Telefon:
Urad n. 440 Uprava 455
Leto II. (IX.), štev. 133
Maribor, sreda 13. junija 1928
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čok. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
»JWTRJ*
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po iarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova utica St.A
Nobile v skrajni stiski
NJEGOVA POSADKA OBUPANA IN O NEMOGLA. — BREZUSPEŠNA POf »BRAGANZI« NASPROTI. — USODA DVEH SKUPIN NEZNANA.
Opozicija neovirana v ob*
strukclii
SKUPŠČINSKE SEJE SE KLJUB OB STRUKCIJI OPOZICIJE NEMOTE-;*	NO	NADALJUJEJO.
BEOGRAD, 13. junija. Tudi današnja seja je potepla v splošnem popolnoma mirno, vendar pa opozicija še vedno nadaljuje s tehnično obstrukcijo.
Razprava o zapisniku je trajala celi dve uri in so posamezni govorniki predlagali celo vrsto popravkov, ki pa jih je večina odklonila. Opoldne je sledilo na zahtevo opozicije poimensko štetje glasov. Šele ob 12.30 je mogla skupščina preiti na dnevni red in je nadaljevala razpravo o obtožbi
Orakonske obsodbe rači napada u Prestranku
TRST, 13. junija. Sinoči je bila končana teden dni trajajoča porotna razprava proti Petru Želetu, Silvestru Smerduju in Ivanu Kogeju, ki so bili obtoženi, da so bili soudeleženi pri napadu na blagovno skladišče na postaji v Prestranku dne 3. aprila 1926, pri katerem sta bila ubita dva fašistična miličnika, glavna napadalca Molk in Vilhar pa na begu ustreljena. Italijanske oblasti so se, kakor znano, na vse načine trudile, da bi napravile iz tega Političen proces in so spravljale z dogodkom v zvezo zlasti Orjuno. Zagovorniki obtožencev so imeli radi tega silno težavno stališče in jim je tudi bila ponovno odvzeta beseda.
Čeprav ni bilo nobenih dokazov za sokrivdo obtožencev, je bila proglašena naravnost drakonska obsodba: Peter Žele je bil namreč obsojen na 9 let, 4 mesece in 15 dni ječe, Silvester Smerdu na 5 let in 10 mesecev ječe, Ivan Kogej pa je bil oproščen. Obtoženci nosijo tudi vse pravdne stroške.
3u!es Saueruuein u Ljubljani
LJUBLJANA, 13. junija. Danes je Prispel semkaj na potovanju po Jugoslaviji znani diplomatični sotrudnik Pariškega »Matina«. Sprejel je novinarje in jim med drugim izjavil, da bo morala naša država na vsak način ratificirati nettunske konvencije in da tega tudi opozicija nikakor ne bo mogla preprečiti.
Pomanjkanje uode u Zagrebu
ZAGREB, 13. junija. V mestu se je Pojavilo občutno pomanjkanje vode. Tuškanac, Sv. Duh, PantovČak in razni drugi okoliški kraji so bili vče-faj brez vode. Rezervoarji so prazni in uprava vodovoda je v mestu samem že prepovedala uporabljanje vode za škropitev vrtov.
Predsedniška volilna borba v AMERIKI.
WASHINGTON, 13- junija. Renterjev Urad poroča: Voditelji republikanskega 'lacijonalnega konventa v Kansas City, se je sestal včeraj, so ime dosedanjega Predsednika Coolidgea črtali z liste pred-Sedniškili kandidatov.
proti bivšemu ministru pravde dr. Subotiču, ki se bo nadaljevala tudi popoldne. Ker je priglašenih še nič manj kot 44 govornikov, je pričakovati, da bo trajala razprava še teden dni.
Popoldne se bo vršila seja radikalnega poslanskega kluba, za katero vlada v političnih krogih veliko zanimanje. Ni namreč izključeno, da bodo razprtije med vlado in glavnim odborom stranke obnovljene in še poostrene.
Kunoua žena zaurnjena
DUNAJ, 13. junija. G. soproga Bele Kuna je nameravala priti na Dunaj k svojemu možu ter prisostvovati razpravi proti njemu. Potom avstrijskega poslaništva v Moskvi je vložila pri avstrijskem zunanjem uradu tozadevno prošnjo. Zunanji urad pa je prošnjo odklonil ter prepovedal njen prihod.
Kitajci za neoduisnost
PEKING, 13. junija. Nacijonalistična vlada je izdala manifest, v katerem zahteva z vso odločnostjo popolno neodvisnost Kitajske, obenem pa izreka tudi pripravljenost za sodelovanje z ostalimi državami. Ker je revolucija že prišla iz stadija vojaških operacij in imajo naci-jonalisti najresnejši namen, da vrnejo Kitajski urejene razmere, pa je v prvi vrsti potrebno, da se takoj umaknejo vse inozemske čete iz Kitajske in razveljavijo tudi vse krivične pogodbe.
Kitajski diktator — mrteu
TOKIO, 13. junija. Kitajski diktator Čangcolin, na katerega je bil po njegovem umiku iz Pekinga izvršen atentat, je na svojem gradu v Mukdenu končno podlegel težkim poškodbam, ki jih je dobil pri atentatu- Vest se sedaj tudi uradno potrjuje.
POVRATEK NEMŠKIH LETALCEV IZ AMERIKE.
BERLIN, 13. junija. Za sprejem prekomorskih letalcev Koehla, barona Hiinefelda in majorja Fitzmaurica se vrše v Berlinu velikanske priprave. Letalci bodo sprejeti kot pravi triumfatorji.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z AVSTRIJO.
DUNA.I 13. junija. Jugoslovanska delegacija za nadaljevanje trgovinskih pogajanj z Avstrijo prispe dne 16. junija na Dunaj.
OGROMNA REDUKCIJA DRŽ. URAD-NIKOV NA GRŠKEM.
ATENE, 13. junija. Finančni minister namerava reducirati 10.000 državnih nameščencev.
BERLIN, 13. junija. Iz najnovejšega poročila generala Nobila je razvidno, da je položaj njegovih 7 tovarišev mnogo bolj resen, kakor se je prvotno domnevalo. Primanjkuje jim čevljev, pušk, municije, reševalnih čolnov, sani, zdravil in peči. Tudi zaloga živil se je zelo skrčila. Vrh tega ima skoro vsa posadka zmrznjene roke in noge. Ljudi se že polašča obup.
Vedno bolj se dalje utrjuje mnenje, da je Nobilovo moštvo ločeno v 3 skupine. Največja obstoja iz Nobila in šest mož, med njimi dva ranjenca. Približno 30 km vzhodno od teh je skupina šestih mož, med njimi italijanski profesor Pontremolli in češki učenjak Behounck. Tretja skupina pa šteje tri osebe, ki nimajo niti živil niti oblek in so brez zveze z ostalimi. Tako usoda druge, kakor tudi tretje skupine je popolnoma neznana.
Radi naravnost brezupnega položaja, se je Nobile sedaj odločil, da krene s 'svojimi tovariši proti zapadu, da doseže ladjo »Braganzo«. Ta njegov pohod pa ima zelo malo šans na uspeh-, ker je »Braganza« oddaljena nad 200 km in so ledeniki skoro nedostopni. Ravnotako je nemogoče, da bi se ponesrečencem posrečilo dospeti do severovzhodne obale Spitzbergov, ker štrlijo tamkaj ledeniki skoro navpično iz morja.
Ledena ploskev, na kateri se nahaja del ponesrečencev, se pomika naglo proti jugu in se je njena pozicija od petka izpreinenila že za 2 km.
