Št. 21. G
V Gorici, sreda 7. julija 1915.
Leto VI.

Novi Čan'* i/h»ja :
dokler bo mogoče in za časa vojske ob sredah in sobotah ob 3. urah popoldne,
Odgovrni urednik: Anton' Šinieoj. Tiska „Narodna Tiskarna" v Gorici.
= „Novi Čas" stane : = 8 vinarjev,
doK^er je vojska v naši deželi. Prodaja se v Knjigarni K. T. D. in po trafikah.
--- Oglasi po dogovoru. -
(Jpravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče.
Lastnik : Konsorcij »Novega Časii« v Gorici.
Zmagavni boji pri Gorici.
Kalvarija pri Podgori.
Dan za dnevom imamo sedaj priliko gledati na Kalvari o pri Podgori. Čudovit pogled nam lukaj nudi. Sovražnik napenja vse svoje si'e, da bi to višino zavzel. Tisoče granat se je že zaborilo v nje greben ; marsikedaj smo že mislili, da mora Kalvarija pod strašno silo sovražnega ognja razpočiti in ?giniti v prah in pepel. Ni go tovo več mesta na njenem vrhu, ki bi ne bilo raziito in raztrgano od strelov laških topov. Ni gotovo mesta, ki bi ne bilo pokrito s kosi in drobci jeklenih granat in šrapnelov, ki jih je tukaj v neizmernih množin; h soviažnik nasul. In vendar naša Kalvaiija še stoji in še vedno stojé na njej tudi trije križi, od katerih je ta 240 metrov nad morsko gladino se vzdigajoči grič svoje ime dobil.
Enkrat je bila že Kristusova podoba s srednjega križa od sovražnega strela str gana na tla. Pa vstal je iz svojega kritja Dalmalinec ter navzlic ognju in dimu in toči šrapnelov nad tleh ležečo podobo Kristusa vzel v svoje roke, nesel jo h križu ter jo zopet pripel na prejšnje mesto. Sam Bog je poveličal njegov čin! Kajti v hipu, ko se je odmaknil od kraja, kjer je Kristusova podoba ležala na tleh in stopil dva koraka proti križu, se zarije ogromna sovražna granata v zemljo, kjer je pravkar stal, razpoči s strašanskim pokom ter pokrije vse na okrog z zemljo in kamnjem. Dalmatincu se prav ničesar ni zgodilo I Tovariši pa so mu častitali h hrabremu činu njegove pobožnosti ter občudovali varstvo Božje, ki se je nad njim pokazalo.
Kalvarija stoji! Zidovje, ki bi je Lahi tako radi razrušili in dobili v svoje roke, kljubuje mogočno vsem njih naporom in vsemu njihovemu divjemu ognju. Nepremagljivost pa podajajo temu zidovju junaški sinovi bratske Dalmacije, junaški vo jaki sploh, ki so tam gori zbrani od vseh delov naše monaihije. Ni ga razločka med njimi! Ena misel preveva vse: Mi se borimo tukaj za prostost, katero nam hoče Lah vzeti in steptati ! Mi se borimo proti verolomstvu in nezvestobi, v katerih imenu gleda Lah proti nam! Mi se borimo vsi brez izjeme za državo, v kateri imamo vsi svoj dom. Z združenimi močmi — in vojaki so nepremagljivi. In oni tvorijo z našo Kal varijo zid, ob katerem se sovražnik razbija glavo in preko katerega ne pojde nikdar do naše Gorice, ki se razprostira v vsi svoji nežnosti in lepoti ter v vsi svoji bujni vitni krasoti pred njegovimi pohlepnimi očmi-----
Križ pa, ki se dviga na gori, je za vojake znak neizčrpnih moči ! Tam gori se čutijo varne. Sami pripovedujejo, s kakim zaupanjem se sredi granat in šrapnelov iz svojih jarkov ozirajo na križ, na Kristusa, ki z razpetimi rokami blagoslavlja nje in njih napore, ter stoji ob strani onim, katerim so bile zadejane pekoče rane, da jih junaško prenašajo, a tudi onim, ki v službi domovine umirajo in iščejo v Njem s svojimi zadnjimi pogledi milostnega sodnika .....
\? tem znamenju boš zmagal... Ko gledamo proti jugozapadu ob soinčnem zatonu, tedaj se nam na poseben način križ s Kalvarije približuje: vidimo ga v nepopisno lepi zarji zahajajočega solnca. In zdi se nam, kakor da bi od tam slišali besede: „Bodite mirni! Ne bojte se! Jaz sem z Vami..." In mir lega v naša srca in skalnato prepričanje, da sovražnik ne bode nikdar imel ne naše Gorice, ne naših slovenskih domov in ne naših svetišč, dasi jih sedaj s kruto, barbarsko roko napada in končuje. Nikdar jih ne bode imel, nikdar! Tako nam križ na Kalvariji govori. ---
Da, v tem znamenju boš zmagal ! To govori križ vsakemu vojaku na gori, pa tudi vsem onim, ki se zadaj za nepremagljivim zidovjem Kalvarije nahajajo na varnem v mestu. Zato se tukaj za vojake — naše branitelje moli, da jih Bog čuva in blagoslavlja povsod. Vsi pa naj se zavedamo ko gledamo iz Gorice neštetokrat tja dol na jugo-
zapadno stran proti Kalvariji, kaj je naša moč. Moč naša je bratska ljubezen, ki nas dela nepregledne in mogočne, nad ljubeznijo pa Kristus na križu, ki trosi na to ljubezen svoj blagoslov ter jo dela nepremagljivo. N;>ša moč je ljubezen in Kristus !
