delati z avto¬ busom. Člen 82. Dostavitev vozila k izpitu. Prosilec mora sam preskrbeti motorno vozilo z obrat¬ nimi sredstvi ter ga dostaviti na tisto mesto in ob tistem času, ki ga določi vodja komisije. 99 Člen 83. Posledice izostanka. Če se motorno vozilo ali kandidat z vozilom brez opra- vičbe ne predstavi komisiji ob odrejenem času in kraju, zapade taksa po pravilniku ministrstva za notranje posle z dne 26. septembra 1928., JB. br. 14852, v korist članov komisije. Isto velja, če dostavljeno vozilo ni v takem stanju, da bi se mogel opraviti izpit. Člen 84. Izpričevalo. O opravljenem izpitu izda banska uprava na osnovi izdanega mnenja komisije izpričevalo po obrazcu II. Klasifikacija se glasi: »sposoben« ali »nesposo- b e n«. V izpričevalu se označi, za kakšno vrsto motornih vozil je bil opravljen izpit in ali je bil izpit opravljen za poklicnega šoferja ali za samovozača (čl. 79.). Člen 85. Ponavljanje izpita. Kandidatu, ki ni dokazal sposobnosti za samostojno vodstvo motornega vozila, določi komisija rok za ponav¬ ljanje izpita. Pred 6 tedni po prvem izpitu se prosilec no sme pripustiti k ponavljalnemu izpitu. Izpit se sme redoma ponoviti samo pri tisti komisiji, ki je kandidata repro- birala. Ob ponovni zavrnitvi se izipit ne sme ponavljati, pre¬ den pretečejo štirje meseci. Če kandidat tudi tretjič ni opravil izpita, se pet let ne sme več pripustiti k izpitu. Zoper reprobacijo pri šoferskem izpitu ni priziva. Člen 86. Šoferska izkaznica. Na osnovi izpričevala izda pristojno prvostopno oblastvo (čl. 80.) kraja, kjer prosilec stalno biva, šofersko 7 * 100 izkaznico po obrazcu III, v kateri se mora označiti, za kakšno vrsto motornih vozil velja in ali je njen lastnik poklicni šofer ali samovozač (čl. 79.). Šoferske legiti¬ macije se izdajo v obliki knjižice s fotografijo in nekaj praznimi lističi za službene zabeležbe. Člen 87. Odvzem šoferske izkaznice. Pristojno oblastvo občne uprave prve stopnje (čl. 80.) sme, kadarkoli se pojavijo pomisleki, preizkusiti ali so še dani pogoji za samostojno vodstvo motornih vozil. Posebno sme odrediti ponovno zdravniško preiskavo. Če se izkaže, da že prvotno ni bilo teh pogojev, odvzame oblastvo vozniško izkaznico. Ako vozač zagreši kaznivo dejanje, ki dokazuje nje¬ govo nezanesljivost za samostojno vodstvo motornih vozil (51. 81,), ga mora pristojno prvostopno oblastvo njego¬ vega bivališča pismeno posvariti. Isto oblastvo mu sme ob ponovnem opominu, ali tudi brez opomina odvzeti šofersko izkaznico, če se iz¬ kaže, da ni več sposoben za vodstvo motornih vozil bodisi radi kaznivih dejanj bodisi radi nedostajanja moralione, fizične ali duševne sposobnosti. Šoferska izkaznica se sme odvzeti za omejeno dobo ali za vedno. Predpisati se tudi more, da je za zopetno pridobitev izkaznice potreben ponovni izpit. Člen 88. Avtoizvoščki. Šoferji za poklicno izvrševanje prevažanja oseb (avto¬ izvoščki) morajo imeti vsaj dveletno prakso po uspešno opravljenem izpitu. Ta činjenica se mora posvedočiti v šoferski izkaznici. Člen 89. Dopuščanje motornih vozil za javni promet. Motorna vozila, ki ne ustrezajo predpisom uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih ter pred- 101 pisom mednarodne konvencije za avtomobilski promet in te naredbe (čl. 46.), ali ki niso v brezhibnem stanju in jih zbog tega pristojna komisija ni odobrila, se ne smejo dopustiti za javni promet. Komisiji se mora predstaviti tuidii vsako motorno vozilo, ki je bilo že pregledano, a je bistveno predelano. Vsa motorna vozila morajo biti pregledana vsako leto. Avtomobili, ki služijo obrtnemu prevažanju oseb, se morajo pregledati dvakrat na leto, in sicer meseca januarja ali februarja ter v mesecu juliju ali avgustu. Ti predpisi ne veljajo za inozemska vozila, če imajo lastniki dokument, predpisan v med¬ narodni avtomobilski konvenciji. Člen 90. Prošnja za pregled motornega vozila. Prošnje za pregled novih ali popravljenih motornih vozil se vlagajo pri banski upravi, iz področja bivšega okrožnega inšpektorata v Mariboru pa pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Prošnja mora vsebovati: I. Rodbinsko in rojstno ime ter bivališče prosilca. II. Graditeljevo ime (tvomiška znamka). III. Tehnični opis vozila, in sicer: 1. označbo o tipu ali modelu vozila; 2. številko motorja; 3. številko šasije (voza); 4. splošni opis vozila (osebni ali tovorni avtomobil, Karoserija, motorno kolo s prikolico ali brez prikolice), število sedežev in stojišč, najvišja dopustna obtežitev; 5. vrsta motorja: a) število in ureditev cilindrov, dvig v mm, pre¬ mer v mm, in vsebina cilindrov, b) delazmožnost (učinek v konjskih silah na za¬ vori) ; 6. vžigaLna naprava (baterijsko vžiganje, magnetnik); 7. hladilna naprava; 8. opis prenosa sile in sicer: 102 a) pogon zadnjih koles, (kardan, diferencial, ve- riga-veriga, jermen), b) sklopka, c) menjalnik hitrosti (brzine naprej, brzina nazaj); č) ustroj krmila prednjih koles; 9. zavore; 10. razsvetljevalne in signalne naprave; 11. dimenzije: a) medosje (razdalja od sprednje do zadnje osi v mm), b) kolotek v mm, c) dolžina vozila v mm, č) širina vozila v mm, d) višina vozila v mm; 12. teža in nosilnost vozila; 13. kolesa in obroči; 14. pri avtobusih: nosilnost in teža šasije in nosilnost strehe. Člen .91. Prometno dovoljenje. Komisija sestavi zapisnik, ki vsebuje vse proverjene podatke iz 51. 90. te uredbe radi izdaje prometnega do¬ voljenja (prometne knjižice). More tudi zavrniti motorno vozilo ali zahtevati potrebna popravila. Člen 92. Odprava nedostatkov. Motorno vozilo, ki je bilo zavrnjeno, se ne sme upo¬ rabljati v javnem prometu. Tudi kadar se zahtevajo po¬ pravila naprav, od katerih je odvisna varnost vožnje, moie oblastvo prepovedati uporabo vozila v javnem pro¬ metu, dokler nedostatki niso odpravljeni in dotlej zadr¬ žati prometne tablice. Za odpravo nedostatkov se odredi rok, lastnik pa je dolžan javiti, ali je popravilo izvršil v tem roku. Oblastvo se o izvršitvi uveri s ponovnim 103 komisijskim pregledom ali na drug zadosten način. Šele potem ko ugotovi, da je vozilo v redu, vrne prometne tablice, ako so bile zadržane. D. Šoferske šole. Člen 93. Ustanovitev šoferskih šol. Za ustanovitev zasebnih šoferskih šol in za izvrše¬ vanje pouka na njih je potrebno dovoljenje banske uprave. Dovoljenje se sme izdati samo zanesljivim osebam, ki imajo jugoslovansko državljanstvo, živijo v urejenih premoženjskih razmerah, imajo za pouk potrebne pro¬ store in učila, zlasti primerna motorna vozila in so ali sami usposobljeni za izvrševanje tega poklica, ali imajo zanesljivega namestnika kot voditelja šole, ki mora tudi biti jugoslovanski državljan. Lastnik šoferske šole ali njegov namestnik mora imeti že vsaj tri leta šofersko izkaznico za ono vrsto motornih vozil, za katero naj poučuje. Dokazati mora, da je v tem času brez pomembnih nedostatkov vozil s to vrsto motornih vozil in da je pridobil v tem poklicu večjo spretnost in izkušenost. Poleg tega mora dokazati, da ima potrebno izobrazbo. Zadošča posebno, ako je ab- »olviral tehniško fakulteto ali višji oddelek strojnega ali elektrotehničnega oddelka srednje tehnične šole. O strokovni sposobnosti se mora banska uprava uve- riti z izpitom pred komisijo, ki jo sestavi za vsak pri¬ mer posebej. Člen 94. Krajevna potreba. Dovoljenje se odreče, če za ustanovitev šoferske šole v označenem kraju ni potrebe. 104 Člen 95. Označba šoferske šole. Dovoljenje se izda na določeno označbo podjetja, iz katere se mora videti njegov zasebni značaj. Označba mora imeti pri posameznih osebah njeno rodbinsko in rojstno ime, pri protokoliranih tvrdkah pa označbo tvrdke. Dostavek posebne označbe je vezan na izrečno dovoljenje. Člen 96. Učila. Podjetje mora imeti zadostna učila za teoretični in praktični pouk, zlasti za pouk v vožnji. Učila morajo vedno ustrezati stanju tehnike. Vozila nenavadne vrste ali take vrste, ki se ne uporablja več, so nedopustna. Člen 97. Pouk. Pouk se mora vršiti v takem obsegu in na način, da se more učenec teoretski in praktično pripraviti za šo¬ ferski izpit. Učenec mora prevoziti vsaj 200 km in to v različnem terenu zunaj naseljenih krajev in deloma v naseljenih krajih. Za pouk se ne smejo sprejemati osebe, ako nimajo za vozača motornih vozil dotične vrste pred¬ pisane starosti ter v čl. 81. te naredbe označene nrav¬ stvene in zdravstvene sposobnosti. V dokaz temu mora lastnik ob sprejemu zahtevati od učenca rojstni ali krstni list, nravstveno izpričevalo in zdravniško izpričevalo. Člen 98. Nadzorstvo. Šoferske šole so pod nadzorstvom banske uprave, ki se more po svojih organih ali organih podrejenih obla- stev uveriti, kadar smatra za potrebno, kako uspeva zavod, kdo poučuje in kako, ter kakšni so prostori, učila 105 in učni pogoji. Od banske uprave odobreni učni pogoji in besedilo členov 96., 97. in 98. te naredbe morajo biti v učilnici pritrjeni na vidnem mestu. VI. Ostali promet. Člen 99. Kolesa (bicikli). Za vožnjo s kolesi (bicikli) veljajo smiselno pred¬ pisi II. poglavja te naredbe, posebno predpisi členov 11., 13., 14, 15., 16., 17., 25., 26., 27., 28., 29. in 30. ter pred¬ pisi oddelka B. iz IV. poglavja. Kolesarji morajo voziti ob desnem robu vozišča. Člen 100. Oprema kolesa. Vsako kolo mora irheti razen zvonca ali kraguljca po čl. 28. ministrske uredbe in predpisane luči tudi do¬ bro zavoro./ Člen 101. Posebni predpisi za vožnjo s kolesom. S kolesom se smejo voziti oni, ki so zadostno izvež- bani. Dajanje znakov z zvoncem se mora takoj ustaviti, če se plaši živina. Na križiščih mora kolesar označiti smer vožnje z roko. Prepovedano je voziti s kolesom skozi veže ali ozke prehode. Pri izvozu iz hiš, dvorišč ali z zemljišč mora kolesar stopiti s kolesa. Vožnja več oseb na enem kolesu je prepovedana, ako ni kolo izdelano za dve ali več oseb. Posebno je prepo¬ vedano jemati na kolesa otroke. Na kolo se smejo vzeti le manjši tovori, ki vozača ne ovirajo pri varnem upravljanju kolesa in ne ogražajo osebne ali imovinske varnosti. Prepovedana je vožnja s 106 prostimi rokami, vzdigovanje nog od pedalov ali obe¬ šanje in privezovanje na druga vozila. Po hodnikih in pešpotih ob javnih cestah je kolesar¬ jenje prepovedano, razen če to dovoli pristojno oblastvo (čl. 11.). Dovoljenje se sme izdati le za hodnike in peš- pote z neznatnim osebnim prometom in le za hodnike in pešpote, ki jiiso omejeni z robniki. Kolesar na hod¬ niku ali pešpotu ne sme prekoračiti brzine 8 km na uro. Kjer je izjemno dovoljeno kolesarjenje po pešpotih, se morajo kolesarji umikati pešcem. Člen 102. Pešci. Kjer so ob cestah hodniki ali pešpoti, pešci ne smejo hoditi po vozišču, razen kadar prekoračijo cesto. Drugod morajo hoditi ob robu ceste, in sicer po pravilu na desni strani. Na vozišču se morajo umikati vozilom. Cesta se srne prekoračiti le s potrebno previd¬ nostjo. Otroci, ki še ne obiskujejo šole, se ne smejo puščati brez nadzorstva na cesto. Odgovorni so starši in reditelji. Šolske otroke naj poučujeta dom in šola o kretanju na javnih cestah. Člen 103. Sankanje, drsanje, smučanje. Sankanje in drsanje na javnih cestah je prepove¬ dano. Smučanje na javnih cestah je dovoljeno, ako ne ovira prometa in ako s tem ni ogrožena osebna ali imo- vinska varnost. Ceste se s smučmi ne smejo križati v zaletu, ampak samo v koraku. Člen 104. Sani. Pri saneh mora imeti vprega zvonček ali kraguljček. To velja tudi pri rabi voz na zasneženi cesti. Sani se smejo uporabljati le tedaj, kadar je oesta pokrita z ne¬ prekinjeno snežno ali ledeno plastjo. 107 VII. Kazni in postopek. Člen 105. Kazni. Kolikor ne- spadajo kazniva dejanja ali opustitve iz te naredbe pod strožje odredbe kazenskega zakonika ali ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti pro¬ meta na njih, ali drugih zakonov, se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 1000 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 20 dni. Istotako se kaznujejo tudi prekrški naredbe ministrstva notranjih poslov o registri¬ ranju in oznamenovanju motornih vozil z dne 9. novem¬ bra 1927., »Uradni list« št. 479/121—1927. Kaznivo je vsako dejanje ali opustitev, ki nasprotuje izrečnim prepovedim ali zapovedim te naredbe, kršitev predpisov, izraženih v obliki navodil, pa tedaj, če je za¬ grešena kljub izrečni prepovedi ali zapovedi pristojnih oblastev ali organov. Člen 106. Postopek. Prestopke po uredbi o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, po zakonu o izpremembah in dopol¬ nitvah navedene uredbe in te naredbe preiskuje in izreka kazni pristojno občeupravno, odnosno policijsko oblastvo prve stopnje po službeni dolžnosti bodisi na prijavo or¬ ganov javne varnosti ali organov cestne uprave ali pri¬ vatnih oseb. V kazenski razsodbi se izreče s pozivom na čl. 37. poprej navedene ministrske uredbe tudi povračilo po¬ vzročene škode, kakor jo ugotove za državne in bano¬ vinske ter dovozne ceste k železniškim postajam pristoj¬ ni cestni nadzorniki, za občinske ceste pa dva zaprise¬ žena izvedenca. 108 Člen 107. Odprava nedostatkov. Glede nedostatkov na javnih cestah, za katere je po §§ 1. in 5. zakona o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest odrejeno, da se odstranijo prisilno s kaznijo, pristojna oblastva ne izdajajo odločb glede odstranitve nedostatkov ali poprave poškodovane ceste, marveč postopajo izključno le po navedenih predpisih. Vlil. Končne in prehodne odredbe. Člen 108. Razveljavljeni predpisi. S to naredbo se razveljavljajo in nadomeščajo: Razglas velikega župana ljubljanske oblasti, s kate¬ rim se uvaja obvezno zaznamenovanje vozil za prevažanje tovorov z dne 29. maja 1926., »Uradni list« štev. 234/52, izvršilna naredba velikih županov ljubljanske in mari¬ borske oblasti o registriranju in oznamenovanju motor¬ nih vozil v prometu, »Uradni list« štev. 510/129—1927., izvršilna uredba bana Dravske banovine o dopuščanju motornih vozil in šoferjev, »Uradni list« št. 48/13—1929., naredba bana Dravske banovine o postopanju vozačev motornih vozil pri vožnji čez železniške prelaze v nivoju z dne 9. februarja 1932., »Službeni list« štev. 158/12—32, in razglas banske uprave o avtobusnem prometu z dne 28. decembra 1931., »Službeni list« štev. 126/9—1932. Člen 109. Troblje. V roku enega leta izza dne, ko dobi ta naredba ob¬ vezno moč, morajo imeti vsa motorna vozila za dajanje 109 zvočnih signalov v mestih in drugih naseljenih krajih enotno uglašene troblje s prijetnim in nizkim glasom. Zvok ne sme biti hipen in odsekan, temveč naraščajoč in pojemajoč. Enotno tipo predpiše banska uprava po za¬ slišanju strokovnjakov. Člen 110. Avtobusi. Avtobusi, ki niso zgrajeni po predpisu čl. 62. te na¬ redbe, t. j. oni, ki nimajo vhoda zadaj in izhoda spredaj, smejo biti v prometu samo do konca leta 1985. V čl. 66. predpisani gasilni aparati se morajo naba¬ viti vsaj v šestih mesecih, ko dobi ta naredba obvezno moč. Člen 111. Šoferji za avtobuse in težke avtomobile. Po preteku enega leta izza dne, ko dobi ta naredba obvezno moč, ne sme nihče več voziti z avtobusi, ako nima v čl. 63. predpisane kvalifikacije in v čl. 78. in 81. predpisanega posebnega izpita za upravljanje avtobusov. Isti rok velja tudi za izpit za vožnjo z avtomobili s težo nad 3500 kg. Člen 112. šoferske izkaznice. Dosedanje šoferske izkaznice se morajo zamenjati za nove po obrazcu III. te naredbe v enem letu od dne, ko dobi naredba obvezno moč. Člen 118. šoferske šole. Čl. 93. in 94. te naredbe se ne uporabita na šofer¬ ske šole, ki so bile odobrene prej, ko je dobila naredba obvezno moč. 110 Člen 114. Veljavnost naredbe. Ta naredba dobi obvezno moč 30. dan po razglasitvi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. V Ljubljani, dne 30. maja 1933. Ban: dr. Drago Marušič s. r. Obrazec I. Sresko načelstvo v . Sreska izpostava v Škofji Loki. Mestno načelstvo v . Štev. Uporabno dovoljenje po čl. 24. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti pro¬ meta na njih, »Uradni list« z dne 25. junija 1929. št. 273/64. Gospodu ..i.... bivajočemu v .., občina..., srez ., se dovoljuje, da sme uporabljati v javnem prometu vozilo:* V .,. Dne . L. S. podpis Opomba: * Tu se vozilo na kratko opiše, n. pr. običajni eno¬ vprežni ali dvovprežni tovorni voz za prevažanje lesa ali s trugo ali s platojem itd. lil Obrazec II. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. II. No. 198. Izpričevalo o izpitu za samostojno vodstvo motornih vozil. Gospod ., bivajoč v ., rojen dne . leta . v . ., pristojen v občino., srez., je dne. s .193. kot poklicni nepoklicni vozač z avtomobilom (s težo nad 3500 kg) avtobusom motornim kolesom brez prikolice s prikolico tovarniške znamke . z uspehom napravil izpit in s tem dokazal usposob¬ ljenost za samostojno vodstvo avtomobilov (s težo nad 3500 kg) avtobusov motornih koles brez prikolice s pri¬ kolico z eksplozijskim motorjem v smislu pravilnika mi¬ nistrstva za notranje posle z dne 26. septembra 1928., J. B. br. 14852, »Uradni, list« z dne 25. oktobra 1928, štev. 336/100, in V. poglavja oddelka C naredbe bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njiih z dne 30. maja 1933., II. No. 9720/1, »Službeni list« štev. 306/48. iz leta 1933. Ljubljana, dne. 193. Podpis. (M, P.) Opomba: Samostojno vodstvo motornih vozil je dovoljeno samo na podlagi šoferske izkaznice, ki jo izda pristojno sresko načelstvo, uprava policije, predstojništvo mestne policije, sreska izpostava. 