Ako še sploh obstoja kakšna nada na rešitev, potem morajo Nobile in tovariši gledati, da dosežejo čimprej kopno zemljo. Še najugodnejša rešitev pa bi bila, ako bi mogel prodreti kak
OSLO, 13. junija. Tukajšnji strokovnjaški krogi zelo strogo presojajo položaj Nobilove ekspedicije in dvomijo, da se bo rešilna akcija, čeprav je organizirana od vseh strani, posrečila. Ledena plo-skeh, na kateri je Nobile s svojimi tovariši, neprestano menja smer, tako da se rešilna ekspedicija sploh ne more osredotočiti na gotovo točko. Zato morajo ladje, ki so odplule na pomoč, neprestano križariti in ne pridejo nikamor.
Po zadnjih vesteh, ki jih je poslal Nobile oporiščili ladji »Citta di Milano«, postaja položaj vedno bolj kritičen. Posadke se je že polotila panika in ji vsled naraščajočega mraza in pomanjkanja kuriva tudi že pojemajo moči-
RIM, 13. junija. Agenzia Stefani objavlja komunike, da je »Citta di Milano« včeraj spet dobila zvezo z Nobilom, ki je bila 8 ur prekinjena. Nobile se nahaja sedaj 80° 38, severne širine in 26° 25, vzhod ne dolžine.
Po poročilih, ki jih je v presledkih poslal general Nobile, se da sklepati, da je trajala katastrofa samo 2 minuti. »Italia« je dne 25. maja ob 10-30 letela v višini 500 m, Vihar jo je neprestano pritiska* k tlom. Nenadoma se je pričel zrakoplov pogrezati in so ostali vsi manevri, da bi se preprečila katastrofa, zaman. Zrakoplov se je razbil
ledolomilec do ponesrečencev in jih vzeti na krov.
Včeraj dopoldne je dospelo poroči-
lo,	iz katerega je razvidno, da je nek! mehanik pri prisilnem izkrcanju izginil in najbrže utonil. Nobile se sploh brani povedati imena pogrešanih in ranjencev svoje posadke.
Oporiščna ladja »Citta di Milano« je oddala sinoči sledečo brezžično brzojavko za Nobila:	»Sporočamo
Vam, da je bil odposlan iz Italije hi-droplan pod poveljstvom Maddalene. Jutri sledi še Dornier Wal. Iz Arhangelska je na potu ruski ledolomilec z dvema letaloma. Pripravljen je že tudi največji ruski lomilec ledu. Vrh tega je na potu velika švedska ekspedicija s 3 letali. Upamo, da bo mogla »Hobby« prodreti tako daleč proti vzhodu, da bo omogočen Larse* nu polet k Vam.
Prosimo Vas pa imenom italijanske vlade odgovora na sledeča vprašanja: 1. Imena onih treh, ki prodirajo proti kopni zemlji, dan in čas njihovega odhoda in za koliko dni imajo živil. 2. Ime znanstvenika, ki je pri Vas. 3. Imena ranjencev in njihovo stanje. 4. Vašo pozicijo na današnji dan.
MOSKVA, 13. junija. Ruski lomilec leda »Magalim« je včeraj odplul iz Arhangelska na pomoč Nobilu in njega posadki. Ladja ima vse potrebno s seboj, da bo mogla prodreti skozi led- V četrtek odpluje iz Petrograda še ladja »Krasin«, da prične poizvedbe po Nobilu. Vzela bo s seboj tromotorno letalo.
KINGSBAY, 13. junija- Parnik »CittS. di Milano« je od 21.50 v zvezi z Nobilom in mu pošilja bodrilne brzojavke ter zdravniške nasvete za zdravljenje ranjencev
Po zadnjih vesteh je odšla tričlanska ekspedicija, ki ima s seboj za 15 dni živil, proti jugu, da poišče sledove kake rešilne ekspedicije. Ker pa se površina ledu neprestano izpreminja, ni upati, da bi ta ekspedicija dosegla Severni rtič, odkoder bi lahko dobila zvezo s kopno zemljo. Na ledu se pojavljajo vedno novi kanali, vsled česar ledene mase razpadajo. Zato je položaj Nobilove posadke silno ogrožen in je posadka primorana, da se neprestano seli.
Oni del posadke »Italie«, ki ga je vihar s trupom zrakoplova odnesel dalje, pa se smatra sploh za izgubljen in je vsaka rešitev izključena. Vremenske prilike so se zadnje dni še poslabšale, in so ti ponesrečenci gotovo že zmrznili, ker niso imeli s seboj niti goriva niti živil.
ALI STE ŽE CLAN VODNIKOVE DRUŽBE? ROK ZA PRIJAVO DO 30.
JUNIJA.
Sila navade.
Sodnik: Ste li poročeni?
Obtoženec: Ne, še samec.
Sodnik: Od kedaj?
¥ agoniji in smrtnem strahu
SPLOŠNO SE SMATRA, DA ZA NOBILA IN NJEGOVO POSADKO NI
VEČ REŠITVE.
MarMorsM
Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 DTn
Mariborska porota
NEMAŠČEVANA NEDOLŽNA KRI. — SVOJEGA STRICA USTRELIL.
Maribor, 13. junija.
Radi hudodelstva uboja se zagovarjata danes pred mariborsko poroto 171etni viničarski sin Jakob Červek iz Zikarcev in 201etni Jakob Dvoršak, želarski sin iz Korene. Dne 29- aprila je sedela večja družba fantov v vinotoču Konrada Ra-nerja v Zgornji Koreni. Iz ne docela pojasnjenega razloga se je vnel med njimi prepir, radi česar sta Červek in Dvoršak zapustila vinotoč v družbi nekega Potočnika. Nekaj ostalih fantov se je spustilo za imenovano trojico in jo pognalo v beg. Kmalu nato se je trojica napotila proti Zikarcem mimo hiše staršev Potočnika in Dvoršaka, pri katerih je bil obtoženi Červek stalen delavec. Pri hiši Dvorša-ka so zaslišali vriskanje in izzivanje nekega pijanca, ki jim je prihajal nasproti. Trojica je legla v sadonosnik in čakala, da pride pijanec mimo. Potočnik je imel s seboj količ, ki ga je vzel že doma, Červek je držal kostanjevo poleno, edino Dvoršak je bil praznih rok. Ko je privri-skal neznanec v bližino obtožencev, je Dvoršak skočil proti njemu, ga prijel za prsa in držal, Červek pa ga je udaril s svojim kolom po glavi, da se je Karl Markovič, ki ga je spoznal Potočnik v neznancu, zgrudil na tla. Težko poškodovani Markovič se je privlekel v bližino neke hiše in tam obležal. Drugo jutro so našli nesrečneža mrtvega. Markovič je dobil silen udarec s kolom po glavi, da mu je počila lobanja na levi strani in žila na možganski opni, kar je imelo za posledico močno krvavitev v možganih in smrt radi možganske kapi. Poškodba je bila absolutno smrtna- Obtoženca priznavata dejanje, zatrjujeta pa, da sta ravnala v silobranu, češ, da je pokojni zamahnil s kolom proti njima.
Današnjo poroto vodi vdss g. Stergar, votanta sta dss g. Lenart in okrajni sod nik g. Mikluš, zapisnikar g- Levstik. Obtožbo zastopa državni pravdnik g. dr. Zorjan; Červeka in Dvoršaka pa je zagovarjal odvetnik g. dr. Lipold. Ker so porotniki z 8 glasovi zanikali krivdo obeh obtožencev, je proglasil porotni senat ob 11. oprostilno sodbo glede Červeka iti Dvoršaka. Pravorek porotnikov je vzbudil v dvorani precejšnje presenečenje.
Suojega strica umoril
Druga današnja razprava pred poroto se vrši proti 231etnemu Francu Žni-deriču, posestniškemu sinu iz Muretincev v ptujskem okraju, ki je obtožen, da je dne 27. decembra 1927. zavratno urno ril v Gajevcih svojega strica Ivana Žni-deriča.