Boji pri Play eh 17. junija.
Nikdo na svetu ni poznal do sedaj naših Plavi. Dve uri in pol pešhoda severno od Goirice tvorile so samo prvo postajo na državni železnici, ki je vzbujala pri potnikih pozornost le v toliko, dai so se tam malo lažje ozrli na našo prekrasno Sučo. Pri brzoviaKih pa niti tega m bilo. Sedaj pa vse časopisje na svetu poroča o njih. Srditi boji se tukaj odigravajo. Na celi Sočini črti ni sovražnik s toliko silo napadal, kakor ravno tukaj, pa tudi nikjer drugje ga niso naše hrabre čete s takim junaštvom, s takim odporom in s takim gnjevom metale nazaj, kakor ravno ondi. Hrvatje iz Dalmacije, Hrvaške in Bosne, ob njih strani Čehi, Poljaki in mi Slovenci, poieg njiti Nemci, Mažari in Ru-muni, vsi so tukaj bratsko združeni; in dasi se med seboij vsi ne razumejo, vendar e-no misel in eno željo imajo vsi skupaj, v njej se razumejo in v njej se najdejo, ko so bijejo proti sovražniku, proti izdajalcu, proti verotomnemu Lahu.
Mi smo o teh bojih že poročali. Tukaj vendar hočemo podati o njih zopet novo sliko, posneto po „B. T." v Berlinu, ker smo prepričani, da jo bodo vsi domačini, ki kraje poznajo, z velikim zanimanjem čitali. Poročilo se tiče pred vsem bojev 17. junija, ter se glasi naslednje:
Sovražnik je pri Plaveh spravil okoli 250 topoiv skupaj, med katerimi se nahaja tudi mnogo havhiških baterij, kalibra 21 in 14 cm. Cesarske in kraljeve čete so ob stojale tam iz Dalmatincev, Čehov, Poljakov, Rumunov, Mažarov in enega ba-ia!jonov „Deutschtmeister"-ov. Tukaj je našel junaško smrt stotnik Diirr, kije dan poprej kot opazovatelj svoje baterije vzdržal 4000 sovražnih strelov in radi tega dobil telegrafano visoki red železne krone. Italijani so zgubili več ko 10.000 mož, leži jih 3000 mrtvih, njih polk št. 38 se je zmanjšal od 3000 na 800 mož; pri laškem polku št. 125 padli polkovnik in vsj majorji, tako da vodi sedaj neki stotnik poveljstvo nad polkom. Med padlimi se nahaja tudi brigadni poveljnik general-major Airenti.
Potem ko so si Italijani v noči do 7. junija severno od Gorice na Sabotiiiu glave razbili, pričela je 8. junija njih 3. divizija od obronkov gore Sv. Gendrein njenega podaljška, ki se imenuje Kolovrat, prehajati k Sočni strugi ter od tam črez most na levi breg reke, da bi zasedli višimoi, ki se nahaja pred piavskim mostom. (To višino imenujejo domačini po starodavni cerkvic, ki je na njenem vrhu in ki je posvočena sv. Kvirinu, kar na kratko Sv. Kvirin. Visok je 383 m. Op. ur.) Rumu-iiI in Čehi, Poljaki in Mažari, Dalmatinci in Dunajčani so tekmovali, ko so jih metali čez pobočje v nižino ter drli za njimi, dai bi mast dosegli. To se jim sicer ni posrečilo, ker se je sovražnik mogel spodaj zopet zbrati. Zjutraj zgodaj 11. junija je ravenska brigada s polkoma št. 37 in 38 zopet poskušala, dai bi zasedla prej imenovano višino, tolda zgoraj jih je čakal naš bataljon ter jim je pokazal pot čez Sočo nazaj. Po noči do 13. junija so plezale proti vrhu celò dve brigadi ; tedaj so imele avstro-ogrske čete dela do belega dne, predno so gozd, ki se na pobočju višine proti reki — „ob Robéh" — nahaja, sovražnikov očistile. 1000 mrtvih Italijanov pa je ostalo nazaj.
