Stov. 42. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 16. oktobra 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsak« nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List paKalendarSrca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na up-ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je V M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jože!, vp. pleb, nar. poslanec. Oglase sprejema ared-niftvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20% 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v»Poslanom«2*50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Občinske volitvi. Letošnje leto je v našem političnom živlenji jako bogato. Vrstijo se volitve za volitvami. Važne so pa tak edne kak drüge, zato pa či zanemarimo edne ali drüge, škodimo stem le sebi, pa nikomi drügomi. Način, kak se vršijo zdaj občinske volitvi, je za naše lüdstvo nekaj ščista novoga. V našoj krajini so se ešče nigdar nej tak volili občinski predstojniki, ali župani, kak zdaj; zdaj mora vsakša' stranka postaviti svojo . listo pa voli vsakša stranka svoje odbornike tak kak prí držav-nozborski volitvaj. Postavimo kak najmenje list Vsi Znamo, da je ne pametno pa za Občinsko gospodárstvo večkrat tüdi jako škodlivo, če se prebivalci edne občine razcepijo na dosta strank. Več strank si žmetno zvoli ednoga pametnoga . ravnitela, pa tüdi razmeti ravni-* tel pri dosti stranka]' žmetno kaj čednoga napravi. Več strank se dostakrat nikak nemre zediniti. Zato, če li mogoče/ naj postavijo naše občine samo edno listo pa toj naj denejo na prvo mesto človeka, šteroga ščejo meti za župana. Občinske volitvi so gospodarske. Volitvi po naši občinaj so ne tak političnoga značaja, kak na priliko volitvi v državno skupščino. Pri občinski volitvaj se ide za to, da dobijo občine za svoje ravnitele pametne gospo« dare, šteri bodo znali dobro ravnati z občinskim imanjom pa tak občini kak nájveč haska spraviti. Znamo pa tüdi, da so haski občine pa njeno dobro stanje ne odviš! samo od občine i pa od občinskoga ravnitels- tva, nego v velkoj meri tüdi od državnoga ravnanja. Če so okoli občine državne ceste nikaj nej vredne eli ji pa sploj nega, če so mostovi na državnoj cesti vsi porüšeni, če držáva nema v bližini niti edne železnice, na drügoj strani pa državno ravnitelstvo naloži Občinam velke dače, poleg toga pa poseka v okroglini gošče pa odvzeme drügo potrebno zemló štera je Siromaškomi lüdstvi krvavo potrebna, te tüdi Občinsko ravnitelstvo nemre za svoje lüdstvo zadosta dobroga včiniti. Volimo za župane svoje lüdi. Prva skrb vsakše občine je, da si zvoli takšega župana, šteri de pošteni, razumen pa bo znao skrbeti za svojo občino. Morajo pa tej župani biti v prvoj vrsti naši lüdje, lüdje naše Slovenske lüdske stranke. Poštena stranka ma med lüdstvom dosta pošteni lüdi, zato naj pridejo tej lüdje na ravnitelska mesta. Zdaj ma naša stranka tüdi velko moč v Belgradi. Že do zdaj v tom kratkom časi je dosta dosegnolá pa s časoma ešče več dosegne. Mamo že ednoga svojega ministra mogoče bomo meli za kratki čas že dva. Nego naši ministri nam ne bi mogli dosta pomagati, če bi oni za nas v Belgradi kaj prosili, doma je pa níšče ne bi podperao. Zato je potrebno da ma zdaj vsakša občina župana, šteri bo našega mišlenja, pa naj tej možje vsigdar vküp stopijo, gde se bo šlo za potrebe pa za pravice naši občin pa našekraji-ne, da bo lejko naš minister v Belgradi vsikdar pokazao, da si to, ka prosi v Belgradi ne sam zmislo, nego da to prosi naše lüdstvo. Drüge stranke pri nas nemajo mesta. Nespametno bi bilo, če bi štera občina ešče zdaj, gda je naša stranka v celoj Sloveniji Zmagala pa gda mamo svojega ministra v vladi, li volila, pri občinski volitvaj lüdi, šteri pripadajo kakšoj drügoj stranki ne našoj poštenoj Slovenskoj lüdskoj stranki. Pokazati moramo, da smo lüdje, politično zavedni poleg toga pa nad vse pošteni i nikak nemremo iti s takšov strankov štera ma dosta nepoštenosti na svojoj vesti. Volitvi v trgovsko i Obrtno zbornico. Volitvi pa samo volitvi. Naj bo, prišlo je tak nesrečno leto, da so vse volitvi na en küp spadnole. Za naše trgovce i obrtnike so pa jako važne tüdi te volitvi. Pet let bodo odločal! v našoj trgovini i obrti lüdje, šteri bodo zdaj izvoljeni kak zastopniki trgovcov i obrtnikov..Navodila so po večini že vsem razpüsta. Novo pri tej volitvaj je pa to, da tej ne volijo s kruglicami kak se to godi pri drügi volitvaj, nego dobi vsakši trgovec i obrtnik na dom posebno izkaznico pa glasovnico, štero pošle nato po pošti v Ljubljano. Volitvi bodo 30. oktobra. V oliti ma pravico vsak, šteri ma kakši obrtni list za obrt ali trgovino kak šteč malo davka plačüje na to. Ravno tak majo volilne pravico tüdi vsi člani načelstva pri naši zadrugaj. Ne dajte glasovne demokratom. Pri zadnji volitvaj v trgovsko i Obrtno zbornico, je dosta naši lüdi dalo svoje glasovnice različna demokratskim agentom, šteri so pravili, da oni že napravijo tak, da bo prav. Tak se je ves svet čüdivao, da so ravno v našoj krajini