Kako je moglo priti do tega strašnega dejanja oziroma do sovražnosti med ne-
Mariborski	in
čakom in stricem sploh? Obdolženec, samec še tudi danes, je imel s pokojnikovo hčerko, tedaj samskim dekletom, Zofijo, ki je sedaj poročena Šacer, pred leti lju-bavno razmerje in 1- 1924. nezakonskega otroka. Akoravno je takoj priznal očetovstvo, ni hotel plačevati alimentov. Nastop nezakonske matere in otrokovega varuha, pokojnega Znideriča, _ proti obtožencu za pravice otročička, je porodil v Francetu Žnideriču sovraštvo proti obema. Nasprotstvo se je še povečalo, ker se je France hotel poročiti z neko Jožefo Rižnarjevo, pri čemer pa so ga ovirale neurejene obveznosti napram nezakonski materi Zofiji in otroku Kristini. Moral se je ukloniti sili razmer in France je predlagal ptujskemu sodišču poravnavo z Zofijo v tem smislu, da plača enkrat za vselej primerno odpravnino.
Zadevna razprava v Ptuju pa je ostala brezuspešna in Zofija Zniderič z očetom Ivanom na eni ter France z očetom Jožefom na drugi strani so se razšli s sodišča’sprti do skrajnosti- V Gajevcih pa je prišlo do najhujšega. Sprti dvojici sta se sicer že v Ptuju ločili, vendar je hotel pokojni Ivan Zniderič še enkrat poiskati nečaka, obtoženca Franceta, ter ga vprašati, čemu nosi s seboj neko svetlo orožje. Vse prigovarjanje hčerke Zofije in še nekega drugega vaščana ni pomagalo. Ivan Zniderič je šel za nečakom Francetom. Zofija, vsa v strahu za usodo očeta, je ostala zunaj v temi na cesti. Že čez četrt ure pa je zaslišala strel in krik svojega očeta. Ivana Znideriča so našli na cesti mrtvega ...
Zdravniška izvedenca sta ugotovila, da je zadobil pokojni nad sredino leve ključnice smrtonosno rano, ki je bila prizadeta z veliko silo s koničastim orodjem, ki je ranilo še pljuča. Rana je segala 5 cm globoko in je bila raztrgana tudi velika žila odvodnica.
Obtožnica smatra Franceta za nedvomnega morilca svojega strica, ki je bil kot varuh nezakonskemu otroku današnjemu obtožencu najbolj na poti. Za to govori še več drugih v obtožnici obširno utemeljenih razlogov- France Žni-derič pa zanika umor. Vendar je za obtoženca silno obremenilno tudi dejstvo, da vsako stvar, ki bi ga količkaj obremenila, trdovratno taji, čeprav se mu še tako jasno dokaže.
Razprava je bila prekinjena in se nadaljuje popoldne.
* *
Porotna razprava proti Filipu Logarju, o kateri smo obširno poročali v pon* deljek, je bila zaključena ob sedmih zvečer in je bil obtoženec obsojen na štiri leta težke ječe.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 13- junija ob 20. uri »Othello« ab- B. Kuponi. Zadnjikrat.
Četrtek, 14. junija ob 20. uri »Puščavni-kov zvonček« ab. D., Kuponi. Zadnjikrat.
Petek, 15. junija ob 20. uri »Jesenski manever«. Poslovilni večer gdč. Lubejeve in g. Bratuža. Izven.
Mariborska opera se poslovi menda za vedno v četrtek, 14- t. m. Da bo sl-no lažje, si je izbrala velezabavno in mclo-dijozno komično opero »Puščavnikov tvonček«. Na publiki pa je, da napolni vsaj ta večer gledališče do zadnjega kotička, saj bo to zadnji operni nastop rav-aatelja Mitroviča in vsega opernega ansambla-	1
»Idiot« na mariborskem odru. Te uni te vprizorl zadnja dramska premijera teta leta, dramatizacija Dostojevskega »Idiota«, v režiji g. Pregarca.
>Othello« zadnjič v sezoni. Danes, v iredo 13. tm. vprizori mariborska drama jadnjič v sezoni uspelo Shakesperjevo tragedijo »Othello«. Kdor še ni videl te prekrasne Shakespearjeve žaloigre, naj te zamudi prilike posetiti današnjo večer-»o predstavo.
Izlet Umetnostno-zgodovinskega društva.
V	nedeljo, dne 17. t. m. priredi dru-tvo klet v Ptuj- Q4hod k Ljubljane z
osebnim vlakom ob 5-15. zjutraj. Cilj vožnje Hajdina pri Ptuju, kjer bo izletnike pričakoval vodja izleta dr. France Stelč. Ogledajo si cerkev na Bregu in oba mitreja na Hajdini in na Bregu-Opoldne ogled ptujskih cerkva, po kosilo ogled muzeja, gradu in novih odkritij v dominikanskem samostanu. Vrnitev ponoči. Vabijo se k udeležbi tudi mariborski prijatelji umetnosti.
Zlet somišljenikov SDS v Ivanjkovce.
Za 1. julij je napovedan skupni občni zbor srezkih organizacij SDS za srez Ljutomer ter za okraj Ormož in Ptuj. Na občnem zboru bo poročal o političnem položaju v državi narodni poslanec g. dr Pivko, o delu v oblastni samoupravi oblastni poslanec g. Petovar. Po tem ofi-cijelnem delu se bo vršila politična šola, popodne pa skupni izlet v Jeruzalem. Ker ta dan ni v območju navedenih okrajev nobene večje prireditve, vabimo tudi druge somišljenike in prijatelje, da se zleta v Ivanjkovce udeleže. Zveze po železnici so z vseh strani ugodne, zjutraj s prvimi vlaki tja in zvečer ob primernem času zopet domov. Želeli bi tudi, da bi se udeležili tega zleta naši prijatelji iz Maribora in Ptuja v večjem številu.
,	Javna	zahvala!
Spoštovana rodbina rajnega nadučitelja Matija Šmida je v spomin na pokojnika darovala tukajšnjim revnim šolarjem za nabavo šolskih potrebščin 200 Din. V imenu šole in revnih šolarjev vsem darovalcem najtoolejša zahvala.
Seja srezkega odbora SDS za Maribor mesto
bo jutri 14. junija ob 20. uri v Mariborskem dvoru- Na dnevnem redu so važne zadeve ter prosim vse člane, da se seje zanesljivo udeleže.
Iz oblastnega odbora.
Na sinočnji seji je oblastni odbor mariborski razpravljal med drugim tudi o pomoči po vremenskih nezgodah prizadetim krajem v Prekmurju, ki so utrpeli po uradni cenitvi 25 milijonov dinarjev škode. Oblast bo dala na razpolago poljedelcem, ki so najbolj oškodovani, pol vagona prosa in en vagon semenske ajde, razen tega pa bo oblastni odbor storil potrebne korake pri ministrstvu, da se tudi od tam nakaže pomoč. — Zd-av-stvenemu domu v Rogatcu je bita dovoljena podpora 20.000 Din.
Primarij docent dr. Ivan Matko
je obolel na težkem vnetju srčnega mišičevja in se nahaja že več mesecev v domači oskrbi. Po teži obolenja sodeč ni pričakovati, da bi g. docent Matko mogel še prevzeti težak posel primarija v mariborski bolnici. Njegovo ordinacijo je zato prevzel g. dr- Josip Marcius, ki vodi tudi vse roentgenske preiskave v običajnem obsegu.
