Ko mati potice pečejo . . . Mati je začela mesiti testo za po-tice. »Otroci, prebirali mi boste rozi-ne in luščili mandlje!« je dejala Janku in Metki. »Ampak rečem va-ma — pri tem ne smeta pojesti niti ene rozine, niti najmanjšega man-dlja! Imam jih ravno za dve po-tici.« »Jaz ne bom pojedla niti enega mandlja!« je obetala Metka. »In rozine tudi ne!« je dodala. »Jaz pa še posebno ne!« je zago-tavljal Janko, čeprav so vsi vedeli, kako je sladkosneden. »Dobro... sedita lepo k mizi, vsakemu dam kupček mandljev, da jih oluščita, potem pa bosta prebi-rala rozine. Mandlje dajajta na krožnik, lupine pa pustita na mi-zi!...« Kakor je rekla, tako je storila. Otroka sta se lotila dela in škilila drug na drugega, ali morda vendar-le kdo od njiju ne je... Spočetka je bilo vse v redu in na krožniku so se kopičili beli mandlji. — Zdaj-ci pa opazi Metka, da se Janko ne- 12 Koliko preveč sklanja na kupček »Dobro ... lahko greš, toda vze- Bnandljcv in da nekaj žveči. Kaj, mi drug suknjič! Le-tega ti moram Hi bilo težko uganiti...« zakrpati, ker imaš raztrgan žep. H »Mama! Janko hrusta mandlje!« Sleci ga...« H »To ni res... jaz samo gibljem »Ampak, mama ... jaz... no ... H ustnicami, ker ponavljam pesmi- ko pridem domov ...« je jecljal Bo, ki smo sc jo učili v šoli...« Janko v strašni zadregi. ¦ »Tako? vidi.š, tole je dobra mi- »I ne. takoj zdajle. Dokler se po- ¦el, da ne bosta ne ti. ne Metka tici ne spečeta, bom imela nekoli- ¦sogla jesti mandljev! — Pojta bo- ko časa, pozneje ne bom utegnila Htfne pesmi. ki sta se iih učila v šivati... Torej sleci, sleci, brž!...« Bbli! Recimo: ,Sveta noč, blalena Ker pa se mu ni hotelo, ga je pi\- ^fcč'.« jela za rokav ter mu slekla suk- ^BMati je sama začela peti. Otroka njič. K pela z njo, prebirala mandlje in Pri tem so se usuli mandlji iz že- ^RHem rozine. Janko jc pel, da jc pa na tla... Hge preglu.šil, ampak to je delal sa- »Ej, ej ... lejmo, lejmo! Zato ni- ^BO zato, da bi odvrnil pozornost si hotel sleči suknjiča! — Vidiš ... Hu sebe. Mandljev in rozin sicer ni vsaka grdobija se izkaže!« ^K&jal v usta, pač pa v žep suknji- Janko je zardel od sramu, bil je ^n... In mislil si je, kako bo mamo rdeč kakor rak. Videl je, da jc gr- Wh sestrico opcharil... do, takole varati mater. Razjokal ^BioTako — smo že vse prebrali!« se je, prosil mater, naj mu oprosti B& veselo zaklical. »Zdaj bi šel rad sladkosnednost in nepoštenost, ter Hfalo ven. da se nekoliko preska- obljubil, da ne bo tega nikoli več ¦fem!« storil.