*
Ko so Italijani videli, da na tak način ne pridejo naprej, tedaj so priredili na našo višino bombardiranje taka strašno, da
je podobno samo onemu v Galiciji pri Gor-licah. Od vseh vrhov zgoraj omenjenega Kolov,rat-a, od gore Sv. Gendre in kar je višin na desnem bregu Soče pri Plaveh so pričeli naši ubogi mali hribček obstreljevati. Dvesto laških topov je nanj sulo svoj ogenj. Tisoče in tisoče granat vsakega kaliora, tudi 21 cm, je padalo tako gosto in tako hitro na njegov skalnati vrh, kakor da bi vse to prihajalo iz grozan-skih velikanskih strojn h pušk. Jeklo in kraške skale so skakale okrog ter pobile mnogo naših vrlih junakov. Toda naši bataljoni so vstrajali v tistem ognju navzlic vsemu tuljenju in morenju, ki je bilo tako grozno, da se ni slišalo ne vzdihovanja umirajočih, ne ranjencev, ki so klicali na pomoč. Nekatere vojake so morali iz bojne črte odnesti, ker so postali omioteni, ki so pa z večine zopet hitro opomogli. Neki poročnik, ki se mu je živčevje tako pretreslo, da je bjllves omoten se je pri divi-zijskem poveljstvu zopet okrepčal, na kar se je na Hribček takoj zopet povrnil. To je res pogum in junaštvo I Bombardiranje je trajalo 15. junija od 4. zjutraj do 9. zvečer. Ko se je pričelo mračiti, se je sovražna infanterija pripravila za naskok. Lahi so mislili, da so vsi Dalmatinci na hribčku vsled velikanskega bombardiranja popolnoma razbiti, toda zgoraj za skalami sioi na tleh ležeči čakali sovražnih rojnih vrst ter jih zaporedoma postrelili. Trikrat so Piemontezi naskočili, trikrat so bili zbiti nazaj, kakor da bi jih nevidna kosa metala na tla.
16. junij je bil odmenjen počitku; tako se je molcè med sovražnikoma določilo. Sele ko so Italijani spodaj na cesti ob Soči postavili svojo baterijo, se je oglasil naš 30.5 cm. možnar ter razvite nagib italijanske kanone s par grmečimi streli v ne šteto delov. Na to so pričeli lajati zopet vsi kanoni na strani sovražnika in tudi sovražna infanterija je poskušala silovit naskok, ki je bil pa kmalu zadušen. Toda našo infanterijo so najtežje ure šele čakale.
17. junija so se sovražni oddelki, ki so se bili na levem bregu Soče utaboriti, pomnožili in vjačili n atri cele brigade. Četrta brigada je ostala v reservi. Malo poprej je bil kralj sam pri svojih piemon-težkih vojakih-rioijakih ter jih sam v posebnem nagovoru pozval, naj vojaško slavo svoje ožje domovine odičijo z novimi častmi in naj hribček zavzamejo, naskok je pričel.
Vrgli so ob stran našo bojnioi stražo, obstoječo iz praporščaka in 10 mož, pre magali neko našo spodaj postavljeno kompanijo ter hiteli po strmi višini tako hrabro navzgor, da je njih najhrabejši nasprotnik, nar major Turndija, moral pozneje sam priznati : „Lahi so se tukaj dobro držali; jaz bi si tega od njih ne pričakoval".
Sicer ta pogum laških vojakov ni i-mel s prva dosti pomena, ker je major Turndija z \so hladnokrvnostjo pustil, da so sovražne rojne vrste prišle na šest korakov daljave od naših skalnatih kritij. Nato je zaukazal ogenj! In pričele so pokati puške, drdrati strojne puške, treskati ročni granate, grometi malokalibrasti kanoni! Italijani, katere so neprestani glasovi njih bobnov gnali naprej so s prva kričali «Evviva« in »Corraggio«, a so te klice kmalu spremenili v stokanje in toižno jadikovanje po pomoči. Toda roj je prihajal za rojem na hribček; nastale vrzeli so se vedno z nova polnile. Cevi pušk in strojnih pušk naših vioiakov so postale vroče do živega — in sovražnega naskoka niso mogli več zabraniti. Naš bataljon je bil potisnjen s hribčka nad piavskim mostom na malo nižji vrh pri Paljevu, kjer se je ojačil z ondi stoječimi reservami. Se daj so vsi skupaj na prejšnji Vrh šli nazaj, da bi si priborili izgubljeno višino toda čakala jih je tukaj velika laška premoč. Vrgli so se na njo in pričel je na tem tesnem prostoru strahovit boj. Puške jn topovi so molčali, samo revolverji častnikov
so pokali, med tem, ko aoi vojaki grozno upili in kričali.
Obdelavah so se z bajoneti in puškinimi kopitu Mnogi so svoje puške sploh vrgli proč in mož se je zaril na moža s pestmi in zobmi. Črepinje so bi e razbite, uha odtrgana, tisti, ki so ležali na tleh, do smrti pomandrani.....