Pozabljena ulica v Mariboru je spodnja Strossmajerjeva ulica (od Vodnikovega trga do Slovenske ulice) in to menda od vseh merodajnih činiteljev. Ze itak nehigijenična stanovanja, nizka in vlažna, trpe še vsled neznosnih množin prahu- Dočim se po drugih škropi, da stoji voda ob robeh, je ta ulica škropljena samo enkrat na dan in še to navadno zvečer, da je zjutraj že zopet suha. Motorna brizgalna pa zdrči tako naglo skozi, da pušča le po sredini malo vode za seboj. So pa tudi dnevi, ko ni niti enkrat škropljeno. Vedno tekoči avtomobili in motorna kolesa dvigajo prah ves dan, da se pri zaprtih oknih vlega prst na debelo na pohištvo. Razven prahu morajo pa stanovalci še požiriti cele oblake smrdljivih bencinovih plinov pokajočih motornih koles. Odkar se je v bližini naselila mehanična delavnica in uporablja Strossmajerjevo ulico kot preizkuševalno progo za popravljene motorje, postaia pokanje in smrad naravnost neznosno. Umestno bi bilo, da se to neznosno pokanje kratkomalo prepove. Vsaj v inozemstvu obstoji v vseh modernejših mestih takšna prepoved in je za krušiice miru in reda določena denarna globa. Stanovalci Strossmajerjevc ulice prosijo merodajne činitelje za odpomoč teh nedostatkov.
Imenovanle na sodišču.
Za pravna praktikanta na mariborskem okrožnem sodišču sta imenovana odvetniška kandidata gg. dr. Obran in Milan Gorup-
Propagandistični tečaj
»Jadranske Straže« bo letos od 1. julija do 1- avgusta v Splitu. Mariborski oblastni odbor »Jadranske Straže« pošlje na tečaj enega Člana, ki bo pozneje predaval pri krajevnih organizacijah.
Gostovanje g. Dancša v Ljubljani.
Ljubljenec naše dramske publike, g-Gradiš-Daneš gostuje v petek v Ljubljani v naslovni vlogi »Dobrega vojaka Svej-ka«. Prepričani smo, da bo z originalno kreacijo te svoje vloge dosegel tudi pri kritični ljubljanski dramski publiki popoln uspeh-
Smrtna kosa.
Včeraj je umrl po dolgi bolezni g- Anton Woschak, upokojeni revizor drž. železnic, star 63 let. Pogreb bo jutri ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Pokojnemu večni mir, rodbini pa sožalje. NI čuda,
da ie toliko karambolov in drugih nezgod na ulici, je gotovo vsakdo dejal, ko je včeraj sredi popoldneva opazoval nekega avtomobilista, ki je tako »dobro« privozil od Glavnega trga, da je podrl ograjo radi popravljanja zaprte Tattenbachove ulice. Nevešče in lahkomiselne voznike bi bilo treba občutno kaznovati.
Nesreča pri delu.
Slugi hotela »Pri zamorcu«, 24letnemu Konradu Lorberju, se je včeraj pri sna-ženju snelo okno tako nesrečno, da mu je padlo na glavo. Razbite šipe so ga obrezale po obrazu in po glavi. Ponesrečencu je nudila pomoč rešilna postaja ter ga odpeljala domov.
U obupu u Drauo
Včeraj okrog dveh popoldne je brodar Merdavs, ki vodi meljsko-pobreški brod, začul klice »na pomoč«- Ko se je ozrl, je opazil na obeh bregovih razburjene ljudi, sredi reke pa žensko truplo, katero so sukali in preobračali valovi. Brodar je takoj od broda odpel rešilni čoln ter odšel s pomočjo g. Krambergerja iz Pobrežja na pomoč nesrečnemu bitju. Z velikim naporom sta rešitelja blizu Hutter-jeve tovarne v Melju spravila utopljenko na kopno. S pomočjo ljudi, ki so se zbrali na obrežju, se je posrečilo nesrečnico z umetnim dihanjem vrniti v življenje Da ni nesreča, temveč čin obupa, nameravan beg iz življenja, se je takoj videlo- Na bre gu je ležala ročna torbica, poleg nje pa dežnik in ogrinjalo. Našlo se je tudi kratko pismo v madžarskem jeziku v kuverti brez naslova. Pismo pravi, da je življenje nemogoče radi — nesrečne ljubezni. Stražniku, katerega je brodar poklical, so prisotni dejali, da je poleg torbice prvotno ležalo dvoje pisem, a da je eno pobral neki mladenič, hlastno prebral tet vrgel v vodo. Stražnik je dotičnega mladeniča tudi našel, dobil je pa odgovor, da se ljudje gotovo motijo, da ni ničesar bral in vrgel proč. Iz listin v torbici se je lahko ugotovila identiteta. Obupanka je 19!etna služkinja M. L., doma iz Prekmurja. Iz tovarne so telefonirali po rešilno postajo, ki je dekle odpeljala v bolnica
Strogi pasji zapor*
Gotovo ni nikjer take brezbrižnosti glede dviga pasjega zapora kakor ravno pri nas v Mariboru. Dasi se že nad 5 mesecev ni pojavil niti najmanjši sum'kake pasje stekline, imamo še vedno strogi pasji zapor. Trditi smemo, da merodajni činitelji nimajo niti srca za ubogo žival niti za gospodarja živali, ki trpi in čuti z ubogo paro vred. Slišali smo, da je mestni magistrat že sklenil dvig strogega pasjega zapora, a do objave še ni prišlo, Zakaj ne, ne vemo razloga, Sicer si pa dovoljujemo vprašanje, zakaj mora ravno v Mariboru trajati kvarantena'polleta in še več, dočim drugje zadostuje doba 6 tednov, kakor n. pr- v Zagrebu. Torej prosimo, da se po dolgem času enkral zopet dvigne vsaj strogi pasji zapor, če že ne gre drugače.
Vendar enkrat.
Ura na stolpu stolnice v Mariboru ->8 nahaja v popravilu, ki bo trajalo približno : 8 dni-
Zastrupljenje.
Po nesreči ali samomorilnega namena se je včeraj popoldne zastrupila z očetovo kislino soproga čevljarskega mojstra Marija P. Rešilna postaja jo je od-premila v bolnico.
Varstvo pred vlomi.
Počitniška doba jfe po mestih velika sezona vlomov. Vlomilski specijalisti imajo v dobri evidenci ljudi, ki odhajajo na p čitnice ter pustijo stanovanja zaklenjena brez nadzorstva. Človeku na počitnicah se niti ne sanja, da vlomilci, tatovi in njihovi pomagači barantajo z njegovim blagom. Ukradeno blago se pa tem lažj* razprodaja, ker ni nevarnosti, da bi & kdo spoznal. Vrnitev v opustošen in opic-njen dom pokvari temeljito lepe počitniške spomine. Mariborski policijski komi" sarijat je že lani organiziral dobro nadzorstvo počitniško praznih stanovanj i* v interesu vseh, da se pred odhodom na počitnice javijo pri kriminalnem oddelku policije, da pridejo stanovanja v svrho nadzorstva v evidenco.
Nezgode vsled neprevidnosti*
Vozniki vseh vrst ustvarjajo »karam-bolske« situacije, da bi si jih močna do' mišljija komaj izmislila. V policijski rub-riki karambolov od danes in včeraj igr3' jo glavno ulogo navadna vozila. Tako m pr- sta se včeraj na Aleksandrovi cesti razpostavila in razkoračila dva voznika-kakor da je vse njuno. Slučaj je k njima zanesel še tretjega in takoj za njim se ie pripeljal mestni avtobus. S tem je bilo »furmanske« idile seveda konec, konji s° splašeno potegnili in eden od voznikov ie prišel pod kolesa. K sreči se ni občut-nejše poškodoval. — V tesni Vetrinjsk’ ulici je pa neki voznik divjal po napačm strani ter še z bičem udrihal na vse strani. — Dva kolesarja sta se tako dobro izogibala drug drugemu, da sta se podrl* na tla.
Detela na robu sveta
V KRAJIH POLETNEGA SOLNČNEGA DNE IN ZIMSKE TEMNE NOČI.