demokratje dobili nájveč glasov. Sramota bi bila za vse trgovce i obrtnike v našoj krajini, če bi ravno oni zdaj, gda že vsi pošteni lüdje pri nas idejo z našov strankov, šli z ludmi, šteri so že vsešerom buknoli. Če bi komi kaj ne bilo jasno kak se voli, naj se zglasi i opita, ali prí g. Litrop! v Turnišči ai pri g. Ostrci v Beltincih ali pa pri našem tajništvi v Soboti. Najbole nespametno bi pa bilo vse glasovnice kratkomalo dati kakšemi demokratskomi agenti, šteri te lepo zapiše, da so vsi naši trgovci i obrtniki volili demokrate, svet se bo pa smejao z nas, da smo izda tak nespametna. Delajmo Čedno i pošteno, da ne bodo te volitvi tüdi raz-velavlene kak so bile zadnje volitvi v trgovsko i Obrtno zbornico. Kak se prosi odpis dače ? Navodila za gospode župane In vse tiste, šterim so miši, toča, ali sprotoletnl mraz napravili škodo. Komi napravijo miši, toča, spro-toletni mraz, ali kakšašteč nesreča škodo na njivaj, .travnika}, ali v goricaj, ima pravico prositi za odpis dače, tak zvane — zemljarina. (To pravico da našim lüdem zakon, ali bole povedano casarska naredba z dne 16. marca 1917 drž. zak. 194 in [izvršilna naredba finančnoga ministerstva z dne 25. 12. 1917, drž. zak. 516.) Pravico za odpis zemljarina teda imamo, nevemo pa, kak bi prišli .do te svoje pravice, kak bi dosegnoli, da se od škode prizadetim ta dača resan odpüsti. Naši gospodje županje in tüdi posamezniki so se obrnili na uredništvo .Novin*, pa tüdi na naše g. poslance, da bi to reč v »Novinaj« pojasnili in dali našim lüdem potrebna navodila. Toj želji ščemo ugoditi s tem člankom, v šterom natenci opišemo kak morejo prositi za odpis dače oni, šteri so bili prizadeti od elementarnih nezgnd. Naša gimnázija ostane. Našiva poslanca gg. Klekl i Jerič sta se poleg drügoga močno zavzela za našo gimnazijo. Gospod minister za prosveto je naročo, da se včasi brzojavno obvesti, da naša gimnázija v Soboti ostane i da se za ednok peti razred včasi otvori. Stariši, šteri majo dijake, ki hodijo v peti razred v drügi gimnázija]', se lejko pripravlajo, da svoje dijake nazaj spravijo v Sobočko gimnazijo. Dela naši poslancih se že prikažűjejo, Želimo Samo, da bi dosta sada obrodili. 4 miljoni za ceste. Naši cestni odbori i zastopi v Sloveniji so dobili 4,296.000 dinarov za ceste. Penezi so odpreti pa je posamezne oblasti včasi dobijo v roke. Na vse kraje se včasi pozna, či so zastopniki naše stranke na vladi. Samo ednoga ministra mamo, pa smo včasi dobili za naše razorane ceste več kak vsa leta dozdáj vküp, gda so bili različni demokrati pa radičovci ali drügi takši naši prijatelji na vladi. Zdaj naj samo posamezne občine kak naj prle pregledajo vse potrebe ob cestaj, na vsakši božen most naj Opomenejo svoje oblastne poslance. Takši je, ravno takši. Prišeo je z Maribora. Vsaki si ga lejko ogleda v M, Soboti. Na vöro prevozi 50 km. To je telko kak od Radgonje do Lendave. Vreden je 40.000 dinarov, to je 80 jezero ranški. Za te peneze dobiš 5 plügov dobre zemle, zadeneš pa automobil z ednov samov srečkov za 5 din. Vnogi so dozdáj v to ne vervati, rekši, eh, to samo tak pišejo. Poleg eutomobila je biciklin, ščista novi iz fabrike »Tribuna** v Ljubljani. Šivalni mašin je ne „ Singer“ nego „ Central bobin“ iz Subotice. To so najfi-nejši mašini. Kola so tak fino napravlena, ka de se vsakšemi Škoda vidilo po blati ž njimi voziti. Slamoreznica je tüdi najnovejše fele. To so glavni dobitke Naj ešče Povemo ka vse drügo bo? S tem bi cele „Novine“ napunili. Povemo samo, ka bo ešče skoro do 700 drügih dobitkov razločne vrednosti od 500 d. do 20 d. To se vidi na vsakoj srečki. Le poglej si srečke Martinišča pa jih preštej kelko maš. Dobro si Zapomni to: Vsaka tvoja Srečka zná zadeti, zato kelko več srečk telko več vüpanja na srečo. 2. NOVINE 16. oktobra 1927. Prvo delo. Što opazi kakšo škodo na poljskih pridelkih, more v teku osmih dni to naznaniti okrajnomi davčnomi oblastvi. Prijavo za ednoga, ali več oškodovancev lejko napiše občinski urad in jo kolkuje s petimi dinari. Prijavo po tem vzorci zato naj napravi za vse prizadete vküpno občinski urad, ar na te način si pri-šparamo kolkovino, ali po domače povedano — Štempline. V imeni oškodovanj naj podpiše prijavo župan in jo odpravi, kak je to že za drüge urádne spise predpisano. Zamerkajmo si dobro, da takše prijave moremo napraviti vsikdar, kde V to prijavo se delajo opisi po sledečem vzorci: Prijava Okrajnemu davčnemu oblastva v M. Soboti, s katero se naznani da so bili davko plačevati občine Ivanci prizadeti od elementarne nezgode i da bodo prosili za odpis zemljarina. koga zadene elementarna nesreča in to najsledi v teku osmih dni. Prijavo lejko napiše oseba sama. štere je imela škodo. Tűdi v tom slučaji se kolkuje s petimi dinarih S tem je vse opravljeno ? Ne! Najvažnejše delo príde samo v jeseni, kda so vsi Poljski pridelki spravleni. Te se more „Izkaz“ od istinske škode izpostaviti. — Jesenski netopiri v Soboti. Netopir je tista ftica, ki se prikaže samo zadvečara v letnom časi. Lüdje* njoj pravijo »pirošlek, Orožno je grda pa tak neotesana, ka se človeki v obraz zaletavle. Taksi močni pirožlek! se vidijo skoro vsaki večer v parki pred bolnicov. To so tak zvani .dečki". Tam posedejo s svojim mladim parom i so grozno čemerni na poštene lüdi, šteri mimo hodijo pa jih s tem motijo pri njihovom pogovarjanji. Zato se radi zaletavajo v vsakšega. Priporočamo to pirošleke policajskim pendrekom, ar toga neščemo trpeti ka bi takši ftički delali sramoto našemi varaši. — Misijonski kongres. V Poznanji, na Polskom se je vršilo proti konci meseca septembra velko misijonsko zborovanje, gde so vküp prišli katoličanski vučenjaki celoga sveta. Iz naše države je bilo na tom zborovanji šest cerkveni vučenjaka, med njimi trije Slovenci. Govorili so v vsej [mogoči jezikaj sveta, med šterimi je meo tüdi naš slovenski jezik svoje mesto. Kak lepo se vidi pri kakši prilikaj mogočna naša katoličanska edinost pa lübezen, domá bi pa radi ništerni giz-davčeki prazne glave, v žličici vode potopili vse ka je krščansko. — Lepa podpora. Gospod Veliki župan mariborske oblasti je nakazal gas. drűštvi v Črenšovci 3000 Din. podpore. Naj lepša hvala. Odbor. Cela zbornica je glédala na Radiča i njegove poslance. Nišče je več ne znao Če so tej ludje vsi pri zdravoj pameti ali ne. Tak so izgleda^ kak da bi vsi bili pijani. Oda je pa radičov poslanec Pernar, šteri se ešče nikelko za vučenoga človeka drži, skočo k predsednikovomi stoli pa zgrabo za posodo v štero so poslanci svoje glasovnice metali, te so skočili vsi poslanci na radičovce i dva radičova poslanca sta bila izklfičeni-va od trej zborovanj. Med njimi je büo tüdi Pernar. Demokrati so jako čemerni namreč tej naši Žerjavovi demokrati da smo mi prišli v vlado oni pa ne. Zdaj pa, da bi si malo čemére pogasili, so začnoli po svoji novinaj pisati, ka vse so zdaj že oni dosegnoli pa pridobili za naše lüdstvo. To je namreč jako lejko napraviti. Či naš minister kaj dobroga napravi za naše lüdstvo, te samo demokratje lepo zapišejo v svoji novinaj, da se je to zato zgodilo, ka so njüvi poslanci to zahtevali. Ja, ja, zakaj se je pa to te nej zgodilo, gda so bili demokratski ministri na vladi ? Zapored-na Štev. I M E in hiš. št. davkoplačevalca je nadale Vsled ŠKODA na parceli kjer je imel 1 JEREBIC IVAN hiš. št. 42. toče Parc. št. 47. vlož. št. zh. v kat. občini Ivanci. žito 2 DENŠA MARKO hiš. št. 75. pomladanskega mrazu Pare. št. 12 vlož. št. 45 v kat. občini Ivanci. koruzo Slovenska Krajina. — Odgovori naši gosp. poslancov na različne zadeve i prošnje, štere so njim bile izročene, bodo od zdaj naprej vsikdar objavleni v naši Novinaj. Zato naj si vsakši, šteri ma kaj opraviti z našimi poslanci, naroči Novine. Mesto, da bi poslali komi kakše pismo kak odgovor, naj vsakši gleda tam, gde je v Novinaj zapisano: POSLANSKA POŠTA, če je kakši odgovor za njega. Zato prosimo vse naše čtevce, naj na to dobro pazijo. Lüdem v vogrski vesnicaj se pa naznani to v Népujsági. — V Turnišči se je vršila 8. toga meseca sv. meša za pok. grofa Zichy. Pokojni g. grof je büo patron i velki dobrotnik törjanske cerkve. — V Genterovci so vlomili v noči strelali na lastnika trgovine i gostilne g. Gerenčer. Nepošteni i grobijanski lüdje, šteri bi radi brez dela dobro živeli, se vsigdar najdejo- — V Nedelici je hodo nekak šteri je jako rad meo kokoši. Pravijo, da se lisici tű pa tam posreči iz pasti potegnoti vabo, večkrat pa sama v pasti ostane. — Najvekša zima je bila v noči med predzadnjim četrtkom i petkom. V našoj krajin! je biIo 1° C pod milov. — Bogojina. 23. toga meseca dobita velki i mali tören bogojanske cerkvi vsaki po eden zvon. Zvone je izdelala zvonolivarna inž. Bühl v Maribori. Govor ob toj lepoj i redkoj priliki bodo meli g. Radoha, ravnatel Martinišča. — Zadoščenje naše stranke pri agrar!. Naša stranka je dosta opo-minjala, da se naj lüdstvo ne spüšča v tiste pogodbe zavolo küpüvanja agrarne zemle, s šterimi sili lüdstvo lendavski fiškališ Némethy. Dosta je bilo takši, šteri so nam Zatoga volo v oči metali, da ne privoščimo zemle Siromaškomi lüdstvi. Dnes je zavolo svoji lepi zemelski odaj fiškališ Né- methyi zapreti v Dolnjoj Lendavi. — Občinske volitve se bližajo. Naši odborniki naj pazijo, da se kandidatno liste pravilno vložijo, da jim v zadnjem časi nedo razveljavlen. Če bi što ne büo na jasnom, kak se edno ali drügo opravilo pravilno napravi, naj se včasi obrne na tajništvo naše stranke v Soboti, štero jim da vsa potrebna navodila. Pazimo pa. da si bomo pri tej volitvaj zbe rali za voditele svoji občin v istini domače pa poštene lüdi. Smejao se bo svet z nas, če bo meo vsakši samostojni demokrat, šteri je k nam prišeo več zavüpanja pri občinski volitvaj kak pošteni domačin. Za nas pa mislimo tüdi ne bo ravno najbole prijetno, če bodo meli oblast v naši občinaj v rokaj lüdje, šteri do v prvoj vrsti skrbeli za sebe pa za samo ništerne svoje lüdi, domači občinari pa bodo lačni zijali kak mladi vrabli v gnezdi. Naj ma tak najvekša kak najmenša občina v našoj krajini samo poštene domače ladi za svoje