Višji častniki so stali sredi rojnih vrst in navduševali bojevnike. Nekemu avstrijskemu general-majorju je bila čepica prestreljena. Italijanski brigadir, general-ma-jor Airenti, je'padel smrtno ranjen na tla. Na nosilnici so ga njegovi vojaki odnesli iz ognja, a je, kakor pravijo ujetniki, med
tem že umrl. Vse sovraštvo, ki se je v dolgem času v ljudstvu proti ljudstvu na-kupičilo; ves srd in vsa gnev, ki se je tekom enajst mesecev vojske proti vero-lotnnemu Lahu pritajevala, je bruhnila na dan tukaj v teh strahovitih in grozno krvavih urah boja ob Soči pri Plaveh, kjer je 3000 Italijanov obležalo mrtvih, 7000 pa ranjenih na tleh. Avstro-ogrski vojaki so sovražnika z gore strmoglavili navzdol iri le njih lastne žične pregraje so jih ovirale, da ga niso vrgli čez Sočo nazaj. Italijanska artilerija pa, ki je sem pa tja prišla iz svojih kritij na plano, da bi svojim pomagala, je spet v svoje luknje zlezla nazaj in se tam poskrila.
To je bil dan 17. junija pri Plaveh, dan zmagoslavnih naših vojakov._
Svetovna vojska.
Vojska z Itaiijo.
Dnevno napadajo Italijani naše
! stojanke z vedno večjo silo in vedno 1
1 jim številom. Vsak svoj napad — ki p
' vsakikrat popolnoma brez uspeha —, pravljajo še ceii dan predno istega redijo z grozno kanonado na naše utr; kraje. Zemlja se trese, v zraku šumi piska, bobnenje in grmenje se vali od bočja do pobočja, kar naenkrat v go vem času vse utihne, samo za trenut« na kar začno pokati puške, prasketa strojne puške, tu pa tam podpirane' po mogočnem grmenju topov — in laške »korajže« je konec, a konec tudi tisočerih laških življenj! In vsa ta laška kri teče zastonj! Od prvega početka vojske se nahajajo naše postojanke na istem mestu. In če so Lahi v podznožju doberdobske planote z velikansko premočjo udrli _ v naše prednje jarke, so morali to neizrečeno drago plačali. Uradno poročilo, ki sledi spodaj, pravi, da so naše nad vse hrabre čete izvršile protinapad in vrgje sovražnika z velikanskimi zgubami nazaj. Gotovo je, da imajo Lahi skoro pri v-sakem napadu zgub za najmanj ^polovica svojega napadajočega moštva. Švicarski in drugi nevtralni listi pišejo, da so imeli Lahi do pred dvema tednoma najmanj za 40.000 zgub. In kako se pomnoži to število sedaj v zadnjih dveh tednih, ko so Lahi prirejali velikanske napade na naše čete ki tako junaško in hrabro iste odbijajo. Kakor dejanja do sedaj kažejo, bodo naša vinorodno brda prave Karpate za armado verolomnega laškega kralja. Pa naj govore uradna poročila, ki kakor, mi vsi dobro vemo, prav nič ne pretiravajo:
Dunaj, 3. julija: Učerajšnji dan je doprinesel Italijanom na primorski fronti nov poraz. Po brezuspešnih sunkih pri Zagradu je rpičel včeraj spet nov napad lz dveh infanterijskih divizij v oddelku doberdobske planote pa do hriba Kosič. Naše bojaželne čete so, kakor vedno sovražnika vrgle nazaj ; njegove zgube so bile tudi včeraj težke. Proti goriškemu ob-mostju severno zapadn > od sabolinskega hriba prirejen napad je bil enako krvavo odbit. Na koroški meji so se vršili boji za hrib veliki Pai (vshodno prelaza Plocken). Konečno smo mi obdržali hrib v svoji posesti. Ob tirolskih mejah so se vršili mestoma topovski boii.
Dunaj, 4. julija. Italijani so ponovili tudi včeraj|svoje napade, da bi se ustalili na robeh doberdobske planote. Po celo-
dnevnem trajajočem boju s težkimi topovi v oddelku Redipuglje, so pričeli napadi z nič manj kot štirimi infanterijskimi regiment', pri čemur je prišlo do bojev moža z možem Protinapad zmagoslavnih naših branitcljev je konečno vrgel sovraž nika v nižino. Sovražni poskusi približati se našim postojankam pri Volčah. za padno Tolmina in v ozemlju južno od Krna so bili udušeni že koj v pričetku. Alpini so v teh krajih priredili napad proti naši postojanki, a so bili po hudem boju vrženi nazaj. Sovražne zgube so vnovič zelo težke.
Dunaj, 4. julija. — Po noči dne 2. t. m. je bila v Jadranskem morju uničena laška torpedovka O. S.
Najnovejše vesti.
DUNAJ, 5. julija. — Spopadi na obronkih doberdobske planote s » se včeraj ponovili z enako silo. Po noči je bil odbit napart dveh laških divizij južno od Polazza, med tem ko se na severni strani boj nadaljuje. Tudi pri Volčah in v ozemlju Krna je sovražnik brezuspešno napadal. Ob tirolskih in koroških mejah so bili samo topovski boji.