Dosti se čuje o Spitzbergih ali o Spitz-bergenu in to zlasti tedaj, kadar je tu začetek kake nevarne ekspedicije ali celo velike tragedije, znano je pa sorazmerno le malemu številu ljudi, da so Spitzbergi idilična dežela. Norveški pisatelj L o r s H a n s e n piše o tej deželi na robu sveta takorie:
V Ameriki so me ljudje vprašali, če vodijo na Norveškem dartie namestu psičkov bele severne medvede na vrvicah. Nisem odgovoril, ker jim nisem hotel jemati iluzije. Ko sem pa nekoč govoril o Spitzbergih, je nekdo jako pametno pripomnil: »Da, da, Spitzbergi — to je dežela, v kateri je Severni tečaj!« Tu sem pa le moral ugovarjati, kajti tečaj je od Spitzbergov. približno tako daleč kakor London od Rima ali Berlin od Moskve.
Klima je na Spitzbergih zelo ostra. Zima je včasih naravnost strašna, poletje je pa pravi raj. To bi se čudili ljudje, ki mislijo, da je tu Severni tečaj, ko bi ob toplih solnčnih žarkih slačili svoje suknje-Rodom sem iz severne Norveške, moji rojaki se bavijo z ribolovom in brodar-stvom, želja vsakega — tudi najmanjšega je pa — priti tja gori na Spitzberge.
Bil sem še deček, ko si mi je ta želja prvič izpolnila. Nekaj dni smo pluli po razburkanem Severnem morju. Zašli smo tudi v neprodirno meglo. Ko se pa neke* ga jutra ob štirih prebudim, je megla proč in pred mojimi očmi se razprostirajo Spitzbergi. Od čarobne slike sem bil ves omamljen. Spitzbergi so začaran, bajesloven svet, osamljen in dostojanstven, visok in silen, raztegnjen v daljavo; silne vode., ledeniki, otoki, pečine so oblite z žarko svetlobo. Zrak je Jako čist, da se natančno razločijo najmanjši vrhovi v veliki daljavi.
Vsako leto priplujejo sem norveški ribiči, na jesen se pa vračajo domov. Nekdaj so bili tu tudi kitolovci, sedaj so se pa preselili na Južno ledeno morje. V spitzberških fjordih živijo ljudje tudi stalno. To so čudni ljudje- Močni, zdravi in molčeči. Nekateri prebivajo tu že 5 do 10 let. Mnogi si z ribolovom in krznarstvom . pridobijo premoženje ter se vrnejo na
jug v domovino. Nekateri se pa vrnejo na Spitzberge in tu tudi ostanejo. Svet polarnega ledu in miru ima tudi svojo veliko privlačnost. Občutim jo vedno v velikih mestih Evrope in Amerike.
Civilizacija je pa prodrla tudi do Spitz* bergov. Tu je nastalo tudi mesto — glavno, prvo in edino mesto dežele. To je Kingsbay-mesto, kakoršna so tudi v Alaski — nekaj lesenih hišic, pekarna in ena prodajalna. V tej prodajalni se dobi vse, kar človek rabi na Spitzbergih. Mala lesena hišica predstavlja bolnišnico, v drugi podobni je pa radio-postaja- V mestu in okolici živi 200 do 300 mož in 20 do 30 žen.
Ljudje na Spitzbergih poleti ne poznajo počitka. Neprestano kroži nad njimi solnce ter daje toliko žarke svetlobe, da noči ni opaziti. Človek je ves omamljen od tega večnega dne. Ko misliš, da je čas prve južine, a pogledaš na uro, vidiš, da je že deveta ura zvečer. Ob treh ponoči gredo ljudje na ples. Da, na ples, kajti na Spitzbergih se poleti mnogo pleše in neprestano se kaj proslavlja. Če podnevi še tako težko delajo, ljudje tega skoraj ne občutijo. Vedno se kdo najde, da popije iV družbi nekaj čaš in tudi zabave se pri* rejajo neprestano. Tistih 30 žen sploh ne pride do počitka, ker je kavalirjev več ko preveč. — Naj bo stara ali mlada — vsaka najde plesalce-
Spitzbergi so pravo zdravilišče. Zrak je čist in brez bakterij Ljudje ne poznajo bolezni. Oni, ki so prišli slabih živcev in bolni, se gotovo popravijo v čisti prirodi, če ima njih organizem le še nekaj prave odporne sile.
Ni pokrajine, ki bi poleti bila lepša od Spitzbergov. Fjordi se zrcalijo v morju, vse je polno barv in sjaja. Solnce postane človeku brat. Človek mora občutiti, da je solnce izvor življenjske energije.
Ko se pa približa jesen, ko solnce sicer še sije, a ne ogreva več, tedaj se konča prelepi poletni sen. Ljudje bežijo na jug. Samo močni, utrjeni lahko izdržijo dolgo zimsko noč. Končno mine tudi ta, ljudje se vračajo in Spitzbergi so zopet dežela najsrečnejših ljudi-
Letalske anekdote
Ko se je v neki veseli družbi govorilo o prekooceanskih poletih, je menil Tri-stan Bernard: »Zame je stvar enostavna-Imam svoj trik-«
»Kakšen trik?«
»To povem le, če ni nobenega znanstvenika v naši družbi.«
»Gotovo ga ni.«
»Torej stvar je zelo enostavna. Z letalom se je treba dvigniti 70 km visoko. Tu neha težinska privlačnost zemlje- Potem se počaka, da-se zemlja zasuče od Amerike na Evropo — spusti se do! in ocean Je prekoračen.«
♦
Soproga nekega generala v Parizu ima nečaka-letalca, ki hoče tudi preleteti ocean.
Zadnjič sreča nečakovega očeta ter se podrobno zanima, kako je z načrtom oceanskega poleta.
Oče ji pripoveduje, da je sin začasno v bolnici, ker je vdihal plin.
»Vdihal plin?« — vpraša stara dama začudeno, potem ji pa obraz zažari v veselju razumevanja in hitro še pristavi:
»Seveda, razumem. Da bo boljše letel!«
*
Oceanski letalec Lindbergh navaja v svoji knjigi »Midva«, v kateri opisuje svo je življenje in svoj polet preko oceana, sledečo zanimivo šaljivo uganko, udoma* Čeno med ameriškimi vojnimi letalci: »Če ga potrebuješ in ga nimaš, ga ne boš nikdar več potreboval.« — Rešitev: letalsko padalo.
i	•
Berlinski meščan opazuje v Friedrichs-hafenu letalce, ki krožijo visoko v zraku, ter izreče sledeče krilate besede: O, vi ubogi veliki ptiči. Doli padete, ne da bi kdo na vas streljal.«
Schroder. Ta dolžna pisma so tvorila velikansko prtljago, kajti po številu jih je ravno 20-000- Shranjena so bila pa v 8 zabojih v skupni teži treh stotov. Ta ogromna naklada dolžnih pisem je povzročila tudi ogromno delo. Najprej se je dosti pisarilo med Berlinom in Londonom, kje naj se zadolžnice tiskajo. Ko so se končno pobotali za Berlin, je pa zače* lo podpisovanje, glede katerega veljajo posebni predpisi. Vsako zadolžnico mora podpisati nadžupan in mestni blagajnik, nakar se pritisne pečat in podpiše še eden od mestnih svetnikov. V Berlinu so na dan rešili 1500 do 2000 zadolžnic in so morali delati tudi preko nedelje in praznikov, ker je bila zadeva zelo nujna Sedaj bodo v Londonu od berlinske strani podpisane zadolžnice pregledali in potem od strani vodstva banke Schroder podpisovali. Posojilo bo najbrž že porabljeno, ko bodo vse formalnosti končane.