voditele. Sramota za tisto občino, v šteroj domačin brez pomoči tühinca sam niti ednoga stopaja ne vej napraviti. — Volitve v vogrski občinaj se bodo tüdi zdaj vršile. V različni krajaj se je gučalo, da se bodo občinske volitve vršile samo v slovenski občinaj. Mi smo se obrnoli na gospoda velkoga župana v Maribori i pitali, či je to istina. Gospod veliki župan nam je odgovoro, da se bodo vršile volitvt v našoj krajini v vsej občinaj, tak v slovenski kak v vogrski, samo malo čakati trbej, v kratkom pridejo vse na red. — G. Srezki poglavar v Soboti naznanja, da se mora po odredbi velikoga župana mariborske oblasti od 1. oktobra naprej pobirati za oblastni fond: 1. za izdavanje vsakoga živinskoga lista 1 Din 50 p.; 2. za podaljšan] e Veljavnost! 50 p.; 3. za ko-misioniranje (prenosi 1 Din. Občinska predstojništva morajo voditi za te fond posebne dnevnike, pobirati pa smejo samo to, pa nikaj več. Domača politika. Velko napredüvanje naše stranke pri občinski volitvaj v Ljubljani. Volitve so se vršile pred-zadnjo nedelo. Škrinjic je bilo šest. Voliti so morali 49 odbornikov. Naša stranka je dobila i9, socialisti 2, demokrati (Žerjavovi) 23, radikali 2, komunist! 2, i neopredeljen 1. Naša stranka je od časa, kak je začnola sama nastopati ešče nigdar nej dobila v Ljubljani pri občinski volitvaj telko glasov kak zda«, namreč |3864. Dnes je brez njeni 19 cbornikov nemogoči nikši občinski svet v Ljubljani. Če bi pa nej šli volit Primorci, Rusi pa Čehi šteri v Ljubljani dosta stanuje, šteri so po večini vsi demokrate volili, bi bila naša zmaga ešče mnogo lepša. Lepo je pa, da so se vsi pravi ljub-ljančani šteri v istini gojijo lübezen za razvoj i napredek naše bele Ljubljane, zdrüžili vsi v našoj stranki. Mi smo ponosni na te volitve v Ljubljani, zato ka Znamo, da stranka štera na poštenom fundamenti tak naglo napredüje, pride naskori do popune zmage. Novoizvoljeni poslanci so prišli v Belgrad. Za začasnoga predsednika skupščine je büo Izvoleni radikal Dr. Perič. Pri prvom zborovanji poslancov, se je jako lepo videlo šteri poslanci so v istini pametni in so prišli zato v Belgrad, da bi za lüdstvo i državo kaj hasnovitoga napravili. Radičovi poslanci na priliko, so s svojim voditelom Štefanom Radičom mislili, da bodo z najvekšim spoštüvanjom na nje gledali či bodo samo kričali pa razbijali po klopaj. Radičovi poslanci, šteri so po večini kmetje, pa kak se je videlo, ne ravno posebno odebrani lüdje, so drűgo nej delali, kak jako pazili i gledali na Radiča. Gda je ra-dič začno kričati, so vsi kričali. Gda je Radič začno ružiti po klopi, so vsi za njim ružni. Svetovna politika. Hindenburg. To ime poznajo gotovo vsí naši vojaki iz svetovne bojne pa tüdi večina (našega lüdstva. Büo je eden .'izmed najvekši nemški vojskovodij za časa bojne, po bojni pa, štera je nemškoj državi ne ravno preveč sreče prinesla, je bio izvoljeni kak drügi prezident nemške republike. Časi se spominjajo. Bivši nemški casar Vilhem ali Vilmoš kak smo mi znali njegovo ime, je mislo, da je Vsemogočen ali bojna je strla njegovo velko mišlenje, nemški narod je odstavo njega kak tüdi nešteto drügi vla-darski velikášov šteri so se šopirili po Nemčiji. Nemška držáva je postanola republika i kak drügi prezident te republike je zavladao Hindenburg, Vilmošov general. Vilmoš sam pa mora živeti Odzvüna nemške države. Hindenburg je spuno Zdaj osemdeseto leto svojega živlenja. Ves nemški narod je slavio 2. oktobra v Berlini pa po celoj državi z najvekšimi paradami te veseli den svojega prezidenta. Slavnosti so se vdeležilo vsa nemška društva, kak tüdi Šolska deca v velki truma). Čestitali so njemi pa k tomi dnevi tüdi vsi diplomati vsej držav med njimi sam pap^v nuncij v Berlini Pacelli. Prezident! Meksiko Calesi, gračüje vroče. Cales je človek, ne ravno velkoga znanja, (büo je svoj čas vučiteo,) postao je pa prezident države Meksike v Ameriki na te način, da so se katoličani tam premalo brigali za politično živlenje. Tak so različni nasprotniki krščanstva, šteri se med sebom grizejo hüjše kak psi, gda pa ide proti veri te se pa vsikdar vsi znajdejo vküp kak bratci, zmagali pri državni volitvaj. Če tüdi je v celoj državi več kak 90 procentov katoličanov itak so dobili po krivdi i brezbrižnosti katoličanov vlado v roke lüdje šteri so postavili za prezidenta Catesa i v Meksiki se je začnolo preganjanje katoličanov hüjše kak v stari poganski časaj. Vse šole i cerkvi so spozaprli. Dühovnike, redovnika i nü-ne so Stirali iz države jako mnogo so jih pa spostrelali. Preganjajo pa ne samo duhovnike i püšpeke, nego vse krščansko čüteče osebe. V svojoj 16. oktobra 1927. NOVI 1CE 3. krutosti ne gledajo niti Siromaški žensk pa decé. Prekesno so vzeli katoličani v pamet svojo velko krivdo, da so se nej brigali za politično živlenje v državi. No zdaj, gda je že vsa država oškroplena z nedužnov krščanskov krvjov, pa gda se že ves svet zgraža nad takšim zverinskim delom, začne tüdi doma v Calesovoj državi nevarno vreti. Proti njemi so stanoli njegovi vojaki. Pred kratkim