112 Obrazec III Ob last vo: Šoferska izkaznica. Gospodu . rojenemu dne.. leta v..in stanujočemu v. .., se na osnovi čl. 15. uredbe o za¬ ščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, »Uradni list« štev. 273/64—1929., potem ko je dne.193. z uspehom napravil izpit za upravljanje avtomobila (s težo nad 3500 kg) avtobusa motornega kolesa brez pri¬ kolice s prikolico, dovoljuje, da kot poklicni šofer samo- vozač sme samostojno voditi avtomobile (s težo nad 3500 kg) avtobuse motorna kolesa brez prikolice s pri¬ kolico. V..., dne.r.. 193. Podpis stranke: Podpis. (M. P.) 113 9. II. No. 9720/1. Naredba bana Dravske banovine o zaščiti jav¬ nih cest in varnosti prometa na njih, o miru in snagi, za področja uprave po¬ licije v Ljubljani, predstojništev mest¬ ne policije v Mariboru in v Celju in mestne občine v Ptuju.* (Mestni cestni red.) Na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi pred¬ pisujem, da razen naredbe bana Dravske banovine o za¬ ščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 30. maja 1933., II. No. 9720/1, »Službeni list« z dne 14. junija 1933., štev. 306/48 iz leta 1933., velja za področje uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije v Mariboru in v Celju in mestne občine 'Ptuj še tale naredba: I. Občne odredbe. § l. Splošno navodilo. Vsakdo je dolžan biti na javnih cestah, ulicah in trgih obziren, previden in tako pozoren, da se v cestnem pro¬ metu vzdržita red in varnost in da se promet neovirano razvija. Promet naj se vrši mirno brez nepotrebnega hrupa in ropota ter tako, da se ne ograža zdravstvo. * Objavljena v »Službenem listu« z dne 14. junija 1933., št. 307/48. 8 114 § 2 . Prometni stražniki. Cestni promet nadzorujejo policijski stražniki. Na cestnih križiščih z močnim prometom in na drugih za promet nevarnih točkah skrbe za varnost in neovirani razvoj prometa za to posebej odrejeni prometni policij¬ ski stražniki. Njihova dolžnost je, da nadzorujejo pravilnost vožnje in da na znamenje vozačev o smeri vožnje pokažejo, ali je cesta v označeni smeri prosta ali ne. Znamenje za prosto cesto je energičen zamah z roko v smeri vožnje Ako cesta ni prosta, stražnik dvigne roko. Stražnik se mora vedno zavedati, da da pravilno znamenje upošte¬ vaje predpise o prednosti (čl. 25. v uvodu navedene ba¬ nove naredbe). Nadzorovati mora tudi promet pešcev v okolici svoje službene postojanke, in preprečiti, da bi pešci na križišču prekoračili cesto ali postajali v okolici križišča. Stražnikovim navodilom se mora vsakdo pokoriti. To velja tudi za vozače vozov cestne električne železnice. Prometni stražniki, ki vrše službo na cestnih križi¬ ščih, morajo stati v sredi križišča. Njim kakor tudi dru¬ gim za varstvo prometa na odrejeno cestno mesto postav¬ ljenim policijskim stražnikom se mora vsakdo umakniti. Prometna znamenja stražnikov, dana vozilom, morajo upoštevati tudi pešci. § 3. Prometne prepovedi in omejitve. Uprava policije v Ljubljani, predstojništvi mestne policije v Mariboru in v Celju ter mestno načelstvo v Ptuju se pooblaščajo, da po zaslišanju mestnega načelstva, od¬ nosno pristojnega sreskega načelstva iz varnostnih in prometnih ozirov popolnoma prepovedo ali omeje vozni promet za posamezne ceste, ulice in trge, da na posa¬ meznih mestih na poseben način urede promet in da 115 odrede stojišča za avtobuse in izvoščke ter prostore za parkiranje. Take prepovedi, omejitve ali ureditve se pa smejo predpisati za državne ali banovinske ceste samo z odobren jem banske uprave. Prepovedi, omejitve in ureditve morejo biti trajne ali začasne, kakor pri cestnih gradi) a h ali ob elementar¬ nih nesrečah. Veljati morejo za vsa vozila ali samo za neko vrsto (tovorni vozovi, težki avtomobili) ali samo za neko smer. • Če je potrebno, se mora v takih primerih promet napeljati na druge ceste ali drugače poskrbeti za vzdrže¬ vanje prometa. Prometne prepovedi in omejitve se morajo označiti s predpisanimi prometnimi znaki, ki jih postavijo pri¬ stojne občine ali cestne uprave na svoje stroške. Prepovedi in omejitve ne veljajo v nujnih primerih za gasilne in rešilne vozove. § 4 . Varnostni otoki. Z robniki omejeni varnostni otoki so namenjeni za usmerjanje prometa in za varstvo pešcev ter ne sme nanje zapeljati nobeno vozilo. Pri varnostnih otokih na križiščih mora vsako vozilo voziti v naravnem podaljšku svoje smeri ali tako kakor kažejo prometni znaki. § 5 . Vrstni red vozil. Kadar določi oblastvo za več proti istemu mestu vo¬ zečih vozil vrstni red, ali kadar tak red nastane sam ob sebi, se marajo na novo prihajajoči vozovi pridružiti zadnjemu vozu ter ni dovoljeno izstopati iz reda, vozove prehitevati ali se riniti v vrstni red. Isto velja tudi za uvrščanje vozil na stojiščih. 8 * 116 § 6 . Tovori izrednega obsega ali teže. Tovori izrednega obsega ali teže, ki se ne dado raz¬ deliti, se smejo prevažati po mestu le med 21. uro zvečer in 7. uro zjutraj ali med 14. in 17. uro popoldne. Ako se že vnaprej ve, da bodo ovirali redni promet, se mora prevažanje naznaniti vsaj 24 ur prej upravi policije, predstojništvu mestne policije, v Ptuju mestnemu na¬ čelstvu. Glede dovolitve za transport izrednih tovorov velja točka I. navodil kraljevske banske uprave z dne 25. julija 1932., »Službeni list« štev. 524/61 iz leta 1932. II. Vprežna vozila. § 7 . Brzde. Prepovedano je voziti s konji brez brzd. § 8 . Označevanje smeri. Voznik mora na križiščih označiti smer vožnje z za¬ mahom biča ali z roko; Kadar hoče ustaviti, mora to naznaniti z navpičnim dvigom biča ali roke. § 9. Ropot. Vozila, ki sama ali katerih tovor pri nagli vožnji de¬ lajo hud ropot, morajo voziti počasi. Železnina, pločevina in drugi slični predmeti, ki pri prevažanju povzročajo izreden ropot, se morajo naložiti 117 ali zaviti v slamo ali na drug primeren način, da se ropot po možnosti prepreči. § 10. Razsvetljava vozil za prevoz oseb. Kočije in druga vozila za prevažanje oseb morajo biti v času javne ulične razsvetljave opremljena z dvema gorečima svetiljkama. Svetiljke naj bodo pritrjene na sprednjih straneh voza, morajo biti v dobrem stanju in imeti svetlo belo luč. III. Motorna vozila. § n. Znaki za smer na križiščih. Na križiščih mora voznik motornega vozila označiti smer vožnje posebno tam, kjer je prometni stražnik. Pri odprtih motornih vozilih se smer pokaže z močnim za¬ mahom roke v smer vožnje. Pri zaprtih avtomobilih se smer vožnje označi s trobljo, in sicer: en kratki signal pomeni naravnost, dva na desno in trije na levo. Do¬ pušča se, da se smer nakaže s svetlobnim znakom. Prihod se označi z enkratnim dolgim signalom. § 12 . Zloraba signalnih naprav. Prepovedano je uporabljati preglasna trobila, po¬ sebno ponoči, brez potrebe dajati signale, klicati s trob¬ ljo potnike da hiš ali iz zgornjih nadstropij, ropotati z mo¬ torjem in sploh s preglasnimi in nepotrebnimi šumi kaliti mir. 118 IV. Električna cestna železnica (tramvaj). § IB- Vožnja in hoja po tramvajski progi. Kjer je cesta tako zgrajena, da ima električna cestna železnica svojo, od vozišča vidno ločeno- progo, te proge ostala vozila ne smejo uporabljati, razen za prehod na mestih, kjer jo križajo ceste. Kjer je cesta poleg tramvajske proge dovolj široka za pravilno vožnjo (vožnja po desni, pravilno srečavanje in prehitevanje), naj se brez potrebe ne vozi po tram¬ vajski progi. Vsako vozilo se mora takoj umakniti s tramvajske proge, ko voznik zapazi, da se bliža tramvajski voz. § M- Umikanje tramvajskim vozovom. Izjemno je dopuščeno, da se druga vozila umaknejo nasproti prihajajočemu tramvajskemu vozu na lgyo, če je med njima in desnim cestnim robom premalo prostora. Paziti se pa mora v takem primeru na vozila, ki prihajajo naproti. § 15 . Prehitevanje tramvajskih vozov. Vožnja mimo postajališč. Kjer je med progo cestne električne železnice in des¬ nim robom vozišča v smeri vožnje dovolj prostora za kretanje enega vozila, posebno tam, kjer dvotirna proga pelje po sredi široke ceste, je treba tramvajske vozove J izjemno prehitevati na plesni strani. Če to ni mogoče, se prehiti na levo, kolikor dopuščajo naproti prihajajoča vozila, sicer se pa mora s prehitevanjem počakati 119 Mimo vozov cestne električne železnice, ki stoje na postajališčih, smejo peljati druga vozila na oni strani, kjer ljudje vstopajo in izstopajo, le v koraku in le v taki razdalji, da občinstvo ni ogroženo. Ako se ni mogoče ogniti dovolj vstran, mora vozilo obstati, da vsi potniki vstopijo, izstopijo in odidejo z vozišča. § 16 . Prednost tramvajskih vozov. Vozovi cestne električne železnice imajo na križiščih prednost pred drugimi vozili. § 17 . Prekoračenje proge, čakanje občinstva na postaja¬ liščih. Če se bliža voz električne cestne železnice, ne srne nihče prekoračiti proge. Občinstvo, ki čaka na postajališčih, mora stati na hodniku ali v postajni hišici, nikjer pa ne sme ovirati rednega prometa. § 18 . Dolžnosti tramvajskega osebja proti občinstvu. Tramvajsko osebje mora biti proti občinstvu vljudno in ustrežljivo in če treba, mora pomagati potnikom pri vstopanju in izstopanju, posebno slabotnim in starim ose¬ bam ter invalidom in otrokom. Skrbeti mora, da se v vozovih ohranita red in snaga. § 19 . Vstopanje in izstopanje. Vstopa in izstopa se samo na postajališčih, in sicer oboje z desne strani v smeri vožnje. Vstopa se zadaj, izstopa spredaj. Med vožnjo je prepovedano vzpeti se na voz ali sko¬ čiti z njega. 120 § 20 . Izključitev potnikov od vožnje. Osebe, ki bi radi kake vidne bolezni ali iz drugih razlogov mogle nadlegovati sopotnike, sme sprevodnik izključiti od vožnje. Ako potnik kljub opetovanemu pozivu ne uboga, more sprevodnik zahtevati intervencijo varnostnih or¬ ganov. § 21 . Prepoved prenatrpanja vozov. Prtljaga. Kadar je voz popolnoma zaseden, razobesi sprevod¬ nik napis »Zasedeno« ter ne dovoli nikomur več vstopa. Zlasti ne sme nihče stati na stopnicah voza. Potniki se ne smejo gnesti na ploščadih, če je v no¬ tranjosti voza dovolj prostora. V vozove cestne železnice se sme jemati le manjša prtljaga, ki ne nadleguje občinstva niti ne ovira občin¬ stva, voznika in sprevodnika pri kretanju. V notranjost voza sme potnik vzeti le manjšo prtljago, ki jo lahko drži v naročju. Večja prtljaga, kakor kovčegi, košare, večji zavoji, se mora odložiti na sprednjem delu voza ob levi strani voznika tako, da je izhod vedno prost. Ne smejo se vzeti na voz raznesila, predmeti in živali, ki imajo neprijeten duh ali ki bi mogle potnike poškodovati ali pomazati. Ako imajo potniki s seboj smučke, morajo biti na prednjem delu voza in jih držati pokoncu. Potnikom je prepovedano prijemati naprave za spu¬ ščanje toka, za signale in ostale naprave na vozovih. Sprevodnik je odgovoren za strogo izvajanje teh določil. § 22 . Kajenje v tramvaju. Prepovedano je kaditi v notranjosti tramvajskega voza. 121 Na prednjem in zadnjem delu voza se sme kaditi le, če ni ta prostor popolnoma zaseden. V priklopnem vozu je dovoljeno kaditi tudi v no¬ tranjosti voza. § 23. Smer vožnje. Za tramvaj veljajo splošni predpisi glede smeri vožnje, t. j. na dvotirnih progah morajo vozovi voziti po desni strani v smeri vožnje in se morajo na izogibališčih kretati na desno. § 24. Znaki. Voznik električne cestne železnice je dolžan opozo¬ riti občinstvo na prihod voza najmanj 30 m pred križi¬ ščem cest ali pred ovinkom. Opozarjati mora tudi vedno, kadar je na cesti oseba ali stvar, ki ovira prosto vožnjo. Tudi odhod voza mora voznik naznaniti s signalom. Kjer prehaja dvotirna proga v enotirno in na izogi- balisčih morata voznik in sprevodnik dobro paziti, da voz ne odpelje prej, nego se sreča z nasproti prihajajo¬ čim vozom. § 25. Posebno previdna vožnja. Tramvajski vozniki morajo posebno previdno voziti na vseh onih mestih, ki so našteta v 61. 13. naredbe bana Dravske banovine, navedene v uvodu. Ako voznik opazi, da proga ni prosta, mora že v razdalji 20 m od zapreke zmanjšati brzino in ustaviti voz še pred zapreko. Vozniki električne cestne železnice se morajo po¬ koravati odredbam varnostnih organov. 122 § 26 . Ustavljanje. Vozovi cestne električne železnice se smejo ustav¬ ljati le na postajališčih. Ne smejo obstati na križiščih in na drugih mestih, kjer bi ovirali promet, razen v pri¬ meru preteče nezgode ali neodvmljive zapreke. § 27 . Prekinjanje sprevodov. Tramvajski vozovi ne smejo prekiniti vojaških čet in cerkvenih sprevodov ob Vstajenju in na Telovo ter sprevodov ob velikih narodnih, društvenih in drugih svečanostih. Potrebne odredbe izda v vsakem primeru policijsko oblastvo prve stopnje. V. Kolesa (bicikli) in druga vozila. § 28 . Kolesarji. Na ovinkih in križpotih ter pri prehitevanju mora kolesar paziti na pešce, jezne konje, vprežne in druge živali ter z zvoncem pravočasno opozarjati na svoj prihod. Na križiščih morajo kolesarji smer vožnje označiti z roko. Ako naj kolesar sreča vprežene vozove ali jahače, je dolžan paziti na živino in se ji izogniti. Pred izvozom iz hiš ali z zemljišč in pred uvozom vanje mora stopiti s kolesa. § 29 . Ročni vozički in samokolnice. Ročne vozičke in samokolnice je dovoljeno porivati le, ako tovor vozniku ne zapira prostega razgleda. Dru- 123 gače se smejo taki vozovi le vleči in mora voznik držati oje v rokah. Prepovedano je pri vožnji sedati na ročne vozičke ali puščati, da voz sam teče po strmini. Vožnja po hodnikih im pešpotih je prepovedana, kjer ni izrečno dovoljena. Samokolnice ali ročni vozički se morajo ogibati vpre- ženim vozovom in motornim vozilom. § 30 . Otroški in bolniški vozički. Vožnja z otroškimi in bolniškimi vozički, dalje z otroškimi tricikli je na hodnikih dovoljena, vendar ne sme ovirati prometa pešcev. Prepovedana je zlasti vzpo¬ redna vožnja s takimi vozili. VI. Pešci. § 31 . Smer hoje, križišča in varnostni prehodi. Za pešce so hodniki in pešpoti. Pešci naj hodijo vedno po desni strani hodnika v smeri hoje in prehite¬ vajo levo, izogibajo se pa na desno. Na vozišče sme stopiti pešec le, kadar hoče cesto prekoračiti. Pešci za prekoračenje ceste ne smejo upo¬ rabljati križišč. Prekoračenje se mora zgoditi vedno naglo, previdno in v najkrajši smeri, t. j. pravokotno na smer ceste. Na cestah, ki se iztekajo v glavna ali zelo prometna križišča, se prehodni pas za pešce pred križiščem označi z dvema črtama. Način označbe določi in označbo zaščit¬ nega pasu izvrši mestna občina sporazumno z državnim policijskim oblastvom. Kjer je varnostni prehod na ta način označen, pešci ne smejo drugod prekoračiti ceste. 124 § 32 . Postajanje na hodnikih in pešpotih. Postajanje na hodnikih in pešpotih ovira promet. Postajanje v gručah je tam, kjer bi oviralo promet, pre¬ povedano. Posebno je prepovedano postajati ob izhodih iz cer¬ kev, javnih dvoran, gledališč, kinematografov in sličnih naprav. V vsakem primeru morajo oni, ki stoje na hod¬ nikih ali pešpotih, pustiti drugim toliko prostora, da lahko gredo mimo. Prepovedana je vzporedna hoja več oseb po hodni¬ kih in pešpotih tako, da se drugim ovira iti mimo. Postreščki, prevozniki in sploh osebe, ki javno po¬ nujajo svojo službo ali ki javno prodajajo blago, ne smejo postajati ali posedati na hodnikih, pešpotih, prehodih in mostovih, razen na mestih, ki so jim odkazana. § 33 . Prenašanje tovorov. Prepovedano je po hodnikih in drugih za pešce do¬ ločenih potih prenašati predmete, ki po svoji obliki, ve¬ likosti ali drugi lastnosti lahko nadlegujejo ali poškodu¬ jejo druge pešce. Osebe, ki take predmete nosijo, morajo hoditi po vozišču na desni strani tik hodnika ali pešpota. Tudi osebe, katerih obleka ali oprema lahko druge po¬ maže, ne smejo hoditi po hodnikih ali pešpotih. § 34 . Sprevodi. Obhodi, pogrebi in drugi sprevodi ter vojaški od¬ delki smejo uporabljati hodnike in pešpote le, če je upo¬ raba vozišča otežkočena. 125 VII. * Jezdeci. § 35 . Jahanje je dovoljeno samo po voziščih. Jahati neosedlane konje ali konje, ki imajo le uzde in so brez brzd, ni dopuščeno. Jezdeci smejo voditi le po enega ročnega konja in morajo z njim jahati v koraku. Tudi ročni konj mora imeti uzdo z brzdami. Hlapci, ki jahajo konje na izprehod, jih ne smejo voditi po živahnih in ozkih ulicah. VIII. živina in druge živali. § 36 . Splošni predpisi. Živino je treba goniti brez vsakega postajanja. Pre¬ povedano je na javni cesti živino privezovati na naslone, ograje ali slično. Prepovedano je živino goniti po ozkih ulicah in po notranjem mestu razen na posestva ali s posestev, ki so v teh krajih. V Ptuju odredi mestno načelstvo, po katerih cestah in ulicah je prepovedano goniti živino. § 37 . Konji. Konje je dovoljeno goniti po mestu skupaj največ po dva do tri, ki morajo biti drug k drugemu privezani. Vsaka skupina mora imeti svojega gonjača. Goniti jih je treba le v koraku in na uzdi. Imeti morajo brzde. 