Težaue s knežjim naslonom)
Po preobratu so na Češkem in v Avstriji zakonito odpravili plemiške nazive. Dočim v Avstriji ni kazenske sankcije pri tej prepovedi, se na Češkem z zaporom kaznuje trdovratneže, ki se nočejo odreči svojih plemiških nazivov. Strogost zakona je moral okusiti tudi bivši knez Sch\varzenberg. Na nekem potovanju se je v prijavno knjigo podpisal kot knez in policija ga je ovadila radi krive prijave. To je nakopalo knezu 5 dni zapora. Ta zadeva je bivšega kneza Collo-reda tako zmodrila, da je sklenil, varovati se na vsak način nezgode, kakoršna je zadela Schwarzenberga. Colloredo pa ima še iz mirne dobe razna podjetja ter je kot lastnik, odnosno upravni svetnik večkrat vpisan v trgovskem registru. Nedavno je pa hotel bivši knez izvršiti v poslovnem vodstvu neke spremembe in je bil v to svrho potreben tudi njegov podpis. Odvetnik ga je opozoril, da se mora podpisati ravno tako, kakor .e vpisan v registru. »Še na misel mi ne prid.«, je odvrnil bivši knez, »ali mislite, da sem željan lavorik svojega tovariša Schvar-zenberga? Postava je postava.« Podpisal se je enostavno kot Colloredo. Čez nekaj dni pa pride uradno obvestilo, da se podpis ne more priznati, ker ni identičen z imenom v registru. Bivšega kneza je to hudo ujezilo. Na vse instance vlaga sedaj vloge za pojasnilo, kako je to, da se za en in isti podpis v enem slučaju dobi zapor, v drugem se pa tak podpis zahteva, odnosno se meščanskega podpisa ne pripozna.
Slaua najgrsih moških
V nekem madridskem kinu so imeli pretekle mesece dan na dan natrpano polno dvorano publike, ki je uživala film tragikomične vsebine z naslovom:	»Kdo te
ljubi?« V filmu obdeluje avtor življenje fizično pokvarjenih, grdih ljudi, ki radi svoje telesne hibe neznansko trpijo v človeški družbi. Naravnost neverjetno je, kako je ta komad vžgal občinstito. Ko pa e po nekaj mesecih razumljivo pričel je-njati poset kina, si je izmislil podjetnik reklamo, ki pač ni vsakdanja: O priliki stote reprize te tragedije je priredil, »časten banket za vse najgrše moške«. Pri-avilo se je 30 mož iz Madrida, ki so v vsej slovesnosti prisostvovali jubilejni predstavi in bili nato na banketu pogoščeni. Toliko pa je le bil previden podjetnik, da ni dal banketa najgršim damam •..
Trije stoti dolžnih pisem
Pred nekaj dnevi je odpotoval v London eden od berlinskih magistratnih svetnikov, da odda dolžna pisma za posojilo 3 in pol miljona funtov šterlingov, ^ se ic lani uaielo pri bančnem podietiu
Neuarna uersha sekta
Iz Poljske prihajajo često poročila o čudnih verskih sektah in bratovščinah-Tako je v zadnjem času v Jozefinu blizu Lodza neka bratovščina s svojimi prečudnimi ceremonijami vzbudila veliko pozornost prebivalstva. Ti sektanci so neke vrste prekrščenci. Obred krsta se vrši javno na ta način, da se stari in mladi kandidati nagi postavijo v potok ali reko in da potem vodja bratovščine oprav* lja nad njimi raznovrstne molitve. Ko se je te dni zbralo h krstu večje število kandidatov, je eden od njih, 201etni sin bogatega trgovca Rosenthala, naenkrat izginil pod vodo. Vneta bratovščina se iv dala od nesrečnega slučaja motiti v svo jih ceremonijah in so morali' gledalci re Sevati nesrečnega mladeniča. Ker so pa bili vsi napori zaman, se je množica tako razburila, da je s palicami in noži napadla sektance, ki se imenujejo stundisti, Tako je krst končal z utopljencem in več težko ranjenci.
m PRISTOPAJTE K VODNIKOVI m @@@@1 DRUŽBI I ©©©@3
Speri
Kolesarska dirka »Peruna«.
Kolesarski šport je v Mariboru prav lepo razvit. O dirkah »Peruna« smo imeli n- pr. že večkrat priliko pisati. Imenovano društvo priredi tudi prihodnjo nedeljo 17. t. m. dopoldne kolesarsko dirko na 122 kilometerski progi Maribor—Dravograd—Maribor, ki se je lahko udeleže vsi klubovi člani-Start bo ob 7 zjutraj na Vodnikovem trgu; cilj istotam. Prvi vozač pripelje na cilj okoli 11 ure. Dirkali bosta dve skupini, glavna skupina in junijorji. Prvi-trije najboljši vozači obeh skupin prejmejo častna darila, ki jih je poklonil častni član g. Mislej. Borba za nje bo nad vse zanimiva in napeta, zlasti pri glavni dirki, ker so dirkači izborno pripravljeni za tekmo. Tu nastopita tudi veterana Frko-kanac in Nabergoj, ki sta se pri treniung dobro odrezala. Da tekma junijorjev ne bo nič manj zanimava, ve vsakdo, ki pozna naše Perunaše.
Po kazni — smrt
V Inomostu je prišla šolska učenka Vlarija Lusser, hčerka župana v Villgra-enu, na zelo tragičen način ob življenje. Radi neznatnega prestopka je morala po pouku ostati še pol ure v šoli. Ko se je vračala domov, se je odločila za bližnjico, da ne bi njeni starši zvedeli, da je bila kaznovana- To pa je postalo za njo uso depolno. Ko je šla namreč čez brv močno naraslega potoka, ji je nenadoma spodrsnilo in je padla v vodo. Komaj osem-etno deklico so odnesli valovi pred očmi njene tovarišice, ki ji ni mogla pomagati,
mesto, prodano na dražbi
Amersham je malo angleško mesto, ki je že 200 let last rodbine Brake. Sedanji lastnik pa sc je odločil, da proda mesto na javni dražbi. Na vseh hišah so bili prilepljeni listki s številko. Drake je dobil mnogo ponudb od velikih podjetij, vendar je v zadnjem času omogočil vsem prebivalcem mesta, da je vsakdo lahko kupil zase hišo, v kateri stanuje njegova rodbina že dolga leta. Celotno je dobil za mesto 12.000 funtov šterlingov.
SK. Železničar — nogometna sekcija«
Jutri v Četrtek ob 18. se vrši važen sestanek za prvo in rezervno moštvo, za mladino pa v petek ob 18. v garderobi na igrišču. Udeležba obvezna- Načelnik.
Hazena Zagreb — Maribor.
Kakor čitamo v službenih objavah zagrebškega hazenskega podsaveza, se bo vršila medmestna tekma Zagreb—Maribor, pri kateri bo predstavljala naše mesto kompletna I. družina ISSK. Maribor, šele 8. julija tl.
Suspendirane družine.
JHS je do nadalnjega suspendiral na-I slednje bazenske družine, ki jih morajo |bojkotirati vsi klubi: »Jedinstvo« in >BSK« iz Beograda, »SSK« in »Gradjan-I ski« iz Skoplja, »Sremac« iz Rume, »Hajduk« iz Mitroviče, »Šumadija* iz Kragu-|jevca, »Smederevac« iz Smedereva in | »Viktorija« iz Požarevca-
Lahka atletika.
V nedeljo je bilo doseženih več novih nemških rekordov: V Jeni je skočil Do-bermann v daljavo 767.5 cm, Hirschfeld j je sunil krogljo obojeročno 27.96 m* Pau-| lus pa je v Wetzlar-u vrgel disk 47.96 in
V Parizu je odnesla preteklo nedeljo Francija zmago proti Italiji in Švici v raz merju 132': 108: 69. Facelli je dosegel svetovni rekord v teku z ovirami na 400 j m (53.8 sek.) Nove francoske rekorde pa sta postavila Deegland v metu kopja 144.09 m. — Prihodnjo nedeljo se bo vršila v Pragi meddržavna lahkoatletska tekma ČSR—Avstrija
5uetouni mir, za enkrat še sanje
V Washingtonu je bilo te dni imenovanih 200 novih ameriških oficirjev. Dr-j žavni tajnik v vojnem ministrstvu je irfiel | pri tej priliki govor, v katerem je nagla-šal, da je svetovni mir za enkrat še sanje. Amerika mora biti pripravljena za vsak slučaj. Razvoj svetovnih političnih razmer je namreč tak, da vzbuja, v sle-ihernem človeku skrbi.