sta se po-reberila tüdi dva generala, šteriva zbirala vojsko, da očistita državo Calesove krvi. S krvjov se je ešče niiče nej dugo obdržao na vodilnom mesti, najmenje pa tisti, šteri začne brsati proti veri. Trgovinska podpora med našov državov 1 Nemčijov je podpisana dne,7. toga meseca. Ta pogodba je za obej {državi velke važ. nosti. Nemčija dobi od'f nas različne polodelske pridelke i živino mi pa od nje pod dobrimi pogoji Vsefele Industrijsko proizvode. Vouri so pa začnoli nikaj rovati proti Franciji. Tem našim sosidom je nikak nej po voli, da mi mamo tak dobre zveze z Češkov, Rumunijov, posebno pa z Francuškov. Na vsakši način bi radi med nami i Francuškov kakšo svajo napravili — liki teško se njim posreči. Politični zapiski- V naši na novo pečeni novina! z lepim imenom Kmečka moč, i ne tak lepim namenom, radi kažejo na naše poslance; naj pokažejo zdaj svoje srce za lüdstvo. Na to mi odgovorimo. Samo eden naš poslanec je v ednom leti več dosegno za siromaško lüdstvo kak vsi demokratski poslanci vküp vsa leta kak obstoji Jugoslavija. Od Radičovi poslancov pa niti toga nemremo povedati!. »Nacionalna žabe«. V »Kmečki Moči« smo čteli nekaj od nacionalnih in od protidržavna žab. Kakše so protidržavne žabe, to Znamo, ar protidržavne žabe smo prej mi. Da bi pa povedali kaj je razlike med nami, protidržavna!, in med nacionalnimi žabami, moremo podati naslednje pojasnilo : 1. Protidržavna žaba ne pozna kak grdo žge ženske pesnica, nacionalna žaba pa jako dobro zna. (Svedoki so na razpolago.) 2. Protidržavna žaba ne kali nikomi nočni mir, nacionalna žaba pa ga kali. (Svedoki so na razpolago!) 3. Protidržavna žaba ne ve kak se prav po zverinsko trpinči slaba ženska, ali nacionalna žaba zna. (Svedoki so na razpolago 1) 4. Protidržavni žabi je nihče ne vzeo iz rok ženske, štero je bila prav zverinsko mučena, ali nacionalni žabi so jo vzeli, sosedje, krščansko misleči in čüteči kmetje. (Svedoki so na razpolago I) Sklenemo: »Poštüvane nacional-ne žabe, urnebesni Zdravo!« V šteri občinaj se bodo vršile volitvi? 13. novembra se vršijo volitvi v: Bodonci (volijo 9 odbornikov i 4 namestnike, Cankova (7 odb. 3 nam.), Domanjševci (9—4), Fokovci (7—3), Gederovci.(7—3), O. Lendava (17—17), Gor. Petrovci (7—3), Krog (9—4), Kupšinci (7—3), Kančevci (7—3), Križevci (17—17), Kruplivnik (9—4), Kuzdoblanja (9—4), Markovci (9—4), Martjanci (7—B), Moščanci (7—3), Murska Sobota (25—25), Pečarovci (9—3), Pertoča (9—4), Predanovci (7—3), Puconci (7—3), Rogaševci (9—4), Sv. Jurij (9—4), Šalovci (17—17), Tišina (7—3). 20. novembra. Novi Beznovci (7—3), Domajinci (7—3), Gor. Črnci (6—3), Berkovci (7—3), Andrejci (7—3), Čikečka vas (7—3), Krajna (7—3), Dol. Slaveči (9—4), Adrijanci (7—3), Bakovci (17—17), Borejci (7—3), Ivanovci (7—3), Kuštanovci (7—3), Motovilec (7—3), Boreča (7—3), Lukačevci (7—3), Mlajtinci (7—3), Dankovci (7—3),, Mačkovci (7—3), Gerlinci (9—4), Brezovci (7—3), Bokrači (7—3), Kramarovci (7—3), Budinci (7—3), Gradišče (7—3). 27. novembra: Pužavci (7—3),. Korovci (7—3), Ivanjšovci (7—3), Pordašinci (7—3), Murski Petrovci (7—3), Qor. Slaveči (9—4), Lucova (7—3), Murski Črnci (7—3), Otovci (9—4), Črnelavci (7—3), Ratkovci (7—3),’ Lončarovci (7—3), Poz-novci (7—3), Dolič (9—4), Čepinci (9—4), Moravci (9—4), Nemčavci (7—3), Košarovci (7—3), Markišavci (7—3), Prosečka vas (7—3), Krašči (7—3), Lemerje (7—3), Dolina (7—8), Nuskova (9—4), Pikšinci (7—3). 4. decembra s Stari Beznovci (7—3), Vadarci (9—4), Skakovci (7—3), Središče (7—3), Prosenjakovci (7—3), Selo (9—4), Rankovci (7—3), Kovačevci (7—3), Pečkovci (7—3), Stanjevci (7—3), Satahovci (7—3), Vanča vas (7—-3), Panovci (7—3), Matjašovci (7—3), Neradnovci (7—3), Noršinci (7—3), Kukeč (7—3), Rakičan (9—4), Šalamenci (7—3), Ropoča (7—3), Gorica (7—3), Ocinje (7—3), Serdica (9—4), Hodoš (7—3), Mali Dolenci (7—3). 11. decembra: Zenkovci (7—3), Štrukovci (7—3), Topolovci (7—3), Vučja gornila (9—4), Sodišinci (7—3), Vidonci (9—4), Šulinci (9—4), Ženavlje (7—>3), Veščica (7—3), Radovci (9—4), Trdkova (9—4), Tešanovci (9—4), Vaneča (7—3), Večeslavci (tj—4), Polana (7—3), Krnci (7—3), Sebeborci (9—4), Sotina (9—4), Krplivnik (7—3), Veliki Dolenci (7—3), Petanjci (9—4), Tropovci (7—3). Drüge občine, štere bodo volila sledi, priobčimo prihodnjič. Navodilo za občinske volitve. Kandidatna lista mora biti sestavlena etak: Na prvoj strani na čelo liste se piše: 1. Ime občine, 2. dén volitvi, 3. jasno označiti ime liste (na priliko: Slovenska ljudska stranka ali Kmečka zveza i. t. d.) Dve kandidatni ví list v ednoj občini nesmita meti enakoga iména. Če bi pa naši somišleniki iz kakšega posebno važnoga zroka meli v ednoj občini dve listi, lahko majo z ednim imenom samo prí ednoj naj postavijo številko L, pri drügoj pa IL Če pa le mogoče, naj bo v vsakoj občini samo edna lista. Na levoj strani je rubrika z napisom : L Kandidati za občinske odbornike. Tü se napiše kak so rubrike razdeljene, ime, prebivališče i poklic predlagam kandidatov, na desnoj strani se pa ravno tak napišejo