126 § 38. Goveja živina. Goveja živina se sme po mestu voditi le v skupaj zvezanih parih. Vsak drugi par mora imeti svojega gonjača. Gonjači smejo biti le zanesljivi in dovolj krepki ljudje; Bika je dovoljeno po mestu gnati le, ako ima za¬ vezane oči, in ako ga vodita najmanj dva močna človeka na vrvi, ki je privezana na spodnjem delu sprednjih bikovih nog. § 39 . Prevažanje živine. Male živali. Teleta in druga klavna živina se sme prevažati le nezvezana v pripravnih vozilih. Prepovedano je preva¬ žati klavno živino na tak način, da se živina muči. Svinje in druge živali, kakor koze, ovce, purani, se po notranjem mestu ne smejo voditi, ampak se smejo samo prevažati. To pa ne velja za mesto Ptuj, ako mestno načelstvo ne odredi kaj drugega. § 40 . Odgovornost. Za izpolnjevanje prednjih predpisov tega poglavja so odgovorni gonjači in vozniki kakor tudi oni, po ka¬ terih nalogu živino gonijo ali prevažajo. § 41 . Psi. Popadljivi psi morajo nositi nagobčnike, ki naj bodo tako prirejeni, da more pes piti, ne more pa ugrizniti. Po javnih nasadih se smejo psi voditi le na verižici ali vrvici. Psi se ne smejo jemati na tržišča, v kopališča, 127 v kavarne, gostilne, brivnice, mesnice, trgovine z živili, druge javne prostore ter v tramvajske vozove. Prepovedano je pse puščati ponoči na ulici. Psi, ki imajo navado, da ponoči tulijo, se morajo zapreti v notranjem poslopju. Ako pes z lajanjem ali tuljenjem trajno kali nočni mir, sme oblastvo odrediti, da se odstrani. § 42. Perutnina. Petelini, gosi in druga perutnina, ki kali nočni mir, mora biti zaprta v notranjosti poslopja. IX. Posebna uporaba javnih cest. § 43. Načelna odredba. Ceste se smejo uporabljati na tak način, da promet, za katerega so namenjene, ni oviran. Uporaba cest im zračnega prostora nad njimi za druge namene kakor za promet, je dopustna samo z do¬ voljenjem oblastva, označenega v navodilih, ki so nave¬ dena v § 6. te naredbe, in izdanim sporazumno s pri¬ stojnim policijskim, odnosno upravnim oblastvom in to poleg dovoljenja po specialnih zakonitih predpisih. §•44. Primeri posebne uporabe. Dovoljenje po 2. odst. § 43. je potrebno zlasti: 1. za postavljanje stojnic, kioskov, čakalnic, javnih telefonskih govorilnic, avtomatov, reklamnih stebrov, ben¬ cinskih tankov in postavljanje drogov in mlajev; 128 2. za izložbene omarice, vetrobrane, solnčne zaslone in strehe, izložbene in reklamne napise, transparentne izveske in svetlobne reklame; 3. za postavljanje vrtioev, miz, klopi, stolov in rast¬ linskega okrasja pred gostilnami in kavarnami, priprav za pečenje kostanja, postavljanje ročnih vozičkov za pro¬ dajo sladoleda, slaščic, klobasic in slično; 4. za snaženje hišne opreme in reklamno razobe- šanje ali razstavljanje blaga; 5. za odkladanje materiala; 6. za vsakovrstne napeljave pod cesto in nad cesto (kabli, cevi, daljnovodi, telefonske in telegrafske nape¬ ljave in slično); 7. za razobešanje visečih izveskov; 8. za stavbne odre. § 45. Pogoji za dovoljenje. V prejšnjem paragrafu navedena uporaba cest se sme dovoliti le, 6e s tem ni oviran javni promet, ogro¬ žena javna varnost ali zdravje, zasenčena javna razsvet¬ ljava in če se ne kvari estetsko lice okolice. Z njo se ne smeta zapreti luč in zrak za stanovanja in obratne prostore. Dovoljenje velja samo do preklica. § 46. Razobešanje blaga in reklamnih priprav. Prodajni in drugi predmeti, razstavna okna, izveski in druga reklamna sredstva, ki se razobešajo ali raz¬ stavljajo na poslopja, na vrata, okna, ograje itd., ne smejo do višine 3 m nad hodnikom, pešpotom, cesto ali trgom moleti več nego 16 cm na te objekte. Vse to je treba postaviti tako, da ne onesnaži ali poškoduje pešcev in ne plaši vprežne živine. Tudi v višini.nad 3 m ne sme moleti predmet čez hodnik. Za izjemno prekoračenje navedenih mer je potrebno posebno dovoljenje v § 43., odst. 2., navedenega oblastva. 129 § 47. Solnčni zasloni in strehe. Solnčni zasloni in strehe se morajo napraviti tako, da so najmanj 2-50 m visoko nad hodnikom. Pri že ob¬ stoječih se dopušča višina najmanj 2-20 m nad hodnikom. Ne sinejo imeti visečih kril izpod te višine, niti biti z nobeno stvarjo pritrjeni na tla. V nobenem primeru ne smejo segati čez rob hodnika ali pešpota. Ob dežju mo¬ rajo biti solnčni zasloni in strehe spravljene. § 48. Razsvetljava razstavnih oken. Svetiljike pri prodajalniških razstavnih oknih morajo biti najmanj 2-50 m nad hodnikom. Za razsvetljavo razstavnih oken se sme uporabljati samo električna luč. § 49. Vrata in okna v pritličju. Vrata, okna, žaluzije, zaklopnice itd. v pritličju, ki se odpirajo na cesto, morajo biti vselej tako pritrjene, da ne poškodujejo pešcev ali ovirajo prometa. Okna, ki niso najmanj 2'20 m nad hodnikom, se ne sinejo več napravljati tako, da bi se odpirala na cesto. Ob dežju morajo biti vsa okna, ki se odpirajo na cesto in niso najmanj 2-50 m nad hodnikom, zaprta. § 50. Gradbe in popravila. Kdor hoče pri gradbah ali popravilih uporabljati javno cesto za skladanje ali nakladanje gradiva, strojev, orodja in drugih priprav in za postavljanje stavbnih odrov, mora imeti dovoljenje po § 43. te naredbe. Zavzeti del ceste se mora v času uporabe zagraditi ali vsaj na primeren način označiti s svarili in po noči zadostno razsvetliti. 9 130 Svetiljke morajo biti 1 m do 1'60 m nad zemljo in dobro pritrjene. Steklo, obrnjeno po dolžini ceste, mora biti rdeče barve. Razsvetljava trajaj od mraka do zore. Za predpisano razsvetljavo je odgovoren gradbeni vodja. § 51. Viseči stavbni odri. Viseči stavbni oder se sme napraviti in uporabljati le ob strokovnem nadzorstvu. Vrvi morajo biti konopljene ali žične in se mora njih nosilnost poprej preizkusiti. Dvigalne in spuščalne naprave morajo imeti varnostne zapornice. Zibanje odra naj se po možnosti prepreči Pri uporabi takih odrov se mora hodnik za promet zapreti, če pa to ni mogoče, prekriti. § 52. Označevanje sveže pobarvanih predmetov. Sveže pobarvane izložbe, okna, ograje in druge predmete tik ob hodnikih in potih je treba primerno označiti, da se pešci ne umažejo. § 53. Cepljenje in žaganje drv. Cepljenje drv na javnih cestah je prepovedano Ža¬ ganje drv je dovoljeno le za hišno porabo in le tam, kjer se prehod ne ovira in kjer ni posebno živahnega pro¬ meta. To pa velja le za take hiše, ki nimajo priprav¬ nega prostora v drvarnici, na dvorišču ali na vrtu. Hodnik ali pešpot se ne sme za to nikdar uporab¬ ljati. Drva se smejo skladati le tik hodnika ali pešpota v širini, kakor so polena dolga, in morajo biti tako zlo¬ žena, da se ne morejo podreti. Žaganje in prenašanje drv se mora takoj pričeti, delo nepretrgoma nadaljevati in čimprej dovršiti. 131 Po dovršenem delu se mora cesta očistiti žaganja in drugih odpadkov Prepovedano je pri takem opravilu za¬ bijati kole v cesto. Žago ali stroj je treba postaviti tik ob hodniku, da ne ovirata prometa, in ju takoj po dokončanem delu od¬ straniti. Žaganje je dovoljeno le pri dnevni svetlobi in tudi poleti ne pred 7. ali po 20. uri. § 54. Razbijanje premoga, žaganje in tesanje lesa. Razbijanje premoga, žaganje in tesanje stavbnega lesa je na javni cesti prepovedano. § 55. Nakladanje in razkladanje vozov. Na javni cesti se smejo vozovi nakladati ali razkla¬ dati le tedaj, če pri hiši ni primernega dvorišča ali uvoza. Nakladanje ali razkladanje se mora pričeti takoj, ko se pripelje voz, in se mora nadaljevati in dovršiti brez prenehanja z zadostnim številom delovnih sil, potem pa voz takoj odstraniti. § 56. Dovažanje in spravljanje ledu. Z ledom naloženi vozovi se morajo pri skladanju postavljati zapored in tako, da promet ni oviran. Razbijanje in spravljanje ledu se mora pričeti takoj, ko se led pripelje in nepretrgoma nadaljevati. Ko se delo konča, je treba prostor osmažiti in posuti s peskom, pepelom ali žaganjem. Pri prevažanju ledu mora voznik z voza odpadle kose pobrati in jih naložiti nazaj na voz. 9 * § 57 . Zakrivanje svetiljk in drugega. Prepovedano je z izveski, žaluzijami in sličnim za¬ krivati javne svetiljke, hišne številke, ulične napise in vodovodne znake na hišah in ograjah. § 58 . Prilepijanje lepakov. Prilepljanje lepakov in razglasov na javnih cestah je dovoljeno samo na prostorih, ki so za to določeni. Prepoveduje se pritrjevati lepake na hiše, drevesa, zidovje, ograje, brzojavne in elektrovodne drogove itd. § 59 . Razdeljevanje letakov. Razdeljevanje letakov je dopustno le po predpisih zakona o tisku. Za prenašanje reklamnih napisov izdaja dovoljenje pristojno policijsko oblastvo (v Ptuju mestno načelstvo). X. Zaščita javnih cest. § 60 . Poškodovanje naprav. Razen dejanj, ki se kaznujejo po čl. 36. uredbe o za¬ ščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, je kaznivo: ugašati svetiljke cestne razsvetljave, laziti preko ograj, ki so postavljene v varstvo javnih potov, spomenikov, nasadov in drugih naprav, samovoljno premeščati, ma¬ zati in popisovati ograje, kažipote, ulične tablice, var¬ nostne znake, hišne številke, nasade, klopi in druge 133 naprave in priprave, ki imajo namen varovati, označe¬ vati, vzdrževati in olep.ševali javne ceste in prostore ali so v občne korist, ter vsako dejanje in vsaka opustitev, s katerima se otežuje ali zapira prost pristop k njim. § 61 . Postavljanje predmetov na okna itd. Predmeti, ki se postavljajo ali obešajo na okna, bal¬ kone ali na zidovje, se morajo tako pritrditi, da ne mo¬ rejo pasti na cesto ali hodnik, kjer bi utegnili ogražati varnost oseb in imovine. Prepovedano je tudi kakršnekoli predmete metati skozi okno ali čez balkon na cesto ali druge javne pro¬ store. XI. Snaga na javnih cestah, ulicah, trgih in nasadih. § 62 . Splošna odredba. Snaženje in škropljenje javnih cest, ulic, potov, pre¬ hodov, trgov in nasadov mora opravljati občina. Prehode mora čistiti prav tako, kakor se čistijo hodniki in peš¬ poti. Hodnike in pešpote mora snažiti in škropiti lastnik, oskrbnik, hišnik, ali najemnik hiše, stavbišča ali dru¬ gačnega zemljišča ob vsej dolžini do ličnega posestva, kolikor občina sama ne prevzame te obveznosti ali čišče¬ nja ne uredi drugače. Kjer občina ne prevzame te obveznosti, uredi način in čas snaženja in škropljenja tako, da delo ne ograža zdravstva, ne nadleguje prebivalstva in je časovno po možnosti v skladu s čiščenjem, ki ga opravlja sama. 134 § 63 . Onesnaženje javnih cest. Prepovedano je vsako onesnaženje javnih cest, ulic, trgov, nasadov itd. Onesnaženje je tudi pisanje in risanje po zidovih, pljuvanje, izlivanje vode, pomij, nesnažne vode in smrdljivih tekočin na cestne jarke in požiral¬ nike, opravljanje potrebe na javni ulici, izkladanje smeti in odpadkov vsake vrste ter puščanje deževnice iz pokvar¬ jenih strešnih žlebov, najsi se to zgodi namenoma ali iz malomarnosti in najsi ima dotična cesta tlak ali ne. Vse strehe na javne ceste morajo imeti dobre žlebove in snežne prestreznike. Prepovedano je metati na ceste, ulice, trge, hodnike in pešpote ter po nasadih žareče vžigalice, tleče ostanke cigar ali cigaret, papir, kostanj, in kostanjeve luščine, olupke pomaranč, jabolk, odpadke jedil in podobno. § 64 . Odlaganje snega, materiala in odpadkov. Odlagati sneg, led, material, prst, grušč, smeti in odpadke je dovoljeno le na onih prostorih, ki jih je za to določila občina. Prepovedano je metati smeti, kamenje in druge predmete v reke, potoke, njihove pritoke in odtoke, razen če občina kje za ta namen odredi posebna mesta. § 65 . Pranje in napajanje na javnih vodnjakih. Na javnih vodnjakih se ne smejo prati in ne izplako- vati posoda, perilo, zelenjava ali drugi predmeti. V strugah tekočih vod se sme prati le na onih mestih, ki jih je za to določila občina. Prav tako je prepovedano na javnih vodnjakih, razen onih na živinskih sejmih, napajati ali umivati živino. 135 § 66 . Razobešanje perila in iztepavanje stanovanjske opreme. Na javnih cestah in ulicah, na vratih, oknih in bal¬ konih ob javni cesti je prepovedano razobešati perilo, prezračevati in iztepavati posteljno opravo, žimnice, pre¬ proge in slično. Prepovedano je od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj iztepavati stanovanjsko opremo, posebno preproge, na krajih in na način, ki moti mir soseščine. § 67 . Razobešanje mesa. Meso in drugi predmeti, po katerih se lahko občin¬ stvo pomaže, se ne smejo obešati ali izlagati na zid, na vrata in okna proti javni cesti. Meso in mesni izdelki ne smejo viseti zunaj stojnic. § 68 . Prevažanje mesa. Meso mora biti med prevažanjem zavito v snažne bele prte. Mesarjem in njihovim pomočnikom ni dovo¬ ljeno sedeti na vozu v umazanih ali krvavih oblekah in predpasnikih. Spremljevalci vozov morajo sedeti na po¬ sebnem za to pripravljenem sedežu spredaj ali zadaj, in sicer tako, da se ne dotikajo mesa. § 69. Rušenje zidovja. Pri rušenju se mora zidovje polivati z vodo, da se prepreči nadležno in zdravju škodljivo prašenje. Prst, grušč in material pri stavbah je treba nemu¬ doma odstraniti. 136 § 70. Vozila za prevažanje tekočin, prašljivih in smrdljivih predmetov. Razen predpisa 61. 23. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih se odreja, da morajo biti vozila za prevažanje tekočin nepropustna, za prevažanje predmetov, ki povzročajo prah, kakor cement, živo apno, premog, lesno oglje, grušč in podobno, tako urejena, da se material ne iztresa ali praši, za prevažanje smrdljivih predmetov, kakor so mesni in mesniški odpadki, pokvar¬ jena živila in slično, pa v zaprtih in znotraj s pločevino obitih koritih (trugah) ali drugih posodah. Za odvažanje fekalij, gnoja in smeti veljajo predpisi naslednjih paragrafov. § 71. Praznjenje stranišč in greznic. Greznice in gnojne jame morajo biti dobro pokrite. Čiščenje in praznjenje stranišč in greznic ter odvažanje njihove vsebine, kakor tudi odstranjevanje in odvažanje drugih smrdljivih in ostudnih predmetov je dovoljeno v notranjem delu mesta Ljubljane le od 23. do 4. ure ponoči. V zunanjem delu okoliša uprave policije v Ljubljani, v okolišu predstojniištev mestne policije v Mariboru in v Celju ter v mestni občini Ptuj je dovoljeno črpanje in odvažanje navedenih predmetov s pnevmatičnimi apa¬ rati in hermetično zaprtimi specialnimi vozovi s kovina- stimi posodami tudi izven navedenega časa. Če se v teh okoliših ne uporabljajo opisani specialni vozovi, se smejo greznice in stranišča prazniti, poleti, t j. od 1. aprila do 30. septembra, od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, pozimi pa od 20. ure zvečer do 7 ure zjutraj. V notranjem delu mesta je dovoljeno odvažati feka¬ lije vobče le s posebnim hermetično zaprtim vozom, 137 drugod pa morajo biti vozovi in posoda, v katerih se fekalije prevažajo, tudi če se to dela pomoči, nepropustni, zaprti in zunaj očiščeni, da je vsako onesnaženje cest in širjenje smradu izključeno. Fekalije in drugi odpadki, ki povzročajo smrad, se ne smejo raztresati in razlivati na zemljiščih v notra¬ njem delu mesta, razen kadar se to dovoli ob primernih kavtelah. Odvažanje gnoja. V notranjem mestu se sme prevažati gnoj samo z vozovi, ki jih je odobrila za ta namen občina in to le v času, navedenem v 3. odstavku § 71. te naredbe; v zu¬ nanjih delih mesta in okoliških krajih pa v pokritih in tako trdnih trugah, da se gnoj ne more raztresati in z njim onesnažiti cesta ali okužiti zrak. V krajih s po¬ polnoma kmečkim značajem se smejo uporabljati običajni vozovi. § 73. Odvažanje smeti in kuhinjskih odpadkov. Smeti in drugi odpadki naj se v vsakem gospodinj¬ stvu po možnosti upepelijo in upepeljeni oddajo smetarju. Smeti, pepel in druge suhe odpadke odvažajo v mestu Ljubljani občinski vozovi, ki morajo biti zgrajeni po pred¬ pisu § 70 te naredbe. Stranke smejo prinesti zaboje z odpadki pred hišo šele potem, ko je smetar naznani) prihod. Zaboji se ne smejo postavljati pred dohodom smetarja v veže ali pred hišo. Kjer še ni urejen ta način odvažanja smeti, mora biti v vsaki hiši dovolj velika in s tesno zapirajočim železnim pokrovom opremljena betonirana greznica, da se v njej smeti odlagajo in po potrebi odvažajo. Pri¬ stojna občina odloči, ali se dopušča ta način ali uvede odvažanje po načinu iz prejšnjega odstavka. 138 § 74. Odstranjevanje odpadlih ali izlitih predmetov. Kdor pri nakladanju ali izkladanju blaga ali mate¬ riala, pri odvažanju ali prenašanju itd. onesnaži ob¬ jekte, navedene v § 62., jih mora takoj očistiti, sicer bi se snaženje odredilo na stroške tistega, ki je to zakrivil. Isto velja, če kdo te objekte onesnaži s tem, da se posoda razbije ali če posoda pušča. § 75. Kidanje snega in posipanje hodnikov. Kadarkoli zapade sneg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih zemljišč ob cesti, skidati sneg s hodnika ali pešpota ob vsej dolžini posestva. Če radi snega polzi, ali kadar se napravi po¬ ledica, mora takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kadar zapade sneg ali se napravi poledica ponoči, se mora dovršiti snaženje in posipanje vsaj do 7. ure zjutraj. Pri neprestanem sneženju se mora hodnik ali pešpot osnažiti večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Sneg in led se ne smeta odmetavati v odtočne jarke, tik ob robnike, na rešetke odtočnih kanalov in na tram¬ vajsko progo. Z dvorišč spravljeni sneg ali led se ne sme odkladati na cesto, temveč ga je treba izvoziti v vodo ali na od- kazane prostore. Sneg, ki sam »drči ali se pomeče s strehe, morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje stroške zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in vobče, kadar se sneg in led tajata, je treba hodnike in pešpote po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. Odtočne kanale in kanalske požiralnike mora čistiti občina tako, da odtok vode ni oviran. Občina sme po brezuspešnem opominu dati izvršiti opuščeno ali nemarno opravljeno delo na stroške od¬ govorne osebe. Snaženje oken. Okna visokih pritličij in gorenjih nadstropij sUnion«); Gledališka ulica ob hišah med Knafljevo ulico in Aleksandrovo cesto (za operno gledališče); Erjavčeva cesta ob hišah nasproti dramskemu gleda¬ lišču za to gledališče; Masarykova cesta pred glavnim kolodvorom na za- padni strani vzhodnega otoka; Beethovnova ulica med Knafljevo ulico in Aleksan¬ drovo cesto v smeri proti Aleksandrovi cesti; Cigaletova ulica ob justični palači; Tabor ob Sokolskem domu; Simon Gregorčičeva ulica za bansko palačo; Št. Jakobski trg ob cerkvi nasproti poštne direkcije; Mestni trg za Robbovim vodnjakom; Krekov trg ob Fabianovi gostilni; Ruska ulica; Pred dolenjskim kolodvorom in gorenjskim kolo¬ dvorom; Kongresni trg nasproti restavraciji Zvezda; Kongresni trg nasproti univerzi ob vremenski hišici; Lipičeva ulica za bolnico in Lipov drevored ob velesejmu. 9. Avtobusni promet in stojišča. Kot postajališča za avtobuse so dovoljene naslednje ulice in trgi: Tavčarjeva ulica, Gledališka ulica od Puharjeve ulice do Gosposvetske ceste, Krekov trg, Kongresni trg nasproti restavraciji Zvezda, Borštnikov trg, Dolenjska cesta pred gostilno Češnovar. Dovoz na stojišče v Tavčarjevi ulici se vrši iz smeri Ježice po Tyrševi cesti, Trdinovi ulici in Cigaletovi ulici, odvoz po Tavčarjevi ulici in Tyrševi cesti. 10 * 148 Dovoz na stojišče v Gledališki ulici se vrši iz smeri Št. Vida po Celovški cesti, Bleiweisovi cesti in Puhar¬ jevi ulici, odvoz po Gledališki ulici in Gosposvetski cesti. Dovoz na stojišče na Krekovem trgu se vrši iz smeri Dolenjske ceste in Stepanje vasi po Streliški ulici, iz smeri Sv. Križa in Sv. Jakoba po Komenskega ulici, Resljevi cesti in Kopitarjevi ulici. Odvoz se vrši po istih ulicah. Avtobusom, ki obratujejo na progah med Ljubljano in zunanjimi kraji, je dovoljena vožnja samo do oblastve¬ no ugotovljenih postajališč. Prepovedana jim je pa vsaka vožnja po notranjosti mesta izvzemši za nujna popravila, nabavo goriva in izredne primere, za katere bo uprava policije dajala posebna dovoljenja. 10. Stojišča za izvoščke (avtoizvoščke in fiakarje). Kot postajališča za izvoščke (avtoizvoščke in fiakar¬ je) so dovoljene naslednje ceste in trgi: Aleksandrova cesta, zapadno od vhoda v kino »Ideal«, Miklošičeva cesta nasproti hotelu »Union«, Mestni trg pred prodajalno mestne elektrarne, Masa- rykova cesta na otoku med Kolodvorsko ulico in Miklo¬ šičevo cesto, Zaloška cesta pred bolnico, vzhodno od vhoda. 11. Kolesarjenje in vožnja z ročnimi vozički. Kolesarjenje in vožnja z ročnimi vozički po hodnikih in pešpotih sta na vsem področju uprave policije pre¬ povedana. 12. Gonja živine. Gonja živine v gručah je dovoljena v smeri proti klavnici in sejmišču samo po naslednjih ulicah: a) iz smeri T.vrševe ceste: Pokopališka cesta, Vilharjeva cesta, Šmartinska cesta, Jegličeva cesta, Lipičeva ulica, Vrazov trg, Sv. Petra most, Ambrožev trg, Poljanska cesta; 149 b) iz smeri Celovške ceste: Alešovčeva cesta, Černetova ulica, Janševa ulica, Podmilščakova ulica, Kobaridska ulica, Smoletova ulica, Pleteršnikova ulica, Livarska ulica, Pokopališka ulica m dalje kakor pod a); c) iz smeri Tržaške ceste: Langusova ulica, Verstovškova ulica, Groharjeva cesta, Dobrilova ulica, Trnovski most, Cerkvena ulica, Trnovski pristan, Prulski most, Prale, Gruberjevo na¬ brežje, Za gradom, Domobranska cesta. Poljanska cesta: č) iz smeri Dolenjske ceste: Karlovški most, Za gradom, Domobranska cesta, Poljanska cesta; d) iz smeri Stepanje vasi: Poljanski most, Poljanska cesta; e) iz smeri Most: Zaloška cesta, Vodmatski most, Ob Ljubljanici, Potočnikova cesta. Poljanska cesta; f) iz smeri Šmartinske in Savske ceste: Šmartinska cesta, Jegličeva cesta in dalje kakor pod a); g) iz smeri Glavnega kolodvora: Masarykova cesta, Jegličeva cesta in dalje kakor pod a). 13. Tranzitni promet in tranzitni težki promet. Za tranzitni promet vobče, in posebno za težki tran¬ zitni promet naj se uporabljajo naslednje komunikacije: Krožna linija: Bleiweisova cesta—Rimska cesta—del Emonske ce¬ ste—Cojzova cesta—Šentjakobski most—Trubarjeva uli- 150 ca—Sv. Jakoba trg—del Rožne ulice—del Florjanske ulice—Karlovška cesta—Za gradom—Domobranska ce¬ sta—del Poljanske ceste—Ambrožev trg—Šentpeterski most—del Fiignerjeve ulice—del Sv. Petra ceste—Jegli¬ čeva cesta—Masarykova cesta. Radialne linije zunaj krožne linije: a) Celovška cesta, b) del Tyrševe ceste z odcepi, Vodovodna, Linhartova in Vilharjeva cesta, c) Šmartin- ska cesta, č) Zaloška cesta, d) del Poljanske ceste, most čez Grubarjev prekop in del Hradeckega ceste v pravcu proti Hrušici, e) Dolenjska cesta, f) Ižanska cesta, g) Opekarska cesta—Krakovski pristan—most čez Grada- ščico—Krakovski nasip, h) Cesta v Mestni log—Karunova ulica—Trnovski most—del Emonske ceste in kot odcep Cesta na Loko, i) Tržaška cesta, j) del Erjavčeve ceste— Cesta v Rožno dolino in kot odcep Cesta na Rožnik. Komunikacije znotraj krožne linije: a) Gosposvetska cesta, b) del Tyrševe ceste—Tav¬ čarjeva ulica in Dalmatinova ulica—Komenskega ulica— del Vidovdanske ceste—Tabor—Vrhovčeva ulica, c) Me¬ telkova ulica, č) Pražakova ulica—Slomškova ulica— Tabor—del Fiignerjeve ulice (med Taborom in Sv. Petra cesto), d) Vegova ulica, Kongresni trg—WoIfova ulica— Marijin trg—del Miklošičeve ceste (do Trga Kralja Petra) ter kot odcep del Sv. Petra ceste (do Resljeve ceste), e) Resljeva cesta—Zmajski most—Kopitarjeva ulica— Streliška ulica in Poljanska cesta. § 2 . Kolikor kazniva dejanja ali opustitve iz te naredbe ne spadajo pod strožje odredbe kazenskega zakonika ali ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti pro¬ meta na njih, se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 10 dni. 151 Kršitev predpisov § 1., točka 13., je kazniva, če je zagrešena kljub izrečni prepovedi ali zapovedi uprave policije ali njenih organov. § 3 . Naredba dobi obvezno moč BO. dan po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Ljubljana, dne 31. maja 1933. Upravnik policije: Kerševan s. r. 11 . Naredba predstojnika mestne policije v Mari¬ boru o prometnih prepovedih, ome¬ jitvah in ureditvah na področju pred- stojništva mestne policije v Mariboru.* Na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi predpisujem v smislu § 3. naredbe bana Dravske bano¬ vine o zaščiti javnih cest, varnosti prometa na njih, o miru ter snagi za področja uprave policije v Ljubljani, predstojništev- mestne policije v Mariboru in Celju in mestne občine v Ptuju (mestnega cestnega reda) z dne 30. maja 1933., II. 9720/1., »Službeni list« štev. 307/48 iz 1. 1933., s pristankom kraljevske banske uprave Dravske banovine in po zaslišanju mestnega načelstva v Mariboru, da veljajo na področju predstojništva mestne policije v Mariboru do nadaljnjega naslednje prometne prepovedi, omejitve in ureditve: * Objavljena v »Služb, listu« z dne 14. junija 1933., št. 309/48. 152 § 1 . 1. Promet v mestnem parku. Dovoljen je samo osebni promet in promet z otro¬ škimi in bolniškimi vozički. 2. Za vozni promet prepovedane ulice. Vozni promet je prepovedan po naslednjih ulicah: Gosposka ulica, Slovenska ulica med Gosposko in Gledališko ulico, Ob jarku, Pod rotovžem, Jenkova ulica, Lekarniška ulica, Mesarska ulica, Splavarska ulica, Dravska brv, Livada, Ribiška ulica, Gospojna ulica med Koroško in Slovensko ulico, Tkalska ulica, Volkmerjeva ulica, Minoritska ulica in Ključavničarska ulica. V teh ulicah je dovoljen samo dovoz in odvoz za hiše, ki stoje v teh ulicah in nimajo drugega dovoza in odvoza. 3. V eni smeri dovoljena vožnja. Samo v eni smeri je dovoljena vožnja v Vetrinjski ulici, in sicer v smeri od Grajskega trga proti Glav¬ nemu trgu. 4. Za avtomobilski in težki tovorni promet prepo¬ vedane ulice. Prepovedan je avtomobilski in težki tovorni promet po Langusovi in Barvarski ulici. 5. Parkiranje avtomobilov. Parkiranje avtomobilov je dovoljeno na naslednjih javnih prostorih: Pred kolodvorom: na Trgu Svobode in na Glavnem trgu. to pa le v okviru, ki ga določi predstojništvo mestne policije spo¬ razumno z mestnim gradbenim uradom in mestnim tržnim nadzorstvom. 6. Tranzitni promet in težki promet. Za tranzitni promet vobče, posebno za težki promet naj se uporabljajo naslednje komunikacije: a) Aleksandrova—Kopališka—Tattenbachova—Glav¬ ni trg—državni most—Kralja Petra trg—Masarykova— Tržaška, b) Meljska cesta, c) Koroška—Tattenbachova— Plinarniška, č) Strossmajerjeva—Gosposvetska—Vrbano- va, d) Ruška cesta in Pobrežka cesta, e) Dvorakova— Valvazorjeva — Frankopanova — Radvanjska — Pohorska, f) Valvazorjeva—Smoletova—Tvorniška, g) Stritarjeva, h) Koroščeva—Maistrova—Kopitarjeva, i) Trg Svobode— Gregorčičeva, j) Betnavska cesta južno od Stritarjeve, k) del Krekove in Trubarjeve med Strossmajerjevo in Koroščevo, 1) Prešernova ulica. 7. Stojišče za avtobuse. Za stojišče avtobusov se določa prostor na Glav¬ nem trgu. 8. Stojišča za izvoščke. Kot stojišča za fiakarje se določajo prostor pred glavnini kolodvorom, Aleksandrova cesta, Glavni trg pred »Veliko kavarno«, Slomškov trg pred pošto, Vod¬ nikov trg in Kralja Petra trg. Za stojišče avtotaksijev pa se odrejajo prostor pred glavnim kolodvorom, Trg Svobode, odnosno v nočnem času Kopališka ulica ter Glavni trg pred »Veliko ka¬ varno«. § 2 . Kolikor kazniva dejanja ali opustitve iz te naredbe ne spadajo pod strožje odredbe kazenskega zakonika ali ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti pro¬ meta na njih, se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 Din v korist državne blagajne, ob neplačilu denarne kazni v odre¬ jenem roku pa z zaporom 1 do 10 dni. 154 Kršitev predpisa § 1., točka 6., je kazniva, če je zagrešena kljub izrečni prepovedi ali zapovedi predstoj- ništva mestne policije ali njegovih organov. § 3. Naredba dobi obvezno moč 30. dan po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Maribor, dne 31. maja 1933. Predstojnik mestne policije: dr. Hacin s. r. 12 . Naredba predstojnika mestne policije v Celju o prometnih prepovedih, omejitvah in ureditvah na področju predstojništva mestne policije v Celju.* Na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi predpisujem v smislu § 3. naredbe bana Dravske bano¬ vine o zaščiti javnih cest, varnosti prometa na njih, o miru ter snagi za področja uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije v Mariboru in v Celju in mestne občine v Ptuju (mestnega cestnega reda) z dne 30. maja 1933., II. No. 9720/1., »Službeni list« štev. 307/48 iz 1. 1933., s pristankom kraljevske banske uprave * Objavljena v »Služb, listu« z dne 14. junija 1933., št. 310/48. Dravske banovine in po zaslišanju mestnega načelstva v Celju, da veljajo na področju predstojništva mestne poli¬ cije v Celju do nadaljnjega naslednje prometne pre¬ povedi, omejitve in ureditve: § 1 - 1. Za vozni promet prepovedane ulice: Zagata, ozki del ulice Za kresijo, Ozka ulica, Na okopih, Ključavni¬ čarska ulica in Vrtna ulica. 2. V eni smeri dovoljena vožnja: Gubčeva ulica od Krekovega trga v smeri proti Cankarjevi ulici in Gleda¬ liška ulica v smeri od Dečkovega trga proti Vodniko¬ vi ulici. 8. Za promet s kakršnimikoli tovornimi vozili, bodi¬ si praznimi ali naloženimi bodisi z živalsko vprego ali motornim pogonom ter avtobusi prepovedane ceste in ulice: Aleksandrova ulica, Gubčeva ulica, Prešernova ulica, Glavni trg, Kralja Petra cesta do Vodnikove ulice, Kore¬ nova ulica in Za kresijo. Izvzeta so tovorna vozila za lokalne potrebe v teh ulicah. 4. Prepovedana je vožnja z motornimi kolesi s pri¬ kolicami ali brez prikolic na črti: kolodvor, Krekov trg, Aleksandrova ulica, Prešernova ulica ter Slomškov trg. Glavni trg, Kralja Petra cesta do Vodnikove ulice. 5. Parkiranje avtomobilov je dovoljeno na naslednjih javnih prostorih: Dečkov trg ob Narodnem domu, Kolenčeva ulica — zapadna stran, Kralja Petra pesta od izključno hiše št. 89 do Levsti¬ kove ulice (gostilna Branibor). 6. Za tranzitni promet, in posebno za tovorni promet iz Ljubljanske ceste, Ipavčeve ulice (Šmartinske ceste), Mariborske ceste, Klavniške ulice (Teharske ceste) in Brega (ceste v Laško) naj se uporabljajo: 156 Gregorčičeva in Levstikova ulica, Vodnikova ulica in Cankarjeva cesta, Aškerčeva ulica—Krekov trg, Razlagova ulica—Kapucinska ul.—Kapucinski most. Dečkov trg—Gosposka ulica—Slomškov trg—Kapu¬ cinska ulica—Kapucinski most. 7. Stojišča za avtobuse: Pred kolodvorom (na levi strani), pred gostilno Branibor na Kralja Petra cesti, pred gostilno Skoberne na Ljubljanski cesti. 8. Stojišča za izvoščke: avtotaksi: Krekov trg, ob hotelu Union; fiakarji: pred kolodvorom (na desni strani). § 2 . Kolikor kazniva dejanja ali opustitve iz te naredbe ne spadajo pod strožje odredbe kazenskega zakonika ali ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti pro¬ meta na njih, se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 10 dni. Kršitev predpisa § 1., točka 6., je kazniva, če je zagrešena kljub izrečni prepovedi ali zapovedi predstoj- ništva mestne policije ali njegovih organov. § 3 . Naredba dobi obvezno moč 30. dan po objavi v -Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Celje, dne 31. maja 1933. Predstojnik mestne policije: Puš s. r. 157 13. Naredba mestnega načelstva v Ptuju o pro¬ metnih prepovedih, omejitvah in ure¬ ditvah v mestni občini Ptuj.* Na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi predpisujem v smislu § 3. naredbe bana Dravske bano¬ vine o zaščiti javnih cest, varnosti prometa na njih, o miru ter snagi za področja uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije v Mariboru in v Celju in mestne občine v Ptuju (mestnega cestnega reda) z dne 30. maja 1933., II. No. 9720/1., »Službeni list« štev. 307/48 iz 1. 1933., s pristankom kraljevske banske uprave Dravske banovine, da veljajo v mestni občini Ptuj do nadaljnjega naslednje prometne prepovedi, ureditve in omejitve. § 1 . 1. Za motorna vozila sta prepovedani: Vseh svetni¬ kov ulica od lekarne Molitor do gostilne Mahorič in Stara ulica. 2. Vožnja s težkimi tovornimi vozili razen za po¬ trebe dotične ulice je prepovedana po Stari ulici, Vseh svetnikov ulici in Cankarjevi ulici. 3. Za tranzitni promet in tranzitni težki promet naj se uporabljajo naslednje komunikacije: a) smer Maribor—Ormož in obratno: Dravski most—Dravska ulica—Vošnjakova ulica— Mestni vrt—Zrinjsko-Frankopanska—Ormoška cesta. b) smer Maribor—Ljutomer in obratno: * Objavljena v »Služb, listu« z dne 14. junija 1933., št. 311/48. 158 Dravski most—Dravska ulica—Vošnjakova ulica— Minoritski trg—Krempljeva ulica—Florjanski trg—Miklo¬ šičeva ulica—Srbski trg—Ljutomerska cesta. 4. Za kolesarje je dovoljena samo pešpot od drav¬ skega mosta do Tajčmanovega stolpa, desna pešpot Na pristanu proti klavnici ter desna pešpot na Ljutomerski cesti proti Rogoznici. 5. Kot stojišče za avtobuse in izvoščke se smeta uporabljati le Florjanski in Minoritski trg. § 2 . Kolikor kazniva dejanja ali opustitve iz te naredbe ne spadajo pod strožje odredbe kazenskega zakonika ali ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti pro¬ meta na njih, se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 10 dni. Kršitev predpisa § 1., t. 3., je kazniva, če je zagre¬ šena kljub izrečni prepovedi ali zapovedi mestnega na¬ čelstva ali njegovih organov. § 3. Naredba dobi obvezno moč 30. dan po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Ptuj, dne 31. maja 1933. Po naročilu mestnega načelnika magistratni ravnatelj: Zavadlal s. r. 159 14 . V. No. 4074/1. Prepoved vožnje motornih vozil na občinski cesti Maribor — Kamnica — Rošpoh. Na predlog občin Maribor, Kamnica, Krčevina in Rošpoh ter po zaslišanju tehničnega razdelka pri sres- kem načelstvu v Mariboru levi breg, se prepoveduje na osnovi § 7. zakona z dne 5. decembra 1931., »Služb, list« št. 616/81 iz leta 1931. vožnja z motornimi vozili vobče po občinski cesti Maribor—Kamnica—Rošpoh do gostilne Lorenčič, in sicer do preklica. Prestopki te prepovedi se kaznujejo po členu 36/19 ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti pro¬ meta na njih (»Uradni list« št. 273/64 iz 1. 1929.). Denar¬ ne kazni se stekajo v cestni fond one občine, kjer se prestopek zagreši. Prepoved vožnje z motornimi vozili morajo tangira- ne občine naznačiti z napisnimi deskami na obeh koncih predmetne ceste. Lastniki motornih vozil, ki stanujejo ob navedeni občinski cesti, se morajo posluževati najbližje poti, da pridejo s prepovedane občinske ceste na državno ali banovinsko cesto. Ta pomožna vožnja ni prepovedana. Sresko načelstvo naj odredi, da bo prepoved na kra¬ jevno običajni način objavljena in da bodo prepovedne deske pravilno postavljene. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. julija 1932. 160 15. V. No. 4100/1. Navodila za izvajanje zakonitih predpisov o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih.* I. Dovolitve za izredno uporabljanje javnih cest ali cestnega zemljišča za skladanje materiala, polaganje cevi, postavljanje lop in drogov itd., dalje za izdelavo propustov in mostišč kraj javne ceste radi dostopa na obcestna zemljišča in slično, daje na utemeljeno prošnjo: 1. kraljevska banska uprava: za državne, banovin¬ ske in dovozne ceste k železniškim postajam, in 2. uprava pristojne občine: za občinske ceste. (§ 1. zakona o državnih cestah, Ur. 1. 246/60—1929., §§ 48. in 67. zak. o nedržavnih cestah, Ur. 1. 247/60—1929., in čl. 12. ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, Ur. 1. 273/64—1929.) Dovolitve za transport izrednih tovorov in uporabo protipredpisnih vozil na javnih cestah daje: 1. kraljevska banska uprava: za državne, banovin¬ ske in dovozne ceste k železniškim postajam, in 2. uprava pristojne občine: za občinske ceste (čl. 4., 12. in 21. ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in var¬ nosti prometa na njih). Izjemne dovolitve za gradnjo poslopij in drugih zgradb ter naprav vobče v zaščitnem pasu javne ceste, t. j. v prostoru ob javni cesti, ki mora biti radi pregleda ceste praviloma svoboden, daje za vse vrste javnih cest kraljevska banska uprava po §§ 1. in 4. zakona o izpre- membah in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih (»Službeni list« 616/81 iz leta * »Službeni list« z dne 3. avgusta 1932., št. 524/61. 161 1931.), po zaslišanju tehničnih razdelkov pri sreskih na¬ čelstvih glede državnih cest, glede banovinskih in do¬ voznih ter občinskih cest pa po zaslišanju sreskih cest¬ nih odborov (tehničnih organov), odnosno občinskih uprav. II. O vseh lokalnih komisijskih ogledih in razpravah glede gradb in naprav v cestnem zaščitnem pasu v smi¬ slu § 1. zakona o izpremembah in dopolnitvah uredbe o za¬ ščiti javnih cest in varnosti prometa na njih je obveščati tudi kraljevsko bansko upravo, tehnični oddelek, ki bo odredila k ogledu strokovnega organa bodisi pri zunanji tehnični službi bodisi pri tehničnem oddelku. Izjemnih dovolitev, ki bi jih dala nepristojna oblastva ali organi cestne uprave, banska uprava ne bo priznala, ker za te dovolitve niso pristojni niti tehnični razdelki niti sreski cestni odbori niti strokovno cestno osebje. III. Glede zgradb in naprav v zaščitnem pasu držav¬ nih, banovinskih in dovoznih cest k železniškim posta¬ jam ter občinskih cest, ki so jih postavili lastniki brez zakonite dovolitve, se opozarja na določilo §§ 1. in 5. cit. zakona o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. IV. Prestopke po uredbi o zaščiti javnih cest in var¬ nosti prometa na njih ter po zakonu o izpremembah in dopolnitvah te uredbe preiskuje in izreka kazni pristoj¬ no občno upravno oblastvo prve stopnje po službeni dolž¬ nosti bodisi na prijavo organov javne varnosti ali orga¬ nov cestne uprave ali privatnih oseb. V kazenski razsodbi se izreče s pozivom na čl. 37. cit. ministrske uredbe tudi povračilo povzročene škode, kakor jo ugotove za državne in banovinske ter dovozne ceste k železniškim postajam pristojni cestni nadzorniki, za občinske ceste pa dva zaprisežena izvedenca. V. Glede nedostatkov na javnih cestah, za katere je po §§ 1. in 5. zakona o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest odrejeno, da se odstranijo prisilno s kaznijo, pristojna upravna oblastva ne izdajajo odločb glede odstranitve nedostatkov ali po¬ li 162 prave poškodovane ceste, marveč postopajo izključno le po navedenih predpisih* VI. Pristojna občna upravna oblastva prve stopnje prisilijo osebe, ki kršijo določilo čl. 4., odstavka prvega, zakona o zaščiti javnih cest, s kaznijo, da se pokore za¬ konu, kazen pa izrekajo po čl. 36., točki 12., ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, odnosno po čl. 36., točki 31., cit. uredbe v obliki § 8. navedenega zakona. Glede obveznosti lastnikov gostiln in drugih obrato¬ valnic ob javnih cestah odločajo v sporu glede državnih, banovinskih in dovoznih cest k železniškim postajam kra¬ ljevska banska uprava in glede občinskih cest pristojne občinske uprave v prvi stopnji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. julija 1932. 16 . Razglas o širini kolesnih platišč.** Z ministrsko uredbo o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929., razglašeno v »Služ¬ benih novinah« dne 17. junija 1929., št. 139/LVIII (Ur. 1. 273/64—1929.), so predpisana v čl. 18. za tovorna vozila sledeča platišča: Za štirikolesno vozilo z nečisto težo, t. j. težo vozila in tovora, do 1200 kg: širina platišč 6 cm, do 2000 kg: 8 cm, do 3500 kg: 11 cm, preko 3500 kg: 16 cm; * Točki IV. in V. sta bili prevzeti kot člena 106. in 107. v občni cestni red. ** »Služb, list« št. 188/33 iz 1. 1931. 163 za dvokolesna vozila z nečisto težo do 750 kg: 6 cm, preko 750 kg pa 11 cm. Za tovorna vozila po ministrski uredbi se smatrajo vsa vozila za obrtno, trgovinsko ali kmetijsko gospodar¬ sko prevažanje materiala ali blaga, pri čemer kmetska vozila za lastne potrebe poljedelskih obratov niso izvzeta. Glede motornih vozil (avtomobili, avtobusi, trak¬ torji in motocikli) veljajo predpisi čl. 4., 18., 30. in 31. navedene ministrske uredbe ter pojasnilo v »Službenem listu kraljevske banske uprave« štev. 70/10—1931. Po čl. 38. ministrske uredbe je z dnem, ko stopi uredba v veljavo, to je z dnem 17. junija 1929., prepo¬ vedano, izdelovati nova tovorna vozila- s platišči, ožjimi od 6 cm. Izmena platišč na tovornih vozilih po čl. 18. cit. uredbe se mora izvršiti v treh letih od dne razglasitve uredbe, t. j. najkesneje do dne 17. junija 1932. leta. Od navedenega dne dalje se tovorna vozila s platišči, ožjimi od 6 cm, ne smejo uporabljati na javnih cestah, bodisi državnih, banovinskih ali dovoznih cestah k železniškim postajam, bodisi na občinskih cestah I. in II. reda. Prestopki zoper predpise navedene uredbe se bodo kaznovali po čl. 36., točki 19., z zaporom od 1 do 30 dni ali v denarju od 50 'do 1500 Din. Dejanja, kazniva' po tej uredbi, preiskuje in kazni izreka pristojno občno uprav¬ no oblastvo prve stopnje. Vsem pristojnim oblastvom, vsem sreskim cestnim odborom in občinskim upravam naročam, da nadzoru¬ jejo točno izvršitev zakonitih predpisov ter da vrše kon¬ trolo o tem po organih javne varnosti, odnosno organih cestne uprave, v prvi vrsti po cestarjih in cestnih nad¬ zornikih. Izjeme od zakonitih predpisov se ne bodo nikomur dovoljevale, zaradi česar so prošnje za oprostitev zako¬ nitih obveznosti brezpredmetne. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. maja 1931. 11 * 164 17 . Iz zakona o podjetjih za redni in občasni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili.* § 8 . Za odškodnino za uporabo cest se sme od podjetij pobirati davščina do 26 % od prodajne cene -vsake karte. T-a davščina gre v korist banovinskim: fondom za gradnjo in vzdrževanje cest, oziroma v korist -občini, kadar se promet vrši po ulicah ali cestah, ki jih mora vzdrževati občina. Natančnejša določila o tem se -predpišejo- s pra¬ vilnikom. 18 . Iz zakona o obrtih.** § 81. (*) Podjetja za redno -prevažanje potnikov in blaga z motornimi vozili se smejo izvrševati v kraju ali iz kraja v kraj po določenem voznem redu, v določeni smeri in na določenih cestah- ( 2 ) Dovolitev se da samo, če cesta, po kateri bo podjetje opravljalo- promet, in motorna vozila, s katerimi se bo promet vršil, -tehnično- ustrezajo pogojem) za oprav- * »Službene novine« z dne 12. decembra 1930., št. 28'6/X)GVII-I/609. — »Službeni list« -z dne 30. januarja 1931., št. 55/8. — Vse ostale določbe so razveljavljene z zakonom o obrtih. ** Zakon o obrtih glej »Službeni list« štev. 572/76 iz 1. 1931. 165 ljanje prometa brez nevarnosti za potnike in tujo imo- vino. V mestih z nad 30.000 prebivalci se daje dovolitev za izvrševanje teh obntov na področju mesta prvenstveno mestnim občinam. ( 3 ) Preden se izda dovolitev, mora zahtevati pri¬ stojno občno upravno oblastvo od mestne občine izjavo, ali se želi sama baviti s takim poslom. Izjavo mora od¬ dati občina v dveh mesecih. Če izjavi, da hoče sama osnovati tabo podjetje, mora to izvršiti v roku, ki ga ji določi pristojno občno upravno oblastvo. Ta rok ne sme biti daljši od šestih mesecev. Drugače se sme izdati do¬ volitev tudi zasebnim interesentom. ( 4 ) Motorna vozila se morajo, poreden se puste, v pro¬ met, pregledati ob prosilčevih stroških, predpisno re¬ gistrirati in se mora po vrsti vozil ugotoviti, ali je moči z njimi na zaprošeni progi obratovati. Proga (cesta) se pregleda samo izjemoma, če to zahtevajo posebni tehnični razlogi. Komisijo odredi ban one banovine, ki je pri¬ stojen, izdati dovolitev. Ban sme odrediti, da opravi pregled vozil pristojno prvostopno občno upravno ob¬ la S't VO'. ( 5 ) Dovolitev za opravljanje obratovanja teh pod¬ jetij se izda za najmanj pet let. Ko se izda dovolitev, se odobrita tudi vozni red in cenovnih za vožnjo in prevoz. Postopek zaradi izpremembe vožnje in oenov- nika se predpiše s pravilnikom. ( 6 ) Po izdaji dovolila se mora začeti promet naj- kesneje v treh mesecih- Drugače dovolitev prestane ve¬ ljati. Vsako prekinitev obratovanja mora predhodno odo¬ briti ban. Če prekine podjetje obrat brez. te odobritve, se sme dovolitev odvzeti, razen v primeru višje sile. § 82. č) Podjetje za prevažanje potnikov in blaga z mo¬ tornimi vozili je dolžno izvršiti pri zavarovalnem zavodu v državi zavarovanje za poškodbe in škode, ki bi se prizadele ob prevažanju potnikom in drugim osebam, in 166 sicer v obsegu, ki se odredi s pravilnikom. To zavaro¬ vanje gre v korist osebam, ki jim je prizadeta poškodba ali škoda. Dokler to zavarovanje ni izvršeno, se promet ne sme začeti. Neplačane premije se poravnavajo iz varščine, varščina pa se mora v takem primeru dopolniti do popolnega določenega zneska. Zavarovanje se izvrši enotno za vso kraljevino po pogojih, ki jih ustanovi mi¬ nister za trgovino in industrijo. Eventualni posebni do¬ hodki iz tega zavarovanja se uporabijo za pospeševanje turizma. ( 2 ) Podjetje mora na zahtevo države in proti ustrezni odškodnini prevzeti prevažanje pošte na svojih progah ob pogojih, ki se' predpišejo za poedine vrste poštne službe is pravilmikom. Prav tako mora uvesti proti ustrez¬ ni državni podpori promet tudi na novih progah, važnih za turizem, če so te proge v zvezi z Obstoječimi progami tega podjetja. Če se glede odškodnine ne sklene spo¬ razum, odloči o višini odškodnine redno sodišče. ( 3 ) Na turističnih progah mora podjetje vzdrževati promet z vozili, ki ustrezajo sodobnim zahtevam. Za take proge se mora spraviti vozni red v sklad z voznim re¬ dom ostalih prometnih sredstev. ( 4 ) Višina varščine, ki jo mora položiti podjetje za prevažanje potnikov in blaga z motornimi vozili, se do¬ loča po dolžini proge, številu sedežev, odnosno tonaži vseh vozil te proge, kakor tudi glede na večjo ali manjšo živahnost tega prometa. § 83 . Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da predpiše v sporazumu z ministrom za notranje posle, ministrom za gradbe, ministrom za promet in ministrom za socialno politiko in narodno zdravje s pravilnikom podrobnejše odredbe o poslovanju prevoznih podjetij in tudi podrobnejše odredbe o opravljanju poslov, ki se utegnejo pokazati za potrebne v občno korist, zlasti o postopanju pri izdajanju dovolitev, o zavarovanju, o 167 motornih vozilih in vzdrževanju higiene v njih, o oprav¬ ljanju prometa, o prometnem osebju, o reviziji voznih redov im oem in vobče o kontroli nad poslovanjem teh podjetij. Iz § 399. Z globo od 200 do 10.000 dinarjev se kaznuje: 11. kdor prevaža potnike in blago z motornimi vozili v opreki z odredbami §§ 81. in 82. 19 . Gospod minister za gradbe je z naredbo z dne 16. de¬ cembra 1930., M. G. br. 80862/30, predpisal radi enot¬ nega izvajanja § 22. zakona o državnih cestah in § 33. zakona o nedržavnih cestah nastopna navodila za plačevanje izrednega prispevka za vzdrževanje državnih in nedržavnih javnih cest.* I. del. Občne odredbe. Prekomerna uporaba ceste. člen 1. Vsak poedinec ali ustanova, ki prevaža na progi državne ali nedržavne javne ceste več ton blaga ali potnikov, nego je to običajno pri normalnem obratu na označenem delu javne ceste, mora plačati izredni pri- * »Službeni list« z dne 7. februarja 1931., št. 69/10. 168 spevek za vzdrževanje uporabljane ceste v novcu ali materialu po odredbah teh navodil. V tonažo se računa ne samo tovor, marveč tudi lastna teža vozila. Pod normalnim obratom ali normalno uporabo ceste je umeti prevoz vsega, kar poedinec potrebuje za svoje hišno ali poljsko gospodarstvo, kakor tudi prevoz blaga za malega trgovca in obrtnika do vključno 52 ton letno. Člen 2. Poleg navedenega morajo plačati izredni prispevek lju di pri formalni uporabi ceste: 1. vsa industrijska podjetja, ki uporabljajo cesto za prevoz svojih sirovin in izdelkov, bodisi da vrše ta prevoz z lastnimi ali tujimi prevoznimi sredstvi; 2. vse osebe ali podjetja, ki se bavijo z eksploatacijo šum, rudnikov, kamenolomov, izvozom ali uvozom živ- ljenskih potrebščin in temu sličnega in ki cesto uko- riščajo za prevoz označenih proizvodov, pa četudi kupijo blago od poedinoev is pogojem »postaviti na postajo« ali »frank o vagon« ali na drugem mestu zbiranja; 3. vse osebe, ki se bavijo s prevozom potnikov ali blaga ter imajo za to organizacijo dela in prometnih sredstev, kakor so to avtobusi, potniški avtomobili, to¬ vora i^avtomob i 1 i s prikolico ali brez nje in temu slično; 4. vsakdo, ki uporablja za. prevoz nedopustno vozilo po uredbi o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, ki s svojo težo, veliko transportno močjo, izjemno konstrukcijo, preozkimi platišči, brzino in temu slično posebno kvari cesto; 5. vse fizične in pravne osebe, za katere odloči gospod minister za gradbe, da morajo plačati izredni prispevek. Člen 3. Izrednega prispevka se opraščajo: 1. Vsi potniški avtomobili in potniška vozila, ki služijo za osebno uporabo; 169 2. vsi potniški avtomobili (taksiji), kočije, navadna vozila, ki služijo za prevoz potnikov, ako lastnik s temi vozili vzdržuje sebe in svojo rodbino ter opravlja ta posel poklicno s pogojem, da lastnik vozila osebno vrši prevoz potnikov (šofer, kočijaž), in to dokaže s potrdi¬ lom pristojne občinske uprave; 3. vsa tovorna vozila, konjska in volovska, seljaška in dninarska, katera služijo za lastno uporabo ali za potrebo drugih, če lastnik od teh vozil živi, s tem svojo rodbino vzdržuje in sam osebno vrši prevoz ter to dokaže s potrdilom pristojne občinske uprave; 4. kmetijske zadruge za prevoz lastnih poljedelskih proizvodov svojih zadrugarjev do skupnega skladišča (žitnih shramb, kleti). V tem členu navedeni primeri veljajo samo za vo¬ zila, ki ustrezajo predpisom, za nepredpisna vozila pa velja člen 2. II. del. Vzajemno jamstvo. Člen 4. Za plačilo izrednega prispevka jamčijo vse osebe, katere so neposredno ali posredno povzročile prekomer¬ no uporabo javne ceste. Za posrednega interesenta po odredbah teh navodil je smatrati vsako osebo ali ustanovo, ki je dala povod za izredno uporabo ceste, bodisi s svojim nalogom, pri¬ poročilom ali temu slično. Člen 5. Vzajemnega jamstva se oprosti posredni interesent, ako prijavi upravi prekomerno uporabljane ceste v roku 8 dni od dne dogovorjenega posla, ki je povzročil preko¬ merno uporabo, rodbinsko in rojstno ime osebe ali na- 170 ziv podjetja, na čigar račun se prevoz vrši, kakor tudi ostale potrebne podatke (el. 8.). Člen 6. Ako niti neposredni niti posredni interesenti ne prijavijo pristojni upravi javnih cest v določenem roku (čl. 5.) zahtevanih podatkov ali jih prijavijo nepopolno ali pogrošno, nosijo vsi deležniki stroške za poizvedo¬ vanje, ki je potrebno za ugotovitev podatkov, nerazdelno drug za drugega. Člen 7. . V sporu o količini blaga, prevoženega na cesti, služi kot dokaz: potrdilo Šumakih uprav o kubaturi po¬ sekanega gradbenega materiala z označbo eventualno dovoljenega odstotka odpadka, ki ostane v gozdu, po¬ trdilo železniških in parobrodnih postaj o količini nato¬ vorjenega ali raztovorjienega blaga, potrdilo dohodar- stvenih uradov o količini -uvoženega ali izvoženega blaga, dokazila -po tvomiških knjigah o količini proiz¬ vodnje in druga dokazna sredstva. III. del. Odmera prispevka. Člen 8. Pri odmeri prispevka se mora točno ugotoviti: 1. Rodbinsko in rojstno ime osebe ali naziv podjetja, ki plača prispevek; 2. vrsta podjetja; 3. s kakšnimi vozili se blago prevaža, teža vozila, oprema koles in širina platišč; 4. količina in vrsta tovora; 5. cestna proga, po kateri se blago prevaža in nje dolžina; 6. letni čas in doba prekomernega ukoriščanja; 7. število izvršenih voženj s praznimi in naloženimi vozili; 8. število ion in kilometrov praznih vozil; 9. -število ton in kilometrov naloženih vozil; 10. skupno število prevoženih tonskih kilometrov; 11. cena 1 m 3 gramoza na uporabljeni cestni progi; 12. odmera prispevka po toni in prevoženem kilo¬ metru; 13. skupna odmera prispevka. Člen 9. Izredni prispevek se določa v prvi vrstj(sj>orazumno med pristojno upravo javnih cest in onimi, ki javne ceste prekomerno okoriščajo. Poziv za plačilo spora¬ zumno določenega izrednega prispevka izda za državne ceste pristojni tehnični razdelek, za banovinske in do¬ vozne ceste k železniškim postajam pristojni sreski cestni o-dbor, za občinske ceste pa pristojna občinska uprava. Oim je sporazum sklenjen, se ne more več izpod¬ bijati. Pozivi za plačilo sporazumno določenega izrednega prispevka dobijo obvezno moč, ko jih odobri kraljevska banska uprava. Člen 10. Aik-o se sporazum ne doseže, določi izreden prispe¬ vek na predlog uprave javnih cest, odnosno privatnega deležnika kraljevska banska uprava. Zoper odločbo kraljevske banske uprave se more vložiti pritožba na ministrstvo za gradbe v roku 15 dni od dne, ko je bila odločba stranki vročena. Pritožba proti odločbi kraljevske banske uprave jie ustavlja izvr¬ šitve, odnosno plačila prispevka. Člen 11. Izredni prispevek za državne ceste, banovinske in občinske ceste se odmerja po ceni 1 m 3 gramoza, po- 172 trebnega za popravo dotione prekomerno uporabljene cestne proge, dalje po vrsti vozila in številu prevoženih tonskih kilometrov. Ministrstvo za gradhe izpremiinja odmerno osnovo za izredni prispevek po razmerah v poedinih banovinah, ako se za to pojavi potreba. Člen 12. Odmera izrednega prispevka se vrši v vseh bano¬ vinah po nastopnem ključu: I. Prevoz blaga s tovornim vozilom. 1. Na onem delu ceste, kjer stane 1 m 3 gramoza do. 75.— Din, se plačuje 0-15 Dim od 1 tone in 1 km prevožene cestne proge; 2. na onem delu ceste, kjer stane 1 m 3 gramoza do 100’— Din, se plačuje 020 Din od 1 tone in 1 km prevožene cestne proge; 3. na onem delu ceste, kjer stane 1 m 3 gramoza do 150-— Din, se plačuje 0*25 Din od 1 tone in 1 km prevožene cestne proge; 4. na onem delu ceste, kjer stane 1 nv 3 gramoza do 200'— Din, se plačuje 0 - 30 Din od 1 tone in 1 km prevožene cestne proge; 5. na onem delu ceste, kjer stane 1 m 3 gramoza do 250*— Din, se plačuje 0 - 35 Din od 1 tone in 1 km prevožene cestne proge; 6. na onem delu ceste, kjer stane 1 m 3 gramoza do 300-— Din, se plačuje 0-40 Din od 1 tone in 1 km prevožene cestne proge; 7. na onem delu ceste, kjer stane 1 m 3 gramoza preko 300*— Din, se plačuje 0*45 Din od 1 tone in 1 km prevožene cestne proge. II. Prevoz blaga z avtomobili s pnevma¬ tičnimi gumami. 1. Na onem delu ceste, kjer stane 1 m 3 gramoza do 75-— Din, se plačuje 020 Din od 1 tone in 1 km prevožene cestne proge; 173 2. na onem delu ceste, kjer stane 1 m 3 gramoza do 100*— Din, se plačuje 0*25 Din od 1 tone in 1 km prevožene cestne proge; 3. na onem delu ceste, kjer stane 1 m 3 gramoza do 150*— Din, se plačuje 0*30 Din od 1 tone in 1 km prevožene cestne proge; 4. na onem delu ceste, kjer stane 1 m 3 gramoza do 200*— Din, se plačuje 0*35 Din od 1 tone in 1 km prevožene cestne proge; 5. na onem ddlu ceste, kjer stane 1 m 3 gramoza do 250*— Din, se plačuje 0*40 Din od 1 tone in 1 km prevožene cestne proge; 6. na onem delu ceste, kjer stane 1 m 3 gramoza do 300*— Din, se plačuje 0*45 Din od 1 tone in 1 km prevožene cestne proge'; 7. na onem delu ceste, kjer stane 1 m 3 gramoza nad 300*— Din, se plačuje 0*50 Din od 1 tone in 1 km prevožene cestne proge. Opomba: Za določanje števila ton in prevoženih kilometrov za prevoz pod I. in II. se računa poleg to¬ vora vedno tudi lastna teža vozila neglede na to, da li je natovorjeno ali prazno. Prevoz potnikov z avtomobili in avtobusi. Člen 13. Osebe, ki opravljajo prevoz potnikov z avtomobili ali avtobusi, plačujejo 10% voznine kot izreden pri¬ spevek za prekomerno ukoriščanje vseh vrst javnih cest. Za plačevanje izrednega prispevka izda vsaka kra¬ ljevska banska uprava za svoje območje avtobusne vo¬ zovnice. Pri nakupu vozovnic plača lastnik avtobusa 10°/o voznine kot izreden prispevek za prekomerno uporabo javnih cest, tako da se vozna cena računa zaokroženo navzgor do polovice, odnosno celih dinarjev. Da je ta prispevek plačan, posvedoča na vsaki vozovnici žig kra¬ ljevske banske uprave. Avtobusne vozovnice se tiskajo v blokih po 50—100 kosov. 174 Člen 14. Lastniki avtobusov in avtomobilov morajo izdajati — prodajati potnikom samo vozne listke, ki so žigosani pri kraljevski banski upravi. Te vozovnice nabavljajo avtobusni lastniki pri kraljevski banski upravi, odnosno pri mestnih načelstvih ali občinskih upravah ter plačajo za vsak blok vsoto, kolikor znaša 10-odstotni izredni prispevek dotičnega bloka. Člen 15. Vozovnice pregledujejo za to posebej pooblaščeni organi cestne uprave in javne varnosti. V izvrševanju kontrolne službe so ti organi oproščeni voznine. Za nepravilno izdajanje voznih listkov, za ponareja¬ nje, kakor tudi vobče za vsako zlorabo, ki ima za po¬ sledico oškodovanje izrednih prispevkov, jamči krivec po odredbah kazenskega, odnosno državljanskega zakonika. Člen 16. Ako je gornji ustroj ceste zgrajen iz kamenitih kock, asfalta, betona ali vobče izvršen na način, različen od vodnega makadama, se tudi v tem primeru odmerja izredni prispevek po določilih III. dela teh navodil, vendar pa se ta prispevek pobira vedno v denarnih dajatvah. IV. del. Uporaba izrednega prispevka. Člen 17. Izredni prispevek se uporablja za vzdrževanje samo onih delov ceste, za katere je plačan. Izredni prispevek pobirajo za državne ceste pri¬ stojni tehnični razdelki in izdajajo potrdila o prejeti 175 vsoti osebam ali podjetjem, ki so prispevek plačala. Prejete vsote oddaja tehnični razdelek kot depozit davčni upravi ter ga ukorišča na osnovi uradnih tehničnih in pogodbenih dokumentov. Za prevzeti material na račun izrednega prispevka izdaja tehnični razdelek tudi potrdilo, čim je material po tehničnem oddelku komisijsko prevzet. Pri uporabi materiala postopajo razdelki tako, kakor pri uporabi rezervnega materiala. Izredni prispevek za državne ceste se plačuje v novcu ali materialu pri pristojnem tehničnem razdelku, ki odredi, katero plačilo je primernejše za dotično cesto. Člen 18. Izredni prispevek za banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam pobirajo sreski cestni odbori, za občinske ceste pa pristojne občinske uprave. Izredni prispevek se uporablja za vzdrževanje samo onih cest in njih delov, za katere je plačan. Člen 19. Prispevke avtobusnih podjetij za izredno uporabo državnih, banovinskih in dovoznih cest k železniškim postajam pošiljajo kraljevske banske uprave konec vsakega tretjega meseca pristojnim tehničnim razdel¬ kom, odnosno sreskim cestnim odborom za popravo do- tične cestne proge, za katero je prispevek plačan, za ob¬ činske ceste pa blagajnam onih občin, katerih cestne proge avtobusno podjetje ukorišča, in sicer sorazmerno z dolžino uporabljanih cest in obsegom prometa na njih. Člen 20. Plačevanje izrednega prispevka za prevoz potnikov z avtomobili in avtobusi ter uporaba prispevka se vrši po teh navodilih dotlej, dokler ne izide pravilnik o zakonu za prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili. 176 Rok za plačevanje prispevka. Člen 21. Izredni prispevek se odmerja takoj po izvršeni upo¬ rabi, ako se ponavlja prekomerno ukoriščanje cest ob¬ časno. Če pa se cesta prekomerno uporablja v teku celega leta, se odmerja izredni prispevek za vsako prešlo leto najkesneje do 1. marca sledečega leta, plačilo pa se izvrši v roku meseca dni po pravnomočnosti odločbe. Ako stranke ne bi plačale izrednega prispevka do odre¬ jenega roka, se izterja z upravno eksekucijo. Zavarovanje prispevka. Člen 22. Če preti nevarnost, da bi se izredni prispevek ne plačal, odredi občno upravno oblastvo prve stopnje na predlog cestne uprave še pred izvršnostjo odločbe, da stranka položi primerno kavcijo v gotovini ali v vred¬ nostnih papirjih. Če stranka tega v odrejenem roku ne stori, zapleni oblastvo tovorjeno blago, odnosno blago v skladišču ter ga oprosti šele po plačilu prispevka. V. del. Prehodne in zaključne odredbe. Člen 23. Vožnje s tovornimi vozili, katerih platišča se morajo izmenjati po čl. 38. uredbe o zaščiti javnih cest in var¬ nosti prometa na njih do 17. junija 1932. leta, so zave¬ zane plačilu izrednega prispevka za 0-05 Din več od postavk, določenih v čl. 12. Člen 24. Po odredbah teh navodil se pobira izredni prispe¬ vek od dne 1. januarja 1931. leta dalje. 177 Člen 25. Banska uprava in tehnični razdelki vodijo evidenco o odmerjenem in plačanem izrednem prispevku, in sicer ločeno za državne in ločeno za nedržavne ceste. Banske uprave morajo paziti na to, da se prispevek pravočasno plača, kakor tudi da se prepreči vsaka zloraba pri njega odmerjanju, plačanju in uporabi, ter morajo vsako ne¬ pravilnost v tem pogledu najstrože kaznovati. Člen 26. Konec meseca junija vsakega leta predlagajo banske uprave ministrstvu za gradbe poročilo o odmerjenem in plačanem izrednem prispevku za preteklo leto, in sicer ločeno za državne in ločeno za nedržavne ceste, kakor tudi poročilo o uporabi pobranih vsot ali materiala. Člen 27. ■ Za enoten postopek pri pobiranju izrednega pri¬ spevka so priloženi tem navodilom obrazci,* katerih se morajo posluževati uprave javnih cest. Pozivi za plačilo prispevka in odločbe o tem se mo¬ rajo priobčevati proti potrdilu prejema strankam po ob¬ činski upravi one občine, v čije območju je bivališče stranke, odnosno obratno vodstvo. Ta navodila stopijo v velljavo in dobijo obvezno moč, ko jih odobri minister za gradbe in od tedaj pre¬ stanejo veljati vsi dosedanji razpisi in navodila o tem predmetu. V Beogradu, dne 16. decembra 1980. M. G. br. 80.862/30. Minister za gradbe. * Obrazci v knjižico nišo prevzeti, ker jih pristojna oblastva itak že uporabljajo izza veljavnosti teh navodil. 12 178 20 . Na podsta-vi § 88.* pravilnika o banovinskih davšči¬ nah za kritje izdatkov banovinskega proračuna Dravske banovine za leto 1931./32. (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 1. aprila 1931., številka 130/23) predpisujem za pobiranje prispevka av¬ tobusnih podjetnikov za prekomerno uporabo cest na¬ slednja navodila za pobiranje prispevka avtobusnih podjetnikov za prekomerno uporabo cest.** § i. Podjetniki, ki opravljajo prevoz potnikov z avto¬ busi, plačujejo 10% voznine kot izreden prispevek za prekomerno ukoriščanje vseh javnih cest. Za plačevanje izrednega prispevka je kraljevska banska uprava založila enotne vozovnice po Din 0’50, 1-—, 2-—, 5-— in 10-—. § 2 . Vozovnice nabavljajo avtobusna podjetja pri sreskih načelstvih, odnosno pri sreski izpostavi v Škofji Loki, ona podjetja, ki imajo sedež v Ljubljani, pa pri kra¬ ljevski banski upravi in plačajo takoj 10% vrednosti vozovnic kot izreden prispevek in poleg tega po Din 1-— za vsak blok. * Sedaj § 98. pravilnika o banovinskih davščinah za leto 1933./34., »Službeni list« št. 185/27—1933. ** »Službeni list« z dne 25. nov. 1931., štev. 563/74. 179 § 3. V zapisniku, ki se sestavlja ob izdaji vozovnic, mora biti navedeno, koliko km cestne proge, koder obratuje avtobusno podjetje, odpade na državne, koliko na bano¬ vinske in koliko na občinske ceste. § 4. Vsak potnik mora imeti vozovnico. Vozovnica se mora izdati ob začetku vožnje za vso progo, ki jo potnik namerava prevoziti. Na vozovnici se mora preluknjati dan izdaje. Po končani vožnji mora potnik vozovnico uni¬ čiti. Izdajanje že uporabljenih vozovnic je nedopustno in kaznivo. § 5- Avtobusni podjetniki, ki izdajajo tedenske ali me¬ sečne vozovnice, so dolžni pred izdajo dati vozovnice ži¬ gosati sreskemu načelstvu, odnosno sreski izpostavi (ba¬ novinski blagajni) in hkratu plačati 10°/o voznine kot izreden prispevek. V ta namen mora biti voznina na vozovnici določno označena. § 6 . Vozovnice pregledujejo uradni organi, ki se izkažejo z zadevno posebno legitimacijo. Ti organi so ob izvrše¬ vanju kontrolne službe oproščeni voznine. § 7 . Za nepravilno izdajanje vozovnic, kakor tudi za vsako zlorabo, ki ima za posledico oškodovanje izrednih prispevkov, jamči krivec po odredbah kazenskega, od¬ nosno državljanskega zakonika, poleg tega pa tudi po pravilniku o banovinskih davščinah. V primeru ponovnega kaznovanja ali neupoštevanja zadevnega opomina je po § 10.* zakona o podjetjih za * Nadomeščen z odredbami zakona o obrtih. 12 * 180 redni in občasni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili z dne 2. decembra 1930. (»Službeni list« z dne 30. januarja 1931., št. 55/8) možen tudi odvzem konce¬ sije. Tudi bo v primeru neplačevanja ali nerednega pla¬ čevanja cestnega prispevka cestna uprava po potrebi v cestnotehničnem interesu pokrenila, da se obratovanje dotičnega avtobusnega podjetja do nadaljnjega ustavi. Pred podelitvijo koncesije mora podjetnik izjaviti, da na uradni poziv položi varščino od Din 5.000'— do 10.000'—, ki zapade deloma ali celotno, če bi podjetnik pri izvrševanju obrta zagrešil kake nerednosti v pogledu plačevanja cestnega prispevka. Če se na podstavi ovadbe ugotovi nerodnost pri pla¬ čevanju izrednega prispevka in je bila podjetniku nalo¬ žena denarna kazen, se prizna ena tretjina plačane kazni ovaditelju kot nagrada. § 8 . Upravne kazni izreka občno upravno oblastvo prve stopnje. Zoper odločbo prve stopnje ima stranka pravico pritožbe na neposredno višje oblastvo. Pritožbe se vla¬ gajo v roku 15 dni od dne obsodbe pri onem oblastvu, ki je izdalo odločbo. § 9 - Ta navodila stopijo v veljavo z dnem objave v »Služ¬ benem listu kraljevske banske uprave Dravske bano¬ vine«. Ban. 181 21 . V-No. 5096/1—1932. Razglas o vozovnicah za avtobusni promet.* Ministrstvo zai gradbe je z razpisom br. 23.917 z dne 17. septembra 1932. odredilo nastopno: Na avtobusnih progah, ki vodijo po ozemlju dveh ali več banovin, se morajo prodajati avtobusne vozovnice po teh-le predpisih: 1. Avtobusno podjetje sme na teritoriju ene bano¬ vine prodajati samo one vozovnice, ki so opremljene z žigom, te banovine. Te vozovnice veljajo samo do meje dotične banovine. Za potovanje v sosednjo banovino se mora potniku izdati nova vozovnica z žigom sosednje banovine; 2. za avtobusni promet med dvema obmejnima po¬ stajališčema, t. j. med zadnjim postajališčem ene bano¬ vine in prvim postajališčem sosednje banovine, se mora izdati potniku vozovnica one banovine, na čije ozemlju je potnik začel potovanje; 3. če potuje potnik z zadnjega postajališča ene ba¬ novine na drugo ali naslednje postajališče sosednje bano¬ vine, se mu mora izdati vozovnica te sosednje banovine. Analogno temu mora dobiti potnik, kadar potuje od kateregakoli postajališča ene banovine do prvega posta¬ jališča sosednje banovine, vozovnico one banovine, v kateri je začel potovanje. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. septembra 1932. * Službeni list« z dne 1. oktobra 1932., štev. 651/78. 182 22 . VIII. No. 295/7. Naredba, s katero se prepoveduje uporaba rdečih zastavic na postajališčih.* Nekatera avtobusna podjetja uporabljajo za označe- vanje svojih, postajališč rdeče zastavice. Ker je ta znak skoraj povsod rezerviran za označevanje trenutno preteče nevarnosti na cestah (popravila, razstreljevanje in slično), je uporabljanje rdeče zastavice za uvodoma omenjeni na¬ men neprimerno. Zato se odreja na osnovi čl. 67. zakona o notranji upravi, da je v označevanju postajališč v avtobusnem prometu opustiti.rdeče in enotno uporabljati svetlomodre zastavice. Prestopki se kaznujejo po čl. 69. navedenega zakona. Naredba stopi v veljavo 8 dni po razglasitvi v »Služ¬ benem listu kraljevske banske uprave Dravske bano¬ vine«. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. oktobra 1932. 23 . Iz zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah.** § 28. Tar. post. 100. zakona o taksah se izpreminja in se glasi: * »Službeni list« z dne 19. oktobra 1932., št. 675/83. ** »Službene novine« z dne 26. marca 1932., štev. 70/XXIX/196. — »Službeni list« z dne 23. aprila 1932., štev. 327/32. 183 »Tar. post. 100. 1. Za prijavo, da ima kdo vozila, neglede na to, ali se rabijo in ali so uporabna, se plačuje na leto: a) za avtomobile, prikolico in avtobus, od Din vsakega. 100'— b) za motocikel s prikollico ali brez nje 50-— c) fiakarski (polfiakarski) voz. 25— č) za bicikel. 5 - — 2. Za rabno odobritev vozil se plačuje na l eto : a) za potniške avtomobile, težke do vštetih: 1000 kg od 1 kg.. 1*— nad 1000 kg do 1500 kg od 1 kg. P 50 nad 1500 kg od 1 kg . . '. 2-— Teže pod 1 kg se ne upoštevajo; b) za avtomobile, s katerimi se opravlja obrt prevažanja potnikov (avtotaksi) od 1 kg 0-75 c) za avtobuse in tovorne avtomobile s prikolico ali brez nje od 1 kg. 0 - 50 č) za motocikle s prikolico ali brez nje od 1 kg. 2-50 d) za fiakarski (polfiakarski) voz z dve¬ ma konjema. 100-— e) za fiakarski (polfiakarski) voz z enim konjem. 50 - — f) za bicikel ... . 20'— Pripomba 1. Osebe, ki izvršujejo obrt prevažanja potnikov in blaga z avtomobilom, se ne obdačujejo izza dne 1. januarja 1933. z davkom na poslovni promet. Prav tako se ne obdačujejo izza dne 1. januarja 1933. z davkom na poslovni promet osebe, ki izvršujejo obrt prevažanja potnikov s fiakarskimi vozmi. Pripomba 2. Odmeri takse po teži služi za osnovo teža vozila z vsemi pripravami, orodjem in rezervnimi deli, ki spadajo k dotionemu vozilu. 184 Za vsako vozilo se ugotovi teža samo na državni ali občinski tehtnici enkrat in velja, dokler je dotično vozilo zavezano taksi iz te tarifne postavke. Pripomba B.^sa vozila, omenjena v tej tarifni po¬ stavki, se morajo vsako leto pri pristojnem policijskem oblastni prijaviti in registrirati im se mora plačati pri¬ javna taksa neglede na njih rabo. Avtotaksiji morajo predložiti ob letni prijavi potrdilo davčne uprave, ki se izdaja brez takse, da so plačali preteklo leto pridob- nino, drugače se prijava ne sprejme niti ne izda odo¬ britev za prihodnje leto. Obveznost, podati jirijavo in plačati prijavno in letno takso, nastane: a) za nova in prekupljena vozila od dne, ko se kupijo, najkesneje v 15 dneh. Če je letna taksa za prekupljeno vozilo za tekoče leto že pobrana od prodajalca, plača novi lastnik samo prijavno takso; b) za neuporabna vozila v 15 dneh od dne popravila; c) za vozila, ki niso premeniJa lastnika, na področju uprave mesta Beograda, v Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Skoplju, Sarajevu, Splitu in Osijeku izza dne 1. januarja do konca meseca februarja, v drugih krajih pa izza dne 1. januarja dio dine BI. januarja vsakega leta. Prijavna taksa se plačuje v znamkah in se lepi na prijavo samo, letna taksa pa se plačuje v gotovini in se polaga pri pristojni davčni upravi. Prijavnina in letna taksa se ne vrneta, če se vozilo med letom odsvoji ali vzame iz rabe. Nobeno vozilo, omenjeno v tej tarifni postavki, se ne sme dati v promet brez odobritve pristojnega ob- lastva. Ta odobritev se daje za vsako vozilo posebej' in velja samo za ono vozilo, za katero je dana. Izjemoma smejo uporabljati prodajalci avtomobilov za poskusne vožnje zaradi prodaje eno odobritev in eno prometno tablico za vse avtomobile v svojem skladišču, toda s pogojem, da so plačali za en avtomobil iz svojega skla- 185 dišča prijavno dn letno takso* iz te tarifne postavke. Vse to velja tudi za prodajalce motociklov. Pripomba 4. Za vsa vozila, ki so bila v naši kralje¬ vini registrirana in rabljena 7 let, se plačuje izza dne 1. januarja 1982. polovica letne takse iz te tarifne po¬ stavke. Če se nabavi vozilo*, za* katero letna taksa ni pla¬ čana, med koledarskim letom*, plača kupec takso* za tekoče in za prihodnja tromesečja; piri tem je računiti za vsako tromesečje po eno četrtino letne takse, kateri je dotično vozilo zavezano. Pripomba 5. 1. Takse iz te tarifne postavke ne plačujejo: Dvor Njegovega Veličanstva kralja, državnai in samoupravna telesa za svoja vozila, predstavniki* tujih držav ob reoiprociteti; inozemci in dvolastniki s pravil¬ nimi listinami, če se ne bavijo v na*š;i kraljevini dalj ko 60 dni, drugače poberejo izhodne carinarnice za vsak dan po tem roku po 10 dinarjev v gotovem denarju, o čemer *m*orajo izdati potrdilo. 2. Prijavni in letni taksi niso zavezana: a) vsa vozila v skladiščih in trgovinah, ki so tja postavljena zaradi prodaje; b) fiakarski in polfiakarski vozovi v delavnicah, kjer se izdelujejo, ali v prodajalnlicah, kjer se prodajajo*, kakor tudi vozila gasilnih društev; c) neuporabna vozila. Za neuporabna vozila se smatrajo *ona vozila, ki se za promet ne dajo rabiti. To okolnost ugotavlja stro¬ kovna komisija, v katero spada tudi en organ finančne kontrole. 3. Letne takse s*o oproščena v*sa vozila, ki so se vzela iz rabe. Taka v*o*zi:la morajo biti pod plombo pri¬ stojnega upravnega oblastva prve stopnje, ki jim od¬ vzame prometno tablico. Če se vzame vozilo zopet v rabo, se mora predhodno plačati letna taksa po pred¬ pisih pripombe 4. k tej tarifni postavki. 186 Pripomba 6. Za zahtevo, da se vzemi vozilo iz rabe (pod plombo) ali da se snemi plomba z že plombira¬ nega vozila, se plačuje taksa iz točke 1. te tarifne po¬ stavke. Pripomba 7. Vjsakdo, (ki proda v-dzilo, omenjeno v tej tarifni postavki, mora v 5 dneh po izvršeni pro¬ daji obvestiti o tem pristojno upravno oblastvo prve stopnje. V obvestilu mora navesti kupčevo ime in pri¬ imek, njegov poklic in stanovališče. Ta obvestila niso zavezana plačilu takse po zakonu o taksah. Pripomba 8. Lastniki vozil, katerih vozniki nimajo pri sebi predpisanega odobrila za rabo vozila, se kaznu¬ jejo za vsak primer s kaznijo po 100 dinarjev. Lastniki vozil, ki jih v določenem roku ne prijavijo in ne plačajo takse iz te tarifne postavke, se kaznujejo, in sicer: a) za nova in popravljena vozila s trikratnim zne¬ skom prijavne in letne takse; b) za prekupljena vozila poleg redne takse z zne¬ skom od 800 do 1.000 dinarjev; c) ;za vozila, ki niso premenila lastnika, s polovico zneska redne takse. Prodajalec vozita se kaznuje z zneskom od 100 do 500 dinarjev, če o prodaji ne obvesti v 5 dneh pristoj¬ nega policijskega oblastva. Pripomba 9. Vsa vozila, ki plačujejo letno takso, se morajo izmeriti, in sicer: a) vozila, ki so sedaj v prometu, do dne 31. decem¬ bra 1032.; b) nova vozila v 10 dneh od dne prijave pristojne¬ mu policijskemu oblastvu. ■Izza dne, ko dobi ta zakon moč, se uporabljajo pred¬ pisi te tarifne postavke na vsa novo nabavljena ali po¬ pravljena vozila; na ona vozila pa, ki so plačala za leto 1932. takso po dosedanjih predpisih, se uporabljajo pred¬ pisi te tarifne postavke izza dne 1. januarja 1933. Iz¬ jemno od tega predpisa plačajo motocikli za 1. 1932, tri 187 četrtine takse po tej tarifni postavki najkesneje do konca maja 1932. Pripomba 10. Natančnejšo odredbe za izvrševanje predpisov te tarifne postavke predpiše minister za fi¬ nance s pravilnikom.« 24. Iz izprememb in dopolnitev v taksnem in pristojbinskem pravil¬ niku.* Člen 47. Člen 106. se izpreminja in se glasi: »1. Da ima kdo potniški ali tovorni avtomobil, avtobus, avtomobilno prikolico, fiakarski voz, polfiakar- ski voz, motocikel alli bicikel za to, da opravlja promet, se mora vsako koledarsko leto v zakonskem roku pri¬ javiti pristojnemu upravnemu oblastvu prve stopnje za¬ radi vpisa v register. 2. Istotako se morajo prijaviti pristojnemu uprav¬ nemu '0|Maistvu zaradi vpisa v register v Balkonskem roku državna in samoupravna vozila, vozila inozemskih diplomatskih in konzularnih predstavnikov, kakor tudi vozila gasilnih društev, neglede na to, da se za ta vo¬ zila ne plačuje taksa iz tar. post. 100. taksne tarife. 3. Nova vozila kakor tudi vozila, ki so bila vzeta iz prolmeta zaradi popravila, pa so se iznova usposobila za proimet, se tudi morajo, preden se dajo v promet, pri- * »Službene novine« z dne 23. aprila 1932., štev. 94/XLI/293. — »Službeni list« z dne 8. junija 1932., štev. 426/45. 188 javiti v zakonskem roku pristojnemu upravnemu o-b- lastvu zaradi vpisa v register. 4. Te odredbe o. prijavi, da ima kdo vozilo, ne veljajo: a) za vozila Njegovega Veličanstva kralja; b) za vozila, ki so v trgovinah, skladiščih, proda jal- nieah in delavnicah zaradi prodaje; c) za vozila, ki so kot neuporabna izločena iz pro¬ meta; č) za vozila, ki so izločena iz proimeta po lastnikovi želji; d) za vozila inozemicev in dvolastnikov, ki bivajo začasno v naši kraljevini. 5. Vsi ostali lastniki morajo v roku, ki ga odreja zakon, vložiti prijavo pri pristojnem upravnem oblastvu, in to vselej obenem s prometno knjižico, ki jo morajo predhodno kupiti (če je nimajo) pri pristojni davčni upravi. 6. Prijava, da ima kdo avtomobil, avtobus, fiakar- ski voz itd., je zavezana taksi iz točke 1. tar. post. 100. taksne tarife. Ta taksa ,se plačuje v kolkih in se pniileplja ter uni¬ čuje na prijavi. 7. Taksi iz točke 1. tar. pest. 100. taksne tarife je zavezana tudi prošnja, s katero se zahteva, naj se vzaime porabno vozilo iz rabe (pod plombo) ali naj se sname plomba s tako plombiranega vozila. V tem drugem pri¬ meru nadomešča ta plomba prijavo, da ima kdo vozilo. 8. Nobeno vozilo, ki je zavezano taksa iz tar. post. 100. taksne tarife, se ne sme vpisati v register, dokler se ne predloži prometna knjižica za dotično vozilo. 9. Prometna knjižica je listina, v katero se postav¬ ljajo vsi uradni popisi, potrdila, odobrila, izpremembe in zaznamki, ki služijo za dokaz, da so izpolnjeni za do- tično vozilo vsi zakonski pogoji, potrebni za opravljanje prometa. 189 10. Vsako, v točki 1. toga člena omenjeno- vozilo, s katerim se vrši promet, mora imeti poleg prometne ta¬ blice vedno- tudi svojo prometno knjižico. 11. Prometna knjižica je strogo vezana z vozilom in ga mora stalno spremljati, ne-glede na -izpremembe v lastništvu. 12. Zboig tega mora upravno (policijsko) oblastvo, čim prejme poročilo o prodaji registriranega vozila, vpi¬ sati to izp-rememb-o v svoj register in v prometno knji¬ žico, nato pa o tem obvestiti pristojno- davčno upravo. Če se je to vozilo prodalo osebi, ki ne živi na področju dotočnega upravnega oblastva, je to (oblastvo) dolžno črtati vozilo iz svojega registra in o tern s posebnim spisom obvestiti davčno upravo in upravno oblastvo-, pristojno za kupčevo -stanovali išče. Istotako je postopati, če premeni lastnik vozila -svoje stalno prebivališče. 13. Zaradi enotnosti tiska in izdaja prcmet-ne knji¬ žice -za vso kraljevino davčni oddelek ministrstva za finance. Te knjižice razprodajajo datvčne uprave po na¬ bavni ceni. -14. Prometna tablica in prometna knjižica se mo¬ rata odvzeti lastniku onega vo-zila, ki se je vzelo iz pro¬ meta, ker je pokvarjeno. Tako vozilo se mora predhodno ■komisijsko pregledati in nato na -osnovi komisijskega za¬ pisnika črtati iz prometnega registra, o čemer je treba takoj obvestiti pristojno davčno upravo. 15. Odredbe o prometnih knjižicah ne veljajo za ona vozila, ki niso zavezana tej taksi po predpisih pripom¬ be 5. tar. post. 100. taksne tarife ali ki so te takse oproščena. 16. Za taka vo-zila se izdajajo posebna prometna dovolila, v katerih se morajo -točno označiti predpisi, po katerih je dotočno vozilo oproščeno plačila takse iz tar. post. 100. taksne tarife. 17. Vsa vozila, za katera se plačuje letna taksa po teži, -se morajo v zakonskem roku stehtati, in to v teh-Ie -rokih: 180 a) nova vozila in popravljena vozila v 10 dneh od dne prijave; b) motocikli, kii so sedaj v prometu, najtesneje do dne 25. maja 1932.; c) vsa ostala vozila do dne 31. decembra 1932. 18. Tehtanje se vrši na občinskih ali državnih teht¬ nicah vpričo organa upravnega oblastva in finančne kon¬ trole, in to samo v krajih, kjer je sedež upravnega ob- laistva prve stopnje; o tem izdaja občinsko, odnosno dr¬ žavno oblastvo posebno potrdilo. Odrejeni organi, kii pri¬ sostvujejo tehtanju, morajo tudi podpisati potrdilo o teži. 19. Vsako vozilo se mera stehtati skupaj z vsemi pripravami, orodjem in rezervnimi deli, ki spadajo k dotičnemu vozilu, in to se mora v potrdilu posebej ozna¬ čiti. Bencin, olje in ostali pogonski material se ob tehta¬ nju ne upošteva. 20. Vse stroške za tehtanje trpi lastnik vozila. 21. Ko se vozilo stehta, mora lastnik svoje vozilo takoj poslati v komisijski pregled. 22. Komisijo za pregled vseh vozil sestavljajo: en organ upravnega oblastva prve stopnje', en strojni in- ženjer ali podoben strokovnjak in en organ finančne kontrole. 23. Po izvršenem pregledu sestavi komisija zapis¬ nik; vanj zapiše vse potrebne podatke, kakor: vrsto vo¬ zila, popis, težo itd. Komisijski zapisnik o izvršenem pregledu morajo podpisati vsi člani komisije. 24. Na osnovi komisijskega zapisnika izpolni uprav¬ no oblastvo prve stopnje prometno knjižico, v katero vpiše vse potrebne podatke. 25. Komisija za pregled vozil se sestaja pri pristoj¬ nem upravnem oblastvu po potrebi, in to samo ob dolo¬ čenih dneh. 26. Tehtanje in komisijski pregled se vršita za vsako vozilo samo enkrat. Vsi podatki, vpisani v prometno knjižico, veljajo, dokler se prometna knjižica lastniku dotočnega vozila ne odvzame. 191 27. Ce komisija o teži dvomi, lahko ponovi tehtanje nai isti tehtnici vpričo lastnika in komisije. 28. Izjemoma je treba vozilo, čigar knjižica se je iz¬ gubila alli je bila uničena, iznova stehtati in komisijsko pregledati. Ne sme se izdajati kopija prometne knjižice. 29. Ko.preizkusi tehniške pogoje in izpolni promet¬ no knjižico, mora napotiti upravno oblastvo predlo,žilca s prometno knjižico vred na pristojno davčno upravo, da plača predhodno letno takso za uporabno odobritev. 30. Čim prejme davčna uprava knjižico, vpiše do- tično vozilo v svojo likvidacijsko knjigo, postavi nanjo številko likvidacijske knjige in izda nato nalog za, pla¬ čilo letne takse. Po vplačilu letne takse potrdi blagajnik na knjižici prejem te takse in napoti predložilca na pri¬ stojno upravno oblastvo zaradi nadaljnjega postopanja. 31. Lastniki avtotak,sijev in tovornih avtomobilov, ki izvršujejo obrt prevažanja blaga, morajo pribaviti pred¬ hodno tudi potrdilo, da so plačali za preteklo leto pri- dobnino za svoj obrt. 32. Šele, ko prinese vložilec prijave upravnemu ob- lastvu prometno knjižico s potrdili o plačani letni taksi im plačanem davku, ga vpiše to v register vozil, mu izda odobrilo za uporabo vozila in mu da številko. 33. Z vozili iz točke 1. tega člena, se ne sme vršiti nikakršen promet, dokler se ne dobi za dotično vozilo odobrilo za uporabo od pristojnega upravnega oblastva prve stopnje. 34. Odobrila za uporabo vozil, omenjenih v točki 1. tega člena, so zavezana taksi iz točke 2. tar. post. 100. taksne tarife in se ne smejo izdati, če se predhodno ne plača taksa iz te tarifne postavke. To ne velja za vozila, ki so po odredbah točke 1. pripombe 5. k tar post. 100. taksne tarife oproščena letne takse za uporabo. 35. Taksa iz točke 2. tar. post. 100. taksne tanife se plačuje v gotovini. 36. Prometna knjižica se ne odvzame onemu lastni¬ ku, čigar vozilo je vzeto iz prometa po njegovi zahtevi; odvzame se mu pa prometna tablica. 192 37. Prošnjo za plombiranj© sme vložiti samo lastnik dotočnega vozila, in to vedno obenem s prometno knji¬ žico. 38. čian usvoji upravno oblastvo tako zahtevo, mora dotočno vozilo v 24 urah plombirati, po izvršenem plom¬ biranju pa tudi v prometnem registru označiti, da je postavljeno dotično vozilo pod plombo. 39. Vozilo se mora tako plombirati, da se nikakor ne da pognati, ne da bi se poškodovala tudi plomba. 40. Naj se plomba sname, se zahteva s prošnjo 1 , ki je zavezana taksi iz točke 1. te tarifne postavke. Preden se plomba s tako plombiranega vozila sna¬ me, mora lastnik predhodno plačati letno takso za tekoče in prihodnje tromesečje; pri tem se računa za vsako tromesečje ena četrtina letne takse, če ni ta za dotično leto že plačana. 41. Inozeraci, turisti in dvolastniki morajo predložiti za svoja vozila, ki prihajajo v našo kraljevino, obmejni carinarnici spremne llistine (triptik, dovolilo itd.). Vstop¬ na carinarnica mora postaviti na listino dan prihoda dotočnega vozila v našo kraljevino. 42. Kadar odhajajo ta vozila iz naše kraljevine, se morajo vpisati pri izstopni carinarnici v kontrolnik ino¬ zemskih vozil. Ta kontrolnik se mora voditi tako, da se ob vsakem času iz njega lahko vidi, kdaj je dotično vozilo prišlo in odšlo iz naše kraljevine, za kateri čas 1 je pobrana taksa iz pripombe 5. k tar. post. 100. taksne tarife in kje je ta taksa vknjižena. 43. Če je treba, da se ta taksa pobere, jo pobere carinarnica in vpiše pobrano 1 takso v kontrolnik, last¬ niku ali vozaču pa izda potrdilo o pobrani taksi. 44. Ves posel glede knjiženja in pobiranja takse se mora voditi tako, da se promet sam nikakor ne ovira. 45. Vsa vozila, ki so zavezana taksi iz te tarifne po¬ stavke, plačujejo, če so vpisana v naši kraljevini v regi¬ ster 7 let od dne 1. januarja 1932. dalje, po tem roku za 193 vsako nadaljnjo odobritev za uporabo polovico Letne takse iz te tarifne postavke. 46. Upravna, odnosno finančna ali občinska oblastva imajo pravico zahtevati prometno knjižico na vpogled, da s© u veri jo o plačilu takse. 47. Za poizvedbe in sojenje o kaznivih dejanjih gle¬ de prijavne takse so prostojna upravna oblastva prve stopnje. Pritožbo zoper obsodbo je vložiti na pristojno fi¬ nančno direkcijo v 15 dneh po oblastvu, ki je obsodbo izreklo. 48. Za poizvedbe in sojenje o kaznivih dejanjih glede letne takse so pristojne davčne uprave. Te postopajo po ovadbah pristojnih organov državnih oblastev kakor tudi po privatnih ovadbah. (Politično (policijsko) oblastvo mora o vsakem 'odkri¬ tem kaznivem dejanju glede letne takse obvestiti davčno upravo zaradi postopanja, isto pa mora storiti tudi davčna uprava glede prijavne takse. 49. Uradniki, ki ob pobiranju takse tega ne izvrše kakor treba in oškodujejo državno blagajno, ali ki so voboe nemarni v izvrševanju predpisov tega člena, »e kaznujejo v denarju od 30 do 500 dinarjev. Premalo pobrano takso mora doplačati lastnik vozila. 50. Za prijave ostalih navadnih vozil, ki niso ome¬ njena v tar. post. 100., ki pa se po zakonskih predpisih tudi prijavljajo in dobivajo odobrilo za delo in porabo, se plačuje taksa po tar. post. 1. taksne tarife, za odobrilo pa taksa po tar. post. 5. taksne tarife. Navadni kmetiški vozovi kakor tudi dvokolice, ki služijo izključno za po¬ trebe dotočnega lastnika, ne plačujejo takse iz te točke. 01. Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestanejo velja¬ ti vsi prejšnji predpisi, pojasnila, navodila itd., ki se nanašajo na tolmačenje o pobiranju takse na vozila, ome¬ njena v tar. post. 100. taksne tarife.« 13 194 25. Iz zakona o mednarodni konvenciji o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil, skle¬ njeni v Ženevi dne 30. marca 1931.* § i. Odobruje -se in dobiva zakonsko moč mednarodna konvencija o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil, sklenjena v Ženevi dne 30. marca 1931., ki se glasi v prevodu: Konvencija o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil. Visoke stranke pogodn-ice, z željo, olajšati mednarodni avtomobilska promet, smatrajoče, da bi imela fiskalna oprostitev tako na široko, kolikor je to možno, za avtomobilska vozila v tem pogledu bistven pomen, * »Službene novine« z dne 15. februarja 1933., štev. 35/XI/105. — Upoštevan je popravek, -objavljen v »Služ¬ benih novinah« z dne 4. marca 1933., št. 50/XI-V/152. — »Službeni list« dne 18. marca 1933., štev. 164/22. O p o m b a : Konvencija je bila v kraljevini Jugo¬ slaviji uveljavljena z dnem 9. maja 1933. (Glej objavo v »Službenem listu« štev. 165/22 — 1933. in v »Službe¬ nem listu« štev. 343/54 — 1933.). Podpisale so jo Belgija, Velika Britanija in Severna Irska, Danska, Gdansk, Italija, Luksemburška, Holandska, Poljska, Švica in Češkoslovaška. K njej so pristopile še Bolgarska, Južna Rodezija in Nova Zemlja. 195 so' določile za svoje pooblaščence: ki so, ko so predložili svoja pooblastila, spoznana v dobri in predpisani obliki, dogovorili te-le odredbe: Člen 1. Avtomobilska vozila, registrirana na ozemlju ene visokih strank pogodnic, ki vozijo začasno na ozemlju druge stranke pogodnice, so izvzeta ob 'pogojih, določenih v naslednjih členili, od davka ali -taks, ki zadevajo pro¬ met ali posest avtomobilov na vsem ozemlju ali na delu ozemlja te poslednje visoke stranke pogodnice. Ta izjema se ne nanaša na trošarinske davke ali takse. Vendar so izključena iz te konvencije vozila, ki slu¬ žijo proti plačilu za prevažanje oseb, in tudi vozila, ki se uporabljajo' za prevažanje blaga. Člen 2. Oprostitev, označena v členu 1., se prizna na ozemlju vsake visoke stranke pogodnice za eno ali več bivanj, ki trajajo skupaj do 90 dni, prebitih na tem ozemlju v dobi enega leta; ta časovna doba se računi po dnevih izza dne, ko se izda fiskalna knjižica, določena v členu 3. Zaradi izračuna trajanja oprostitve se šteje dan od polnoči do polnoči, pri čemer se jemlje vsak del dneva za cel dan. Samo dan prihoda se ne šteje, če sta ločena dan prihoda lin dan odhoda po več vmesnih dnevih. Zaradi izračuna davkov in taks, ki pripadajo na del bivanja, ki preseza trajanje oprostitve, mora uporabljeno postopanje biti prav tako ugodno kakor postopanje, upo¬ rabljeno na vozila, ki so registrirana na ozemlju, kjer se davki in taksa pobirajo. Člen 3. Da se ukoristi oprostitev, določena v .predhodnih členih, mora biti vozilo opremljeno z mednarodno fiskal¬ no knjižico, sestavljeno po obrazcu v dodatku k tej konvenciji in ki jo je izdalo oblastvo ozemlja, pristojno 13 * 196 za registracijo, ali organizacija, pooblaščena za to od tega oblastva. Knjižica se mora pokazati zaradi vize obmejnemu carinskemu uradu ob prihodu in ob odhodu z ozemlja dotočne visoke stranke pogodnice. Člen 4. Če odide kakšno vozilo, ki je prišlo na ozemlje ene visokih strank pogodnic, opremljeno s fiskalno knjižico, s tega ozemlja, ne da bi bila postavljena odhodnai viza in ne da bi se mogel ugotoviti datum odhoda, se lahko smatra, da je ta knjižica na omenjenem ozemlju brez vrednosti. Člen 5. Fiskalna knjižica velja leto dni od dne izdaje. Če izpremeni vozilo lastnika ali imetnika ali če je v njej izpremenjena registracijska številka, vpiše potrebne izpremembe v knjižico pristojno oblastva ali organiza¬ cija, pooblaščena od tega*. IP-red iztekom trajanja zgoraj označene veljavnosti ne more biti izdana za isto vozilo nova knjižica, razen ob registraciji na ozemlju kakšne druge visoke stranke pogodnice. Nikoli pa se ne izda duplikat fiskalne knjižice. Člen 6. Glede na mostnino ali druge podobne pristojbine, ki se plačujejo na mestu samem, je postopati z vozili, ome¬ njenimi v prvem odstavku člena 1., prav tako, kakor z vozili, registriranimi na ozemlju, na katerem se ta most¬ nina ali te pristojbine pobirajo. (Nadaljnji členi se nanašajo na uveljavljenje v posa¬ meznih državah in niso ponatisnjeni, ker niso potrebni za občinstvo. Izpuščen je tudi obrazec »mednarodne fiskalne knjižice«.) 197 26 . Iz kazenskega zakonika. XVIII. poglavje. Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa za ljudi in imovino. § 204. j 1 ) Kdor tako ograža varnost javnega prometa zlasti na uiMcah, cestah ali tržiščih, da povzroči s tern nevar¬ nost za življenje ali zdravje ljudi, se kaznuje z zaporom. ' ( 2 ) Kdor stori to iz malomarnosti, se kaznuje z za¬ porom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. § 206. j 1 ) Kdor spravi v nevarnost življenje ali zdravje več oseh na krajih, označenih v § 204., ali če je bil kdorkoli zbog tega težko poškodovan (§§ 178. in 179.) ali je umrl, se kaznuje storilec, če je mogel vedeti za to vnaprej, z robijo. ( 2 ) Kdor je povzročil tako nevarnost iz malomarno¬ sti, se kaznuje z zaporom najmanj treh mesecev. § 206. j 1 ) Kdor spravi v nevarnost varnost železniškega, tramvajskega ali brodarskega prometa ali prometa z zra¬ koplovom, se kaznuje z robijo. ( 2 ) Kdor stori to iz malomarnosti, se kaznuje s stro¬ gim zaporom ali v denarju do 50.000 dinarjev. § 207. (’) Kdor spravi v nevarnost življenje več oseb v pro¬ metu, označenem v § 206., ali če je bil zbog tega kdor¬ koli težko poškodovan (§§ 178. in 179.) ali usmrčen, se kaznuje storilec, če je miogel vedeti za to vnaprej, z robijo. ( 2 ) Kdor je povzročil to nevarnost iz malomarnosti, se kaznuje s strogim zaporom najmanj šestih mesecev. 198 27 . Zakon z dne 9. avgusta 1908. o odgovornosti za škode iz obratovanja motornih vozil." S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazu¬ jem tako: § 1 . Ako se z obratovanjem cestnega vozila (motornega vozila), ki se poganja z elementarno silo po javnih cestah in potih, ne po tračnicah, kdo poškoduje ali usmrti ali pa ako se povzroči škoda na stvareh, so voditelj in last¬ nik ali vsak solastnik odgovorni za povračilo povzročene škode, in sicer pni stvarnih škodah za odškodbo po § 1323. o. d. z., pri telesni poškodbi po §§ 1325. in 1326. o. d. z., pri usmrtitvi po § 1327. o. d. z. Odgovornosti kot voditelji so oproščene vojaške ose¬ be, ako so vodile motorno vozilo izvršuje svojo službo. Ako je bilo ob dogodku, ki je povzročil škodo, mo¬ torno vozilo prepuščeno ikoimu za obratovanje na svoj račun in na svojo nevarnost (obratni podjetnik), je od¬ govoren on namesto lastnika. Ako je bilo motorno vozilo ob dogodku, ki je povzro¬ čil škodo, zaradi krivičnega postopka odtegnjeno razpo¬ laganju lastnika ali obratnega podjetnika, je odgovoren namesto njega tisti, ki razpolaga z njim. Kdor na podstavi spredaj navedenih določil odklanja odgovornost, mora dokazati dejstva, na katera se opira njegova oprostitev. Več oseb, ki so dolžne povrniti škodo, je odgovornih nerazdelno. * Drž. zak. štev. 162 — 1908. Zakon je ponatisnjen iz slovenske izdaje avstrijskega državnega zakonika. 199 § 2 . Kdor j© po § 1. odgovoren za škodo, s© oprosti dolžnosti povrniti jo, te tedaj, ako dokaže, da se je dogodek, ki je napravil škodo, povzročil po krivdi tretje osebe ali poškodovanca samega ali da se kljub predpi¬ som in stvari primernim opreznostim v vodstvu in rav¬ nanju z motornim vozilom ni mogel odvrniti in se tudi ne da zvračati na kakovost motornega vozila ali nai poseb¬ nost, da bi njegovo delovanje odreklo ali da bi bilo ne- dostatno. To velja zlasti tudi za primer, če izvira škoda iz te¬ ga, ker so se splašile živali, ali je v tem, da so bile poškodovane živali, ki tekajo brez nadzorstva po javnih potih. Sklicevanje na krivdo tretje osebe je izključeno, ako se je tisti, ki je odgovoren, te tretje osebe posluževal v obratovanju motornega vozila. Ako pa izvira škoda ali njen obseg le deloma iz krivde poškodovanca ali tretje osebe, naj se uvažuje vse okornosti razsodi na del v § 1. oznamenjenih pravic. § 3. Določila §§ 1. in 2. tega zakona se ne uporabljajo na medsebojne pravice do povračila iz poškodbe tistih, ki so odgovorni, ali njihovih stvari, ki se podajajo iz istega poškodovalnega dogodka. Pri tem ni nobene razlike, ali je nastal ta dogodek iz obratovanja enega motornega vozila samega ali tako. da sta zadela obrata motornih vozil drug ob drugega, ali ob obrate podjetij, ki so podvržena odgovornosti po za¬ konu z dne 5. marca 1869. 1. (drž. zak. štev. 27.) ali z dne 12. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 147.). Pravice do povračila se uravnavajo v vseh teh pri¬ merih po občnem državljanskem pravu. Tretje osebe pa, ki jih zadenejo škode iz dogodkov, ki so nastali, ker je zadelo več odgovornih obratov sku¬ paj, lahko zahtevajo povračilo od vsakega, ki je odgovo- 200 ren, na podstavi tistega zakona, ki je po kakovosti to- ženčevega obrata merodajen za njegovo odgovornost. Ko¬ likor je ista zahteva povračila utemeljena zoper več oseb, so odgovorne nerazdelno. § 4. Določila §§ 1. in 2. tega zakona se ne uporabljajo na zahteve povračila zaradi poškodbe oseb ali reči, ki se prevažajo z 'motornim vozilom, razen če so se rabila proti odplačilu ali v obrtnem prevažanju oseb ali reči ali v službi ali po naročilu ene izmed odgovornih oseb. Alko se poškoduje vojaška oseba v izvrševanju svoje službe z obratom motornega vozila, rabljenega v službi vojaške uprave, je zahteve povračila poškodovanca ali njegovih svojcev nasproti državnemu zakladu presojati edinole po zakonih o vojaškem preiskrbovanju. § o- Določila §§ 1., 2. in 3., sklepni odstavek, tega za¬ kotna se ne uporabljajo na motorna vozila, ki so po urad¬ nem potrdilu, nameščenem na njih, tako urejena ali s takimi napravami opremljena, dai ob obremenitvi, neob- hcdno potrebni za obrat in vodstvo, na dobri in ravni cesti ne morejo preseči najvišje brane 25 kilometrov, merjeno na um Da so dani ti pogoji, naj dokaže, kdor na njih podlagi odklanja dolžnost, povrniti škodo. Zahteve povračila za škode iz obrata takih motor¬ nih vozil se uravnavajo po občnem državljanskem pravu. § 6 - . Pravica, na podstavi §§ 1., 2. in 3., zadnji odstavek, tega zakona, zahtevati odškodnino, zastara: a) v šestih mesecih od dneva, ko je poškodovanec zvedel za škodo in osebo, ki je dolžna povrniti škodo; b) tudi brez ozira na to, ali je diotičnik to zvedel, v treh letih od dneva dogodka, ki je povzročil škodo. 201 Pravica do odškodnine ugasne tud; pred pretekom roka zastaranja, ako je tisti, ki ima pravico do odškod¬ nine, po krivdi opustil, v štirih tednih po dnevu, ko je zvedel za osebo, ki je dolžna povrnita škodo, naznaniti ji nezgodo, razen če more dokazati, da je oseba, ki je dolžna povrniti škodo, v tistem roku štirih tednov po drugem potu zvedela za nezgodo. § 7 . Z določili tega zakona niso izključene dalekosežnej- še odgovornosti, ki se podajajo iz občnega' državljanske¬ ga zakonika in iz drugih zakonov. § 8 . Tudi'tam, kjer je zahteve povračila za škodo, povzro¬ čeno z obratom motornega vozila, presojati po državljan¬ skem pravu, je lastnik motornega vozila ali kdor stopi po § 1. na njegovo mesto, odgovoren za krivdo oseb, ki se jih poslužuje ob obratovanju, kolikor gre za njihovo službovanje ob obratovanju motornega vozila. Več solastnikov ali oseb, ki stopijo na lastnikovo mesto, je odgovornih nerazdelno. § 9 . Tožbe na povračilo škod, ki so povzročene z obra¬ tom motornega vozila,' se lahko vložijo tudi na stvarno pristojnem sodišču, v čigar okolišu se je pripetil dogo¬ dek, ki je povzročil škodo. § io. Z obratom motornega vozila poškodovana oseba ima za svojo terjatev, da se ji povrne škoda, do terjatve od¬ govornega zavarovatelja nasproti zavarovalcu iz zavaro¬ vanja njegove odgovornosti zakonito zastavno pravico, ki ima prednost pred pTej osnovanimi zastavnimi pra¬ vicami. 202 § H- Osebe, ki so zaposlene pri obratovanju motornih vozil za izvrševanje njihove pogodbene službe, so zava¬ rovane, kolikor se nanje ne uporablja že zakon z dne 28. decembra 1887. (drž. zak. št. 1. iz 1. 1888.) in z dne 20. julija 1894. 1. (drž. zak. št. 168.), po določilih prvega zakona. Uslužbenci, pri katerih so izpolnjeni pogoji § 4. za¬ kona z dne 28. decembra 1887. 1. (drž. zak. št. 1. iz 1. 1888.), so izvzeti od dolžnosti zavarovanja. Za nezgode ob obratu v smislu zakona o zavaro¬ vanju zoper nezgode ne veljajo take nezgode, ki se do- gode pri dirkah ali pri pripravljanju za dirke (trainmg). Z ozirom na zavarovanje velja vedno lastnik mo¬ tornega vozila za podjetnika obrata, ki je zavezan zava¬ rovanju. Rok, v katerem morajo že obstoječi obrati motornih vozil, ki stopijo s tem na novo v zavarovanje, podati naznanilo v smislu § 18. zakona o zavarovanju zoper nezgode, in čas, s katerim se začne zanje veljavnost za¬ varovanja, se določi z ukazom ministrstva za notranje stvari. V zasebne zavarovalne pogodbe v smislu § 61., od¬ stavek 2., zakona o zavarovanju zoper nezgode naj vstopi zavarovalnica zoper nezgode po § 61., odstavek 2. in 3., tega zakona, ako so sklenjene pred 1. dnem decembra 1907. 1. § 12 . Glede zavarovanja odgovornosti za škode iz obrata motornih vozil se lahko določi ukazoma: 1. da mora zavarovanec v razmerju k celoti določeni del škode, vsekakor pa škode pod določenim zneskom plačati sam, ne da bi zahteval povračilo od zavarovalca; 2. da zavarovalec ni odgovoren, ako se škoda v roku ni niti naznanila zavarovalcu niti ni bila predmet tožbe ali ovadbe na sodiščih, pri državnem pravdništvu, pri 203 .policijskih, občinskih ali političnih oblastvih ali pri orožništvu niti ni katero teh oblastev ali organov urado¬ ma začelo poizvedovati o njej. § 13 . Dogovori, s katerimi naj se predpisi tega zakona v škodo poškodovanca vnaprej izključijo ali omeje, so ničevi. § 14 - Ta zakon dobi moč z začetkom tretjega koledarske¬ ga meseca, ki sledi njegovi razglasitvi. Na škode iz prej nastalih dogodkov se ne uporablja. § 15 Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu ministru za notranje stvari in Mojemu pravosodnemu ministru. V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle sledeče knjige: Zakoni in uredbe: I. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6'—. II. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v resortu ministrstva za promet, broš. Din 8'—. III. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Din 12'—. IV. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10'—. V. zv.: Zakon o občnem upravnem postopku in zakon o banski upravi, broš. Din 20'—, vez. Din 25'—. Razprodano. VI. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih no¬ tarjev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih. — Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih no¬ tarjih. — Uredba o številu in sedežih javnih notarjev, broš. Din 18'—, vez. Din 25'—. VII. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18'—. VIII. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12'—. IX. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14'—. X. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig, broš. Din 14'—. XI. zv.: A. Ustava kraljevine Jugoslavije. — B. Zakon o izpre- membah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kra¬ ljevine na upravna območja, broš. Din 8'—. XII. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino, broš. Din 8'—. Razprodano. XIII. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih, broš. Din 6'—. XIV. zv.: Uredba o lekamarski zbornici, broš. Din 8'—. XV. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev, naredba, popravki, tolmačenja, pojasnilo, objava ter obrazci volilnih zapisnikov in pooblastila k zakonu o volitvah narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš. Din 8'—. XVI. zv.: Zakon o obrtih, broš. Din 20’—, vez. Din 25'—; pošt¬ nina Din 3'—. XVII. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon o poslovnem redu v senatu, broš. Din 15'—. Razprodano. XVIII. zv.: Zakon o meščanskih šolah, broš. Din 5'—. XIX. zv.: Zakon o lovu, broš. Din 7'—. XX. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. Din 5—. XXI. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev, broš. Din 7'—. XXII. zv.: Obča univerzitetna uredba, broš. Din 15-—. XXIII. zv.: Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev. — Uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev, broš. Din 6'—. XXIV. zv.: Gradbeni zakon, broš. Din 8'—. XXV. zv.: Zakon o taksah, broš. Din 45.—, vez. Din 55‘—. XXVI. zv.: Taksni in pristojbinski pravilnik, broš. Din 30’—, vez. Din 35'—. XXVII. zv.: Uredba o sodnem poslovniku in Sodni poslovnik za sodi¬ šča prve in druge stopnje, z obrazci, broš. Din 30'—, vez. Din 36'—. XXVIII. zv.: Zakon o občinah, broš. Din 8'—, vez. Din 15'—. XXIX. zv.: »Cestni promet«, broširan izvod Din 18‘—, vezan izvod Din 24 —. Sledijo nadaljnji zvezki. TISKOVINE mhvrskirgmke, uradne,reklam-- ne,Časopise, knjige , večban "A^j^^imUisk hiliv in imuni! TISKARNA MERKUR OUBllAN A .GREGORČIČE VASJU Jzt-25 * 52 \jdžgram {Jiskamciilhrkuv. V tiskarni Merkur izhajata med drugim: SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave Dravske banovine TRGOVSKI LIST strokovno glasilo za trgovino, obrt in indu¬ strijo. Izhaja trikrat na teden ter velja celoletno Din 180—, mesečno Din 15*— V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle sledeče Leposlovne knjige: Conan Doyle-Mulaček: Pozna osveta. De¬ tektivski roman broš. Din 25—, vez. Din 30-— Jack London: Morski vrag. Roman broš. Din 20-—, vez. Din 30— Krefft: V oklopnjaku okoli sveta. V dveh delih; vsak del broš. Din 20—, vez. Din 26-— oba dela skupaj broš. Din 40-—, vez. Din 46-— Ouida: Kneginja Zurova. Roman broš. Din 30-—, vez. Din 35— Ouida: Farnmor. Roman broš. Din 28-—, vez. Din 35-— P. Ripson: Marsove skrivnosti. Roman broš. Din 28-—, vez. Din 35— Claude Anet: Arijana. Roman broš. Din 24—, vez. Din 32-— Clara Viebig: Babja vas. Roman, vez. Din 32-— Al Jennings: Pesnik in bandit. Roman, vez. Din 35-— J. špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra za mladino v petih slikah broš. Din 10-— Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Ve¬ černici broš. Din 12-— Radivoj Rehar: Pesmi o kraljeviču Marku, Razne tiskovine po obrtnem zakonu. Ob naročilu je poslati denar naprej in za odpravo in poštnino še po 1 Din za izvod. Mednarodni varnostni in prometni znaki, ustanovljeni na mednarodni konferenci v Ženevi dne 30. marca 1931. I. KATEGORIJA Znaki nevarnosti Sl. 1 . Jarek ali hrbet Zavarovan železniški prehod (z zapornicami) Sl. 5. Nezavarovan železniški prehod Sl. 6. Splošna nevarnost, oziroma znak za nevarnosti, ki jih ne označujejo znaki pod sl. 1. do 5 Sl. 7. Signal za splošno nevar¬ nost, določen za uporabo v primeru, da radi atmo- sferičnih prilik ne morejo biti uporabljeni ostali var¬ nostni znaki. Znak je votel, izrezana je bela ploskev Sl. 8. in 8.bis, Znak, ki označuje prednost na križiščih. Tabla je lahko obrobljena ali pa pobarva¬ na po celi ploskvi II. KATEGORIJA Znaki za prepovedi in absolutne predpise A Sl. 9. Promet prepovedan za vsa vozila (torej tudi za nemotorna) Sl. 10. Prepovedana smer ali prepovedan vhod Sl. 11. Promet za avtomo¬ bile prepovedan, če samo za tovorne avtomobile prepo¬ vedan, naslikati sil¬ hueto tovornega avtomobila Sl. 12. Promet prepovedan za motocikle SL 15. Prepovedano samo za avtomobile s težo 5 in 14 ton Sl. 18. Prepovedano parkiranje Sl. 16. Maksimalna dovoljena liitrost Sl. 17. . Prepovedano postajanje Sl. 13. ST. 14. Promet prepovedan Prepovedano za za vsa motorna težo nad 5 in 14 ton vozila (n. pr. pri mostovih) Sl. 19. Obvezna 9mer za vožnjo Sl. 20. Stoj, carina III. KATEGORIJA Opozorila Sl. 23. Znak za bližnjo pomožno postajo (rešilna postaja, zdravnik) Sl. 21. Označba prostora za parkiranje Sl. 22. Znak za previdnost geneveM^HI ■ GENEVE lOkm. Sl. 24. S'- 25 -.. , , Znak za označbo kraja Znak za orientacijo glede II * ; smeri NARODNA IM UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 0000017G874