DUNAJ, 6. julija. — Boji na Goriškem, kateri zavzemajo vedno večji obseg, so se razvili včeraj s splošnim sovražnim napadom do prave bitke. Približno štirje italijanski kori so naskočili po zelo močnem topovskem obstreljevanju našo fronto ob goriškem obmostju pa do morja, a so bili popolnoma vrženi nazaj ter imeli strašanske zgube. Vsled zadržanja naših nad vsako hvalo zvišenih, boja navajenih čet. posebno hrabre infanterie so ostale vse naše postojanke v naših rokah. Tako stoje junaki na južno-zahodni meji monarhije na močni, zvesti straži proti premoči sovražnika. Gotovi naj bodo hvale vseh narodov domovine ter na severu zmagoslavne armade. Na srednji soški fronti, v ozemlju Krna in na drugih frontah se ni zgodilo /čeTffjnrrtteisar bistvenega
Avstrijsko-ruska vojna.
Spet se vršijo na tem bojišču boji na stih mestih kot v septembru in oktobru »iskega leta, ko so se morale naše ju-aške armade bojevati in umikati se pred 'elikansko rusko premočjo. Sedaj je pa obratno 1 Rusi sicer niso v manjšini, a so tako pobiti in poraženi', da se rešijo popoi nega in končnega poraza le s tem, da se nm hitreje umikajo. Na tem bojišču vidimo, da v bitkah ne zmaguje večje število sovražnika, temveč tuabri in junaški duh, ki viada med našimi četami in mojstrsko vodstvo naših poveljnikov. Rusom so naši vedno za petami. V zadnjem tednu so naši in nemški vojaki že dosegli črto Josefov-Krasnik. V vzhodni Galiciji prodirajo naši že proti rečici Zlati-Lipi, kjer so predrle na več mestih rusko fronto ter ujeli pri tem dne 4. t. m. 3000 Rusov. Pri Pžemislanih se Rusi tudi že umikajo. Tu pa tam skušajo Rusi ovirati napredovanje zavezniških armad z večjimi protin padi, ki jih pa naši vojaki vedno in povsod krvavo odbijajo. Ti protinapadi imajo le namen, da krijejo umikanje ruskih armad, ki s hitrimi koraki zapuščajo Galicijo, a tako da bo v kratkem času cela Galicija očiščena sovražnih trum.
Notranja kriza v Rusiji postaja vedno večja in bolj pereča. Potem ko sta že morala odstopiti iz vlade dva ministra, notranji in vojaški, in ko je sedaj stališče zunanjega ministra Sazanova zelo omajeno, je le vprašanj malo dni, ko bo moral od stopiti tudi ministerski predsednik Goretn-kin, proti kateremu stoji cela ruska duma, državni ruski zbor. Pravijo, da mu bo sledil Krivošein, ki je sedaj poljedelski minister. Po celi Rusiji se čujejo glasovi, da mora priti tudi ljudski glas potom državnega zbora do veljave in da reši še ono, kar se vsled poraza ruske armade v Galiciji še da rešiti in da se posebno tako ubrani revolucije, ki začenja že po celi Rusiji poganjati korenike. Ruski car je nato tudi obljubil v nekem reskriptu na mini-sterskega predsednika, da misli sklicati ruski državni zbor najkasneje meseca avgusta k zasedenju. Videli bomo, če bo to imelo na srednje in nižje sloje, ki komaj čakajo konec vojne, kaj upliva.
Dne (i. julija se je bitka pri Krasniku odločila. Krasnik so naši vojaki pred dvemi dnevi že osvojili, na kar se je Rusom spet posrečilo pognati naše nazaj, a gori imenovanega dne je naša armada pod po-
veljstvom nadvojvode Jožefa Ferdinanda predrla na celi črti rusko fronto in s tem odločilno Ruse vrgla iz njihovih postojank ter pri tem zajela 41 častnikov, 11.500 mož in 17 strojnih pušk.
Tla nemško-ruskem in na nemško-fran-coskem bojišču ni bilo te dni kakih bist-ven h dog idkov. Samo v severnem morju se je vršila dne 4. t. m. pomorska bitka med štirimi ruskimi velikimi bojnimi ladjami in malo nemško križarko „Albatros", ki je v tem neenakem, hudem boju slavno podlegla s tem, da je bila primorana, nasesti na švedsko obrežje pri Herviku. Pri tem je bilo^ 19 nemških mornarjev ubitih in 190 na Švedskem interniranih. Mrtvece so z vsemi vojaškimi častmi pokopali na Švedskem. V prihodnji številki bomo natančneje poročali o d< godkih na teh bojiščih.
Pri Dardanelah je dne 4 t. m. potopil neki nemški podmorski čoln veliko transportno francosko lad;o. Isti dan so tudi Turki sestrelili veliko municijsko zalogo sovražnika v /rak.
Zanimivi dogodki v Albaniji.
Znano je vsem. da si Italija lasti pravico do Albanije. Zato je že pred nekaj meseci posla'a nekaj svojih bojn h ladij v Valono ter tam izkrcala par tisoč vojaštva. Rekla je seveda, da dela vse to za vzdržavanie miru v okrožju Valone; mi vsi pa vemo d'bro, da hoče Italija Valono zasesti, da bi na tak način dobila ključ do Jadranskega morja ter pred našo obrežje, pred vrata naše hiše postavila stražo. To je bil početek. Toda ona hoče imeti sploh vso Albanijo za se, poleg Trsta. Istre in Dalmacije.