iména, prebivališča i poklici kandidatov za na* mestnike. Namestnikov mora biti telko zapisani kak je določenih za volitve. Odspodi se napiše na levoj strani, gde je zapisano: Predstavnik liste za Volilni odbor — ime občine nato pa ime tistoga, šteri je predstavnik liste, na desnoj strani pa ime namestnika. Za predstavnika liste kak tüdi za njegovoga namestnika sme biti samo tisti zapisani, šteri je volilnom imeniki zapisani. Nišče pa nesme biti brez lastne privolitve biti zapisani za predstavnika liste ali za namestnika. Celo prvo stran naj napiše tisti, šteri ma lepo pisavo, na drügoj strani se pa mora vsak kandidat kak tüdi namestnik sam razločno podpisati poleg pa zapisati: izvolitev po tej listi Sprejmem. Znalo bi se pa zgoditi, da bi šteroga kandidata sledkar iz kašega koli zroka brisali iz kandidatno liste, zato se naj na zadnjoj strani podpiše ešče nikelko drügi volilcov. Vsakši kandidat ali namestnik se mora sam s svojov rokov podpisati, če pa ne vej pisati mora napraviti samo križ, njegovo ime pa napiše eden drügi, šteri pa mora poleg njegovoga tüdi svoje ime zapisati. Niže doli na drügoj strani liste je zapisano: Pooblaščeni zastopnik liste . . . ". i odspodi: .Njega namestnik:* Tü se vpišeta tisti kandidat i njegov namestnik šteriva bota lista pred županom i političaov oblastjov zastopata. Zapisano mora biti pri obej ime, prebivališče i Zadnja pošto. Smeta pa biti zapisaniva samo takšiva dva, štera sta napisana na kandidatno! listi. Če bi lista ne bila kaj dobro napravlena, te glavarstvo izroči tema da jo popravite i to v peti dneva). Kandidati sme eden samo na ednoj listi. Če bi pa što kandidirao na veči listaj, te ga Srezko poglavarstvo zbriše iz vsej list. Lista, štera je tak sestavlena je glavna (izvirna) poleg te pa morata biti napravleni ešče dve listi, .štera eden prepiše iz glavne, pa to samo prvo stran. Glavna lista ostane pri srezkom poglavarstvi, drügivi dve pa glavarstvo ravno tak odobri i pošle župani. Župan ono listo osem dni pred volitvami pribije na občinskoj deski, drügo pa na den molitev dene na dotično škrinjico. Če pa što podpiše drügo listo kak je mislo, naj pošle sledečo, izjavo poglavarstvi : Izjava. Podpisani preklicujetn svoj podpis na kandidatni listi ... (na priliko demokratsko-gospodarski) in izjavljam, da kandidature po tej listi ne Sprejmem- Püconci, dne... . . 1927. Podpis. Či pa što Zvedi, da so nasprotniki njega podpisati, naj napiše : Izjava. Podpisani (ime, poklic, bivališče) sem doznal, da sem na kandidatni listi . . . (na priliko demokratsko-gospodarskoj.) Izjavlam, da te liste nisem nikoli lastnoročno podpisal in me je torej moral kdo drugi podpisati. Püconci, dne . . , Podpis. Kandidat ali namestnik nemre biti níšče, šteri je nej zapisani v volilnom imeniki. Občinski nameščenci nemrejo biti voljeoi, to telko pomeni, da tisti lüdje, šteri so pri kakši vekši občinaj v slüžbi, kak pisači, tajniki ali indašnji notaruši nemrejo biii zvoljeni, ne pa dozdajšnji občinski odborniki ali gerenta Prekusnice. Iz davčnoga urada. Vért: Prosim lepo, kak je to mogoče, da morem zdaj, gda je dohodnina nikelko znižana, plačati 600 dinarov več dohodnina kak ovo leto ? Davčni uradnik. Vidite ví mate tri konje, pa vam tej škofijo na leto tri žrebeta, štere ví lejko odate. Vért: Za božo volo, vej so pa pri nas dozdáj samo kobile žrebeta kotile. POSLANSKA POŠTA. 1. Na merodajnom mesti sam zahtevao, da se tüdi v vogrski občinaj vršijo volitve. Odgovor sem dobo, da se bodo vršile v vsej občinaj volitve po redi i tüdi vogrske občine ne izos tanejo. (Pri nás je níšče drügi ne zavrčti vao občinski volitev kak Demokrati) — Klekl. 2. Z g. Jeričom sva bila pri prosvetnom ministri i se zavzela za gimnazijo. Gimnazija ostane, odpre s« tüdi nazaj V. razred. Klekl. 3. Intervenirao sam, da se naj občine ne prisiljavo z zidanjom šol. Dobo sam odgovor, da gde je siromaštvo, tam ne trbe zidati. Če bi pa oblast H prisiljavala (šolski nadzornik), te naj napravi tista občina priziv na oblastni šolski odbor v Maribori, da zavolo siromaštva i nevol nemrejo zidati šole. Klekl. 4. Na priziv naši državni i oblastni poslancov je dovoljeni za vse naše katoličanske šole naš domači katekizem šteroga so na novo izdali g. pleb. Baša i ga je tiskala Cirilove tiskarna v Maribori. 5. Na najino intervencij o j] z g. Jeričom, dobi Dobrovnik katoličanskoga vučitela. Klekl. 