(&»£ ■ %).
• si- > * '"'■i '
OBČINE SV. ANDRAŽ
V SLOVENSKIH GORICAH
mm
UREDNIŠTVO
UVODNIK
»SPUCANO«!
Ni bilo dvoma, da bom v tokratnem uvodniku pisala o vseslovenski čistilni akciji, vendar sem se dolgo odločala, v kakšnem tonu naj bo napisan. Na koncu je kljub vsemu ogorčenju in besu prevladalo stališče, da bo uvodnik pozitivno naravnan in da bom v njem pohvalila tiste, ki so se akcije udeležili in pobirali odpadke, o tistih, ki so ta nered povzročili, pa ne nameravam izgubljati veliko besed.
Napovednik dogodkov:
30. 4.- zadnji rok za vpis otrok v vrtec 8. 5.- Sv. Birma 14. 5.- ob 17:00 uri zasaditev stare
trte pred cerkvijo 22. 5. -tekmovanje v streljanju na glinaste golobe v lovskem domu v Mužah 4. in 5. 6.-10. jubilejni sandijev memorial na nogometnem igrišču pri OŠ 26. 6.- lovska veselica z Modrijani 14.8.- igre brez meja »Muže 2010« z Navihankami avgust - odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
Kljub temu da so nekateri dvomili o uspehu akcije očistimo Slovenijo v enem dnevu, sem bila sama vseskozi prepričana, da bo uspela, v soboto, 17. aprila, je več kot 150 udeležencev iz naše občine s 30 divjih odlagališč v 5 urah odstranilo okoli 200 kubičnih metrov odpadkov, kar je ogromno. Fizično smo počistili ogromno starih grehov, še izpred desetletij, zdaj pa je čas, da počistijo v svojih glavah tisti, ki v današnjem času, kljub vsesplošni okoljski ozaveščenosti in nešteto možnostim za odlaganje odpadkov tja, kamor sodijo, še vedno odvažajo smeti v naravo. Mogoče ne razumete? To ni dobro, za konec ponovno tisočkrat hvala vsem skupaj in vsakemu posebej za to, da ste se akcije udeležili oziroma kakorkoli pomagali pri tem, daje naša občina spet čista, s to akcijo smo dokazali, da Andrašovčari znamo stopiti skupaj, ko je potrebno.
Prijetno branje.
Darja vudler Odgovorna urednica
Iz vsebine
Uredništvo................................................3
Župan........................................................4
Občinski svet in odbori...........................5
Občinska uprava.......................................7
Društva..................................................... 8
Šola in vrtec............................................ 15
Ostali prispevki....................................... 22
Kronika kraja........................................... 28
Razvedrilo............................................... 30
Naslednja številka bo izšla predvidoma 10. 9. 2010.
prispevke pošljite v digitalni obliki na CD-ju, disketi ali na e-mail: info@sv-andraz.si
*	prispevke opremite z imenom avtorja,
*	fotografije opremite z naslovi, datumom in imenom avtorja fotografije. Fotografije pripnite prosim kot .jpg format, ne kopirajte jih v wordov dokument. Prispevke in fotografije za naslednjo številko pošiljajte sproti, najkasneje pa do 20.8. 2010.
Kolofon
Uredništvo si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov, prispevki izražajo izključno mnenje njihovih avtorjev in ne nujno tudi uredniškega odbora.
Izdajatelj: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Lektoriranje: Tanja cregorič Za izdajo odgovoren: Franci Krepša Odgovorni urednik: Darja vudler Uredniški odbor: Darja vudler, Marija Ribič, Aleksandra zoreč, Ivanka Čeh in Darko Rojs Naklada: 400 izvodov Tisk: Grafis Glasilo Novice občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 376.
-3-
ŽUPAN
spoštovani občani in občanke
Spet imate možnost prebrati nekajnovic v našem lokalnem časopisu Novice občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Po precejdolgi in konkretni zimi, katera je po naših gospodinjstvih terjala precejveč ogrevanja, po cestah pa skorajtrikrat več posipavanja in pluženja kot v prejšnjih zimah, smo končno dočakali pomlad.
Občinska uprava se je v tem zimskem času ukvarjala predvsem s pripravo projektov oz. projektne dokumentacije, katere bomo poskušali realizirati v letošnjem letu.
Letošnji proračun predvideva skoraj2.5 milijona € prihodkov in dobra 2.5 miljona € odhodkov. Dobrih 70% (1.