Sedaj pa se godijo čudne reči v Albaniji, ki Italiji prav nič ne u»ajajo. Poročaii smo že v zadnj'h številkah, da so Srbi zasedli velik del srednje Alban je. kjer so se polastili mest Tirana in E1 Bassan; došli so tudi v Drač ter mesto in ž njim morsko obrežje proglasili za srbsko last. Srbski polkovnik Mišić je že izdal zadevno proklamacijo.
Hkratu za Srbi so se gibali tudi Črnogorci. Oni so prišli v Sv. Ivan Meduanski in Lješ ob morju, pofem so 30. jun. zasedli Skader in mesto proglasili kot črnogorsko last za vse čase. To so tudi uradno na znanili zastopnikom različn h držav v Skadru.
Dogodki so zbudili v Srbiji in Črno-gori nepopisno veselje.
Ni še dosti. Na jugu Albanije so pri čeli prodirati Grki proti severu, došli v mesto Berat, vstočno od Valone ter je zasedli.
Vsi ti dogodki pa so zbudili v Rimu in Italiji velikansko ogorčenje. Strašno se Lahi jezijo na Črnogorce, Srbe in Grke, ki jimkarpied nosom odjedajo Albanijo. Očitajo Črnogorcem celò, da so dogovorjeni z Avstrijo, kar je seveda smešno ; sami pa so začeli utrjevati otok Saseno pred valonskirn zalivom in Valono samo ter nameravajo izkrcati tam eno svojih armad.
Zanimivo je res vsekako, kar se tam doli plete.
Od bojne črte v Gorici i
Prejšnji pondeljek dan 5. jul. je bil pa vroč ! Začelo je že zjutraj grometi, pa samo bolj v presledkih. Vsekako pa se je zdelo, da je danes morda zopet obmostje pri Gorici prišlo na vrsto. Par dni poprej so naska-kovali kraško robovje pri Tržiču in Za gradu. A ni jim šlo. Bili so vrženi nazaj in razbiti. Morda bodo danes poskušali pri Gorci.
Vedno bolj pogosto so se streli ponavljali; proti osmi so prihajali že prvi sovražni šrapneli. Švigali so čez mesto v različnih smereh. Ljudje so se sprva plašno zgibali, nehoté glave| potiskali proti plečem in se sklanjali. Pa šrapneli so s svojim s'kanjem in žvižganjem leteli naprej. Gledali so za njimi, dasi jih niso videli, ter poslušal', kje bi vtegnili raz-počiti. Iz dalje se je zaslišal tresk; šrapnel je šel preko grada In onstran nekje razpočil. Kaj se je zgodilo? Koga je zadelo? Odgovora na ta vprašanja ljud e niso iskali, ampak šli dalje za svojimi opravki mirno v zavesti: šrapnel mene ni zadel, pa tudi blizu ni padel. Zopet je v zraku završelo ; pogledali so v zrak, a šli naprej. Le deklice so pričele bolj plašno hiteti preko ulic, ki so izpostavljene jugozapadni strani.
Proti deveti zjutraj je že postalo bombardiranje tako, kakor ga v Gorici še ni bilo slišati. Doseglo je svoj višek ter o-stalo na njem do približno štirih po poldne, ne da bi pa potem popolnoma ponehalo. Bilo je nekaj strašnega, nepo pisnega, veličastnega. Posebno na južno-
zapadni periferiji mesta! Tu se vse mnogo lepše sliši in — vživa; po ulicah in trgih v mestu je toliko življenja in vrvenja, da se bombardiranje precej presliši. Bolj ko pa greš proti jugozapadu, bol Ti pr -haja vse na ušesa. Hiše so precej neob-Ijudcne, — tu stanujejo bogatejš', ki so se iz mesta že davno umaknili — ulice tihe in praznfc; vsak šum se odme a in napravi glasove stokrat večje, kakor so v resnici. Pa če bi tega tudi ne bilo, zadostoval) je popolnoma, gledati in poslu šati, kar se je vršilo.