6. Zavolo dijaške , slüžbe bože v Soboti sva intervenirala pa predložila svoje predloge. Predlog i rešenje naznani cerkvenoj občini šolski inšpektor. Klekl. Jerič. GOSPODARSTVO. Gnojimo sadnomi drevji. Mi smo se že pogučali, da gosto drevje ne prinaša haska. Takši sadoreje! samo sebi škodüjejo. Ravno tak si škodüjejo tisti, Šteri mislijo, da sadnomi drevji ne trbe gnojiti i pomagati k vekšoj i bolšoj rcdovitnosti. — Kak vsaka drüga rastlina nüca živeža, ravno tak tüdi Sadno drevje. Sto šče meti dosta lepoga silja na njivi, tisti more svoje njive dobro gnojiti. Ali ne sklepa s toga po pravici, da bo möo tisti dosta dobroga lepoga sadja Šteri bo sadoomi drevji dobro gnojio. Mi Prekmurci dosta hodimo po sveti i ništerni izmed aas je že vido lepe i rodovitne sadovnjake. Te sadovnjaki pa majo jako pametno gospodare, Šteri se skrbijo za primerno brano. Delajmo tüdi mi tak i Sadno drevje bo poplačale naš trűd. 4 16, oktobra 1927. V dobri Sadni letine] ponüca drevje vso rano, štera se nahaja okoli mali koreninic i za Prihodnje leto ostane premalo, Istina je, da male ko-reninice rastejo naprej, vendar pa ne najdejo telko rane, ka bí mogle drügo leto pa roditi. Če pa fali rane v šteri letinaj, nam dosta sadja spadne z dreva prle kak dozori, zato ka se nemro dozoreti. V takši letinaj se tüdi opazi na drevji) menje popkov i tej so tüdi slabo razviti, če So pa popki zbolci, se drügo leto listje i sadje nemro dobro razviti. — Zakaj to? — Listje redi sadje. Če več listja ma drevo več sadja' lejko rodi. Vsako drevo štero je po dobri letinaj oslableno, ima komaj telko moči, ka si redi {potrebno listje, za delanje novoga (sadja pa je slabo. Izkuinja pa fči, da ne smemo preveč gnojiti. Vsaka stvar ima svojo mejo. če .bi preveč gnojiti bj dobili drevo, Štero bi preveč raslo, namesto rodovitni popkov bi imeli samo bojno veje i listje. To se opažüje posebno pri mladih drevji. Na te način bi sami sebi Škodilvali. Cvetje na drevji nastane že edno leto prle. če Je drevo letos jako rodilo, te nam brezi gnojenja na drügo namre roditi. Gnojenje sadnomi drevji nosi lepe dobičke. Pred par leti sem bio pri ednom uradniki šteri je meo okoli svoje bile kakši dvajseti, Srednje velki jalen. Z velkim veseljom mi je Pripovedavao, kelko več haska ma od sadno-ga drevja s tem, da gnoji, kak pa je meo njegov prednik, šteri je nato nikaj ne dao. Jablan, štero je njegovo-vomi predniki rodila v nájbolšoj letini dva do tri korčiče, rodi njemi vsako leto ednok telko i še tüdi več. Znam, da se tüdi med nami naj-oejo takši trmasti lüdje, šteri nato tüdi nikaj ne dajo. Takšim bi priporočao, da naj samo pri ednoj ali dvema jablanoma probajo i v par letaj bodo vidli, da se to bogato splača. Če gnojimo, ne dosežemo samo to, ka bi drevje lepo raslo i dobro rodilo, liki stem tüdi vničüjemo razne škodlivo«, šteri je vsikdar več i se ji nemremo braniti. Vsaki močen človek bo dosta leži prebolo beteg, kak slab. Tak je ravno pri drevji. Drevo močno, Zdravo preskrblene z dobrov ranov bo klübovalo vsem škodlivcom i boleznim. Zadruge na Slovenskom. V zadnjoj številki našega lista smo se Spomniti desetletnice smrti velkoga prijatela slovenskoga lüdstva, dr. Janeza Kreka. Povedali smo, da je büo začetnik pa oča vsega zadružno-ga gibanja med Slovenci. Dnes si pa poglejmo vnožino obstoječi zádrug, štere so raztrošene po Slovenskoj zemli. Na konci leta 1925 so bile v Sloveniji, v štiraj Zadružni zveza} zapisane (včlanjena) sledeče zadruge: 422 kredita zádrug, 115 blagovni (po večini konsum.) 27 kmetijskih zádrug 52 živinorejskih 33 mlekarskib 30 eiektrarničnih 26 stavbinskih 59 obrtniških 56 raznih drügi. To je vsej vküp 804 zádrug, štere so pri štiraj zveza} zapisane. Poleg tej pa je »divji" zádrug ali takši, štere so nindri nej včlanjena, okoli 30. Med Slovenci izven meje naše države, (to je na Primorskom pa na Koroškom), je pa bilo 323 zádrug. Tak je v istini med vsemi Slovenci bilo 1925. leta 1150 zádrug ali na vsakši 1100 lüdi pride po edna zadruge. Či pa zdaj malo po svejti poglednemo, vidimo, da pride v Danskoj državi, štera je zadrüžno najbole organizirana, na vsakši 900 prebivalcov ena zadruge. V skrbno] Češkoj pride na 1000 prebivalcov ena zadruga, v Nemčiji pa, štera je kakti zibelka mo-dernoga Zadružni št va, pride na vsakši 1200 prebivalcov ena zadruga. Tak smo Slovenci s pogledom na število zádrug na tretjem mesti na sveti. Vse drüge države daleč zaostajajo za temi številkami. Če bi pa upoštevali ešče drűge razlike v gospodarskom pa kulturnom pogledi, moremo praviti, da je Slovenija s številom svoji zádrug na prvom mesti. Razmi se, da naša Krajina v tom pogledi ešče močno zaosfaja za krajami onkráj Müre. Potrebno bi pa bilo krvavo zadruge našemi Siromaškomi lüdstvi. Vsi teško nosimo gospodarska bremena denešnji časov, ali lüdje, šteri so organizirani v različnl zadrugaj i tak ne čűtijo vsej nevol v takšo} meri kak naše siromaško lüdstvo. Največ zaslüžena za to, da je zadružništvo med Slovenci tak močno razširjeno, moramo po ivsoj pravici pripisati Slovenskoj dühovščini, v prvoj vrsti med njimi pa našemi velkomi dr. Kreki. Poskusi z umetnimi gnojiti. Že od leta 1923. dalje vršim gnojišč poskuso v mursko-sobočkem in dolnje-lendavskem srezu. Takih poskusi sem napravil že, do letos nad 300, vendar ni od strani poskaševalcev to je posestnikov, katerim se podeli gnojilo, prave hvaležnosti. Ne zahteva se več, kakor toliko, da dotičnik, ki se ma nudi brezplačno gnojilo vsak sporoči koncem leta kakšen je bil Uspeh. Tudi letos sem prejel več sto kg. umetnoga gnojila brezplačno, katerega mislim razdeliti za manjše poskuso na prostorih od 100 m2. Kmetovalci, ki sé obvežejo, da bodo ob žetvi dali točne podatke glede pridelka, kjer se posküs izvrši, naj se javijo na spodnji naslov, da dobe za vsaki posküs po 5 kg. mešanoga gnojila, osobito na posevke s pšenico, ržjo ali ječmenom, bi bilo-dobro na mnogih mestih poskušali, da ugotovimo, kaj razne zemlje potrebüjejo. Kmetijski referent v Dolnji Lendavi. Vrenje mošta. SpreSani mošt moremo včasi spraviti v čiste sode (lagve), da nam prle zavre. Pivnica ali klet v šteroj so sodi, more biti topla; lagvi pa nesmejo biti šlogani (žveplani) Žveplo škoduje na zdravji i zadržüje Vrenje. Lagve (sode) nikdar ne napunimo. Püstimo njim na štiri prste praznoga prostora. Na lüknjo pa denimo vrelača. To je Priprava, štera ne püsti glivic iz zraka v mošt, ogljikova kislina, štera pride z mošta pa pri" vrelači ide skoz vodo. Vrelač more ostati na lüknji, dokeč mošt ne zavre. Što pa si nebi rad naročo vrelača, pa najnapuni malo platneno vrečico s pesikom i dene gori na lüknjo Včasi se zgodi, da mošt nešče vreti. Te njemi denemo čiste kvasne glive ali pa polijemo mošta, šteri že vre. Podpirajte i čtite »NOVINE!« Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 290 Din., ovsa 200 Din. kukorice 230 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 290 Din. Živina: Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 12‘— Din., svinje 15—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 25 par, Schiling 7 D 95 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p.. Nemška zlata marka 13 D. 50 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 2-90 D. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni 'Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Naročnina ino oglasi se sprejemalo za ..Novina" ori I HAHN trgovina s papir-jem, s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Morski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Sobotičt 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše po ite. Mali oglasi. Po fal ceni se oda na Melej pri Gor. Radgoni, hiša z celim posestvom. Zglasite se pri TOPLAKI na Melej. Prostovoljno gas. drüštvo v Črensovcih ima na prodaj godbena reči na tok in to: 2 kom. gosli, 1 b. klarinct in I bajs (bőgö), vse v najlepšem stanji. Dobi se po fal ceni RAZGLAS. o javni ofertalni licitaciji za Popravilo nasipov a) na potoku .Ledave km. 46*8—47*5, srez Murska Sobota, b) na potoku Ledava km. 7*840—9’360, srez Dolnja Ledave in c) na Lendavi km. 20.04—29.760, srez Dolnja Lendava. Na osnovi členov 86—98 zakona to državnem računovodstvu z dne 27. junija 1921. in njegovih sprememb in dopolnitev in pravilnika z dne 18. novembra 1921. razpisujem jávno Ofertalno licitacijo za zgoraj navedena popravila s proračunaaimi vsotami a) Din 46'625‘—, b) Din 27.217*51 in c) Din 66.765 in Sicer za popravila pod a) v četrtek dne 27. oktobra v pisarni srezkega poglavarja v Murski Soboti za popravila pod b) in č) v petek dne 28. oktobra v pisarni sreskega poglavarja v Dolnji Lendavi obakrat ob li. uri dopoldne. . \, Vsi podatki, pogoji, načrti, proračun itd. so interesentom na razpolago v uradnih urah pri Velikem županu mariborske oblasti soba št. 52 in pri sreskih poglavarje v Murski Soboti oziroma Dolnji Lendavi. Pismene ponüdbe, opremljene s kolekom za 100 Din (eventuelne priloge s kolekom od 5 Din za Polo) se morajo vložiti najkasneje za Popravilo pod a) do enajstih na dan 27. oktobra pri sreskem poglavarju v Murski Soboti, za Popravilo pod b) in c) — vsako posebej — do enajstih na dan 28. oktobra pri sreskem poglavarju v Dolnji Lendavi v zapečatenih zavitkih z zunanjo označbo: »Ponudba za Popravilo nasipov na potoku Ledava km. 46 8—47*5 (oziroma km 7.464—9.360, km 29.04—29.760) ponudnika N. N.« neposredno predsedniku komisije po ponudnika Samih ali pa njihovih pooblaščen^ zastopnikih. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti da v celoti postaja na dražbene ia gradbene pogojo ter mora položiti kavcija 5°/o (ali 10%, če je tajkdržavljan) ponüjeno vsoto. Kavcija se mora položiti pri blagajni pristojnih davčnih uradov, delegacija ministrstva financ v Ljubljani ali pa Okrajnega finančnoga urada v Maribora najkasneje do desetih na dan licitacije bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali pa z garancijskih pismlh, izdanih po denarnem zavoda v smislu čl. 24. pravilnika za izvršavanje odredb iz odd. „B pogodbo in dobavo". Obenem s ponudbo, toda posebe} je treba predložiti predsednika komisije Potrdilo davčnoga urada, opremljeno s kolekom od 20 Din, da so plačani vsi davki. Prispeli ponudb komisije ne odpira in ne sprejema, če ni predložil dražitelj po zakonu o drž. rač. komisiji dokazi! o položeni kavcija, o plačanem davku, o podjetniških sposobnostih in Potrdilo o prijavi svojega podj. posla za tekočo leto. Brzojavno priobčenih, kasneje prispelih, nejasnih ali takih ponudb, zaradi katerih bi se morali izpremeníti' pogoji za licitacijo se ne jemlje v poštev, ampak se jih odklono. V Mariboru, dno 16. septembra 1927. Veliki župan: Dr. SCHAUBACH, s. r. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.