Lep poklon.
Zagovornik: Sedaj mi pa povejte enkrat odkrito, ste li resnično nedolžni?
Stranka: Kaj pa pravzaprav mislite? Toliko zabit vendar ne bom, da si bom jemal zagovornika, če bi bil res nedolžen.
Bodočnost dečjih frizur
je bila glavna točka na dnevnem redu četrtega kongresa mednarodne zveze damskih frizerjev, ki se je vršil te dni v Kopcnhagenu. Po temeljiti vsestranski razpravi o tem velevažnem problemu so zborovalci soglasno sklenili, da bodo nosile dečje glavice v bodoče nekoliko daljše lase. Ugotovljeno je bilo tudi na kongresu, da je najboljše onduliranje z vo* do, s čimer se najlaže napravi frizura, ki odgovarja moderni liniji žene. Za večerne »nastope« bodo frizure opremljene z okraski odgovarjajočimi modi, barva samih las pa bo z ozirom na modernejšo Intenzivnejšo razsvetljavo naglašena v. splošnem svetlejša.
Olajšilna okolnost.
Da ste sunili iz krčmarjeve kleti deset steklenic vina, torej priznavate. Sam pri sebi nadaljuje sodnik: Kaj bi bilo tu olaj-šilnega?
— Da vino sploh ni bilo pitno, sc brž oglasi obtoženec.
Samo nesreča.
. Predsednik senata: Vi torej niste tis meravali usmrtiti svojega nasprotnika
I dvoboju?
. Študent: Ravno nasprotno sem hote da namreč prav poleg njega ustrelim, i Isem v razburjenju zgrešil ravno vanj.
Stefn H	MartSrtrskf	V	E	'C	C	R*	N	I	K	,Wra	’	V	M	a	r! E o r u, 3tie mrVt?IM
Viktor Meric:
Pomlajeni
II.	del.
V	žl«zah.
»Pustimo jih v svobodi« — dostavi Ugolin. »Opico pohabiti bi bilo kruto zločinstvo, dočim človek, ta človeška žival ... Brrr!«
Nenadoma vstane ter se postavi tik pred mene.
»To je najvažnejše«, pravi. »Preidem vse raznovrstne dogodke mojega življenja, moje bivanje v neraziskanih krajih ter Js še to na kratko omenim: Tibet sem obiskal, Kitajsko prehodil, na oceanskih otokih sem živel- Prejadral sem morja in običaje zadnjih barvanih ljudi sem proučeval. Povsod sem nabral nekaj čudovitih tajnosti. Pri tem sem pa porabil vso svojo premoženje. Nekega jutra sem se znašel brez beliča. Iznašel sem »prežar«. To je snov, ki vse prežari in prežge. Ta snov šine iz telesa neizmerne žarilne sile in že to malo, kar v enem samem hipu pride iz instrumenta y velikosti in obliki malega revolverja, zadostuje za uničenje najtrdnejših in najodpornejših tvarin in teles. »Prežaru« se ne more ničesar upreti. Z njim sem si nedavno oskrbel za svo* je preiskave potreben denar. Vidim pa, kako se v svoji notranjosti posmehujete. Najbrž mislite na Wellsa in na prebivalce Marsa. Pomirite se, moj »prežar« ni šala. »Prežar« in »Silentium« — tako imenujem telo ali sestavino, katero sem tudi sam iznašel ali odkril — sta mi pomagala opleniti nekaj bank.«
Naenkrat sem pokonci. Res, pozabil sem že na čudovite in nerazumljive odprtine v vratih, stenah, stropih in blagajn ... »Lepa stvar! Gramska strela! Lepa stvar!«, kakor je dejal bedak od vodstva kriminalne policije. S pogledom polnim občudovanja motrim malega starca.
*
»Ne bom vas mučil z nepotrebnimi in dolgočasnimi predavanji o lastnostih in sestavinah nebesnih teles, o radiju in o
vsem tem, kar povzročujejo neprestane spremembe radio-aktivnih teles. Zadostuje, če vam navedem, da temelji »Silentium« na vseh teh operacijah. Vrhu vsega imate še dovolj svež spomin na vse bančne vlome. Ali vas je strah? Jaz sem tudi vodja vlomilske tolpe. Sicer pa ne maram vedeti, kaj je tatvina. Lastnino namreč odklanjam. Ko sem imel sam denar, sem ga z obema rokama razmetaval. Denar sem pozneje zopet rabil za nabavo dragocenih in redkih snovi, neobhodno potrebnih za raziskovanja. Denar sem vzel tam, kjer je bil. In s kakšno pravico je bil tam? V čigavih rokah je bil? V čigavo korist?«
Povesim glavo- Taka logika me zme= lje.
»Poskušali so zavarovati svoje banke z nočnimi čuvaji in vojaki, katere so postavili celo na streho. Taki bedaki! Še slutili niso, da imam nevidno in neslišno letalo. Imam tudi sredstvo, ki zrak okrog mene tako spremeni, da se ničesar ne vidi. Lahko1 bi tudi sebe vse hipoma uničil ali pa uspaval. Razumem pa še marsikaj,
o	čemur niti ne slutite. Če bi hotel, bi odpravil celo težo in privlačnost. In vi mislite, naj bi taki recepti, take čudovite tajnosti izginile z mojim starim okostnjakom?«
Smeji se, smeji- Ves njegov obraz se vije v diaboličnem smehu. Podoben je satanu v boju proti Bogu. Pravi, stari, mali Prometej.
»Pustimo te stvari«, nadaljuje Ugolin, »in vrnimo se k vprašanju pomlajevanja. Sedaj vidite, zakaj nisem posegel po opicah. Kaj nam je ostalo drugega kot človek? Nazadnje sem se odločil. Za začetek sem dal odvesti mlade duhovnike ...«
Nisem se mogel premagati, da ga ne bi prekinil in vprašal:
»Zakaj duhovnike?«
»Zakaj?« (Nagne se k meni s svojim zaničljivim smehljajem) »Ker sem pri moji veri — mislil, da mi duhovniki brez vsake škode lahko odstopijo gotove or* gane, katerih se — teoretično — ne po-služujej««
Ha! To je nekaj ... Ugolinov sarka-
#arsi«<# h Melj«)**
—US* Dfai
§ Mali oglasi
Zenlfr«, 4ophwvw»j* (n «(4«. «' trgirvahega a* tntfaja: vaek*	50	p,
ntjmanjii us®*« k Din J©'-—
zem me spravi v smeh. Ugolin se pa ne smeji, marveč nadaljuje resno in profesorsko:
»Mam sem tudi, da jim ustrežem. Skušnjave so hude in mučne, srečni oni, ki jih nimajo. V zgodovini cerkva je mnogo dokazov, da jaz pri tem nisem prvi. Baje je bila prva babilonska kraljica Semira-mis. Vse cerkve razven muslimanske so že to imele, pa tudi pri muslimanih je kljub nasprotovanju ulemov vse polno evnuhov. Rekli boste, da je to barbarstvo. Naj bo radi mene. Iz zgodovine so pa znani visoki cerkveni in posvetni dvori, kjer so igrali kastrati velike ulo-ge. Zlasti kot pevci so bili sloviti. V stari krščanski dobi so mnogi postali skopljenci iz prevelike pobožnosti. To pretiranost so odločno zavračali in pobijali sv. Bazilij, sv. Janez Krizostom in sv. Avguštin. Celo v dobi evangelista sv. Mateja so bili asketi, ki so mislili, da je skopljenje višek gorečnosti. To se je nadaljevalo in papež Leon I. je moral z naj* ostrejšo svojo prepovedjo udariti take nesrečne idiote.«
Ti zgodovinski primeri mi dajo precej misliti. Ugolin torej ne bo prvi. Ima velike in slavne predhodnike.
»Pustimo zgodovino in preidemo na sedanjost, s katero se tudi lahko dokaže potreba mojih operacij. Pomislite, kako mnogoštevilni tuberkulozni, epileptiki, rahitiki, bebci in abnormalni vseh vrst zastrupljajo svet. V vedno večjo škodo plemena se množijo. Ali ni razumljivo in pravično, da se to prepreči? Pomislite tudi, da nas je preveč na zemlji. Za to ni treba izrekov starih modrijanov, to je dovolj jasna in očitna resnica. Revščina, pokvarjenost in propadanje ima svoj izvor v prevelikem številu prebivalstva v družbi, kjer posameznik posameznika pobija. Pol stoletja izvajanja moje metode in človeštvo bo rešeno vseh irrodkov, svet pa očiščen bolezni in gnilobe.«
Zmajam z glavo. Ne zdi se mi prav. Dovolim si pripomniti:
»Sanjate torej o pravi revoluciji. Gospodar življenja hočete postati. Ovekovečiti hočete znanost in modrost v člo-
veških telesih, ki se bodo periodično pomlajevala z operacijo. Kaj bo pa z onimi, ki bodo izkoriščeni pri teh operacijah? Ali mislite, da imate pravico te ljudje žrtvovati svojim sanjam, pa naj bodi še tako plemenite? Ali vam ne vstajajo pomisle= ki iz globine vesti?«
Komaj sem to izrekel, sem se prestrašeno umaknil. Ugolin je šinil pokonci, ko da ga je pičilo nekaj ducetov kač v pete.
»Moja vest« je vpil, »s kakšno pravico se brigate zanjo? Ali mislite, da se nisem dovolj dolgo boril proti njenemu uporu? Nesrečnež, poglejte vendar okrog sebe, poglejte ljudi! Mislite na njih usodo! Tri-četrtine od njih so upognjene pod neizprosnim jarmom dela, stlačene v delavnice, dolge ure oropane solnca in zraka; poleg strojev se ti ljudje potijo, ugona-bljajo in to brez konca in kraja do dne /a, ko ne morejo več. Izčrpani, brezkrvni, pohabljeni in spačeni od bolezni, nagniti od alkohola ne morejo nikamor drugam, kakor na cesto, v bolnico ali pa v prisilni jopič. Poglejte si one druge —• tako-! zvane srečne — poglejte, kako se meče-
i	jo v smrtnonosno razkošje, kako se v j razuzdanosti veselijo le še strupov, kako se opajajo s kokainom, morfijem, hašišem, opijem, etrom ali pa enostavno z whiskyjem in šampanjcem. Obžalovanja vredni izgubljenci, ki niso več gospodarji svojih živcev- Izročeni so na milost in nemilost vsem psihozam. Da, lepo je vaše človeštvo, polno zločinov, okrutnosti, polno perverznosti in histerije. Pa še več! Tu je vojna, lepa vojna, sveta vojna, morija za morijo, kuga in lakota, mrliči na mrličih. Ali ne čutite, proti kakšnemu morju groze nas vse žene? To naj bo družba? To je menežarija, v kateri se zaprte divje živali ne prenehajo klati. Egoizem in otopelost. Vse vodi k podiv-janju, onečaščenju in propasti človeka. Do tega strašnega cilja vodi vse: cerkev, mor .la, delo, izkoriščanje enega, hlapčevanje drugega, predvsem pa denar, prokleti denar, razkrajajoči denar, denar, vir sovraštva in bolečin, denar, ključ lastnine ...«
Dalie prihodnjič.
V	najem vzamem
za več let dobro zidana skladišča primerno za izvrševanje večje obrti, obsežnost lG9—140 m3. — Rabim tudi stanovanjc najmanj 4 sobe s pritiklinami če mogoče v istem poslopju— Pismene ponudbe na upravo pod »Sigurno plačilo«.
1187
Mlada simpatična gospa
želi dobiti mesto blagajničarke v boljši trgovini. Obvlada slovenski in nemški jezik v besedi in pisavi. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Dolgoletna praksa*
1188
Iz Maribora do Bistrice ob Dravi
se je izgubila listnica z denarjem in železniško legitimacijo. Pošten najditelj naj odda v upravništvo vsaj legitimacijo.
Vsakovrstno angleško,
češko in jugoslovansko sukno že od 24 Din naprej dobite pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg.
Triko svilo
140 cm široko za obleke in perilo d Din 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg 17. Maribor.	XIII
Sandale,
dvakrat šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulica št. 8.	949
Mehanik pomočnik k 3 HP Deutzmotorju se sprejme v stalno službo. Vprašati: Inž. Jelenec Šlajmer, Vetrinjska ulica 30.	1197
Iščem
izobraženo gospodinjo k otroku. Ponudbe pod »Zanesljivo št. 1196« na upravo lista.
1196
Stanovanje
2—3 sobno iščem. Plačam eventuelno najemnino za 6 mesecev v naprej. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mirna j stranka«.	u.—
Gospodična
mlada, samostojna že z trgovsko koncesijo, išče trgovsko naobraženega gospoda (prednost poslovodja) z 30.000— 50.000 Din gotovine, kateri bi bil pripravljen skupno otvoriti začetno trgovino-Reflektira se samo na podjetne ter solidne gospode od 30—35 let. Ponudbe pod »Podjetnost 112 « na upravo Večernika.
1194
Dopisnike
za informacije o trgovcih, privatnikih Radovljičani, Žalec, Laško, Žiri, Zidanimost, Litija, Muta, Rnše^ vseh krajev bivše Štajerske in Prekmurja, Moravče, Črnomelj iščemo. Ponudbe na »Poštni predal 224«, Ljubljana.	1186
Prostovoljno gasilno društvo v Pobrežju priredi v nedeljo 17. t. m ob 3. vrtno veselico pri g. Rojko. Pridite, bo hcc! 1193
Dame
najdejo visoki zaslužek z razpečavanjem dobro idočega patentiranega predmeta. Navodila dnevno od 10—12 in 16—18 ure v Sernčevi ulici 122 (Tomšičev drevored).	U92
Lokal
za trgovino ali pisarno se da takoj v najem. Vprašati v trgovini J. N. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova c. 13.	1124
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka lilica 15. X
Zahvala
Kateri hišni gospodar
; bi v doglednem času dal mirni stranki brez otrok stanovanje z 2 sobami in kuhinjo v najem? Cenjene ponudbe na upr. Večernika pod »št. U89«.	1189
Sprejmem več- gospodov
na hrano, dva gospoda pa na hrano in stanovanje. Gledališka ul. 2, pritličje-
1184
Iščem za takoj
opremljeno sobo s kuhinjo v mestu- Pismene ponudbe na upravo lista pod »Sta-novanje takoj«.	1182
Otroka
zdravega, 4 mesecev starega (deklica'* oddam za svojega. Naslov pove uprava »Večernika«. "	U91
Za vse izraze iskrenega sočutja povodom nenadne izgube moje ljube ženice
Slavke
za krasne vence in cvetje, za obilno spremstvo na njeni zadnji poli, se vsem prav prisrčno zahvaljujem.
Posebno zahvalo izrekam g. govorniku za besede, ki so prišle iz srca ter segale globoko v srce, kakor tovarišem pevcem za ginljivi žalosiinki.
Ješovnik Ljubomir, žalujoči soprog.
Vsak poznavalec
GLAVNO ZASTOPSTVO:
garancije
iBsti kemično
in barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24. urah najlepše in najcenejše.
532
MARIBOR
Gosposka uilta 33 Rasla-gova ulica 32
tedaja Konzorcij »Jutra, v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: Fran BroioviJv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. cL, predstavnik
atmko Detela v Maribor#
SSOGOMIR DIVJAK, MARIBOR
GLAVNI TRG 17.	10«