Na Kalvarijo in na višine nad Pod-goro so padali streli za streli, granale, šrapneli in mine. Grmelo je in divjalo po ozračju, kakor da bi bil sam sodnji dan. Kakor da bi kedo cele vozove dolgih velikih desk metal iz tretjega nadstropja na gladki tlak med visokimi hišami zaprtih praznih ulic, takó je treskalo in odme vaio po razburjenem ozračju. In to zaporedoma, neprenehoma. B le so sovražne granate, ki so padale v podgorske višine, se vanje zajedale in se potem s strahovito mogočnostjo razpoč le. Cele gore dima in zemlje so pričele rasti iz mest na gori, kjer se je to godilo, n se potem širile na vse strani — črno — sivo in grdo. H'šesose tresle,, ljudje so kar plašno obstajali. Tako od blizu je treskanje pr hajalo, da se je človek nehoté ozrl na desno ali levo, ali ni morda tam granata padla na tla. istočasno s tem treskanjem so Ti prihajali ni ušesa grozni poki šrapnelov, drug za drugim, brez prestanka. Na viši nah tam dili so se prikazovali ognjeni piki z belimi oblački. Kakor da bi gad', vidni samo po svojih glavah, iz nevidnega ozadja skakali naprej, besno si kal? z je ziki in spuščali svoj strup I Zrak je bil miren; oblački so kakor bele repatice nekaj časa obsta ali na mestu, potem -e vzdigali in plavali nad višinami Ča si pri tem gledal na Kalvarijo, pa si videl od tre nutka do trenutka ogromne ognjene pira mide, ki so se pa takoj umikale črnen u debelemu dimu. Vrelo je, kakor da bi zemlja dobivala razpoke in bruhala z sebe. Delo granat vse to. — Ni mogoče jih šteti. Najmanj sto do st -dvajset v m nuti. — Sedaj se je pa pokazal d'tn na dnu od vznožja Kalvanje. Vedno višje se je valil, vedno večje oblike je zavzemal. Grozen pogled I Granata je bila zgrešila svoj pravi cilj, padla v vas, predrla hišo in jo zažgala. Gori! —
Sedaj treš i v Tvoji neposredni bli ž in '. Samo dve h ši in ena ulica je mtd T^Jboj n mestom, od katerega je priš;l tresk. Bil je silovit in strahovito nasilen in ne zprosen. Kikor da bi kedo z velikanskim ogromnim kladvom neusmiljeno udaril ob hišo, da se razbije in razleti! Rjavkast dim se dviga od tam. Ljudje ra prihitijo in pravijo, šrapnel je počil in razbil pročelje od hiše. — Morda pa pride še eden in ta zadene ob hišo kjer stanuješ Ti !
Sovražni šrapneli in sovražne granale sikajo čez naše glave. Vsake tri, štiri m -nute ena. Tako čudno sika in vršil Poleg tega se zdi, kakor da bi kje blizu ogromen vrtinec požiral in vsesaval vase zrak, uočim se zopet hkratu od druge strani zrak zvija in zvija; prvo nam javlja prihod granate drugo šrapnela. Ko slišiš vse to, je že granata dosegla svoje mest«-, in šrapnel tudi.
Tako treska in sika in pQka in se zvija v grozansko veličastnih zvokih skozi
ozračje. Odmora nobenega.
*
Toda tudi naši odgovarjajo! Besno, silne, zavestno, zmagovito! Tu najde vsak strel svoj cilj. Zdi se Ti, da gledajo in mislijo vse te nevidne baterije, vsi ti skrivnostno skriti topovi. Zamolkli gromi naših gorskih topov Ti prihajajo na uho; potem poki naših havbic, da se hiše tresejo skoz in skoz; sem pa tja zopet mogočni siloviti streli ncših možnarjev. Ka-Kor da bilo tisoč pretepenih lačnih psov v bližini, ki cvili o in stokajo s svojim lajanjem, takò Ti gre ta strel skozi oz račje naprej. Cvilenje in pas>e lajanje se pon ivlja v enomer, sedaj močneje, sedaj bolj' tiho ; sedaj iz daljave, sedaj iz višine. Zdi se Ti, da "vidiš vse te pse nekje pred seboj ki pretepeni in lačni milo gledajo v Tebe in cviltjo in stokajo in tulijo. To je strel iz možnarja, ki nese smrt in grozo v vrste sovražnika.
Dim je napolnil ozračje krog podgorskih višin. Tam gori pa pokajo puške: pok pok pok; tudi hitreje, da jih ne moreš šteti. Drdrajo strojne puške: sovražnik pripravlja naskok; sedaj drdra od tam, sedaj zopet od tam; Bog vé. kako tam gori zadaj smrt kosi. — — —
Lastovke se ob tem nepopisnem gro-menju vedejo kafcor omotene. Tu sede ena na brzojavno žico, pa ne ve. kaj početi. Ne poje, ne igra niti se ne upa več odle-teti Tam se jih cela jata zapodi v vejevje divjega kostanja; tatn zopet stikajo plašno preko streh kakor pred nevihto.
0b hiši pa je straža, da bi ljudje ne šli preblizu sovražnemu ognju. Čudno,
da mora biti straža v ta namen tukaj! Al nimajo ljudje razuma dovolj, kaj treb; storiti? Zdi se res, da ga nimajo. Met tem ko treska in gromi, ko poka in sika ko se zrak zvija in požira, ko Ti cel pe kel zija nasp-oti, prihaja mlada mati detetom v naročju; prestrašena pripove duje, da je zadaj nekje pr.letel šrapnel n; cesto in ubil enega otroka, enega pa raz mesari!... PóTem pa gre sama ravno proi jugozapadu naprej. Vstavi jo straža te jo opozori na nevarnost. Pa jim odgo vori, da gre prijateljico par hiš napre obiskat. Šrapnel je gotovo ne zadene. -Straža jo pusti. Gre naprej, mirno, koral za korakom, igra se z otrokom v naročju ter misli in je prepričana, da nje šrapne ne zadene...	— b -
Novice.
17 goriških, večina furlanskih duhovnikov interniranih v Italiji. Včeraj 6. juiija je došI< na prezvišeni knezonadškofijski ordinarija v Gorici pismo, ki je je poslal Jdekan » Grad ški, velečastiti gospod Kari Stacul, ii ki ima naslednjo vsebino:
Cremona lì. ju.iija 1915.
Velečastiti knezonadškoiijski ordinarijat!
V smislu dobljenih navodil sporočanu prevzvišenem ordinarijatu, da se nahajamt internirani v Kremom v nekem vzgojnen zavodu in da se nam prav dobro godi Škof v mestu je bil tako prijazen, da na je obiskal in nam dovolil imeti sveto mašo
Naš naslov je : Cremona, Comando De posito 65 Fanteria.
Preudani : Karl Stacul, Gradiška, Mes robJustulin, dekan Visco, Erm. Uliari, Versa Alojzij Morsutt, Perteole, Gvaltir Venier Saciletto, Herman Rosni, Villa Vicentina Iv. Ev. Marangon, Št. Vid ob Toru Ernst Scremili, Nogaredo, Desiderij Spagnul Kormin. N. Zanolla, Ko min, Josip Calli gari-;, Aiello, N. Caucig, Š ovrenc pri Moši NiKodein Plet, Romans, Ivan Mondin) Chioprjs, Izidor Primos, Medea. Fran Ma rinič, Kojsko v Brdih, Andrej Uršič, Šlo vrenc pri Neblem v Brdih.
iS o v ice iz mesta.
Zanimivost postajajo mestne trafike KeJaj so zaprte po cele dneve, kedaj od prte samo eden ali dva dni, navadno pi samo predpoldne. Zaprte so bile po ceh dneve, kadar so vse trafike v mesti brez izjeme prodale taoačne zaloge, znamk' in časopise. To je bilo posebno prve dn: vojske L Italijo. Ker dohaja tobak Ij ot časa do časa v mesto, tedaj so trafikt kar oblegane, ko dojdejo nove zaloge. Pr nekaterih trafikah je ob takih priltkal zbranega toliko občinstva, da ga trafi kantje radi reda niti v svoje prostore nt pustijo. Prodajajo blago kar pred vrati da se morejo satni lažje gibati. - Sedaj ta baka ni bilo dobni nikjer v mestu, zatore se prodaja po trafikah samo časopisje ir znamke Dopoldne ali že innogo prej S( vsi časopisi že razprodani in radi tega S(
trafike popoldne povsod zaprte.
*
Nekaj silno izvanrednega opažamo \ Gorici in njeni okolici sploh : vina ji zmanjkalo. Trgovci z vinom, bodis zasebniki bodisi /adruge, so vse vino ži razprodali. Prodajali so je pa kar narav nost neverjetno visokih cenah. Šio je po 100 K tudi po 120 K hektoliter še nikdai ni bilo kaj podobnega na Goriškem. Čt iščeš vina^po gostilnah, tedaj ga dobiš le zž silno drag denar. Liter stane v navadni! gostilnah v okolici K 1.80 do K 2, v mestu pa ga sploh pod dvema kronama ni mo goče dobiti. Vino je pri nas postalo dra gocenost. ki si jo morejo le najbogatejši privoščiti. To pri nas, ki stojimo sredi vinogradov in vinskih vrtov! Mnogi trgovci z vinom, vinarske zadruge, mnoge gostilne so že zatvorile svoje prostore. Vina jt
zmanjkalo! Nezaslišano na Goriškem. #
* *
Kakor že celemu svetu znano, priha-hajajo na mestne ulice in mestno okolicc sovražni šrapneli in granate. Jasno je. da se pri tem dogajajo resni slučaji, tudi težke nesreče. Ljudje so skoraj prelahk ob pogledu na gotovo nevarnost, ki žuga več ali manj povsod. Omenjamo iz mec tolikih slučajev le enega, ki je gotovo edin; svoje vrste in silno tragičen, da človeka •kar v srce pretrese, ko ga izve. Udaril prejšnji petek laški šrapnel nekje na periferiji mesta. Mož je v vojski, žena nje gova, mati štirih cvetočih otrok, stoji pred hišnimi vrati in gleda, kako so trije igraje pred hišo, najstarejši ima 9 let. Kai zasikne z neznansko silo v ozračju in že se tik nad hišo razpoči laški šrapnel Strašen pogled: ti i j e otroci mrtvi na tleh, četrti, dojenček na materinih prsih, do smrti zadet od jeklenega šrapnelskega drobca. Štiri otroke je imela, edine in vse, ki jih je imela, Vsi štirje so razbiti in mrtvi ležali pred njo...
To se je zgodilo v petek dne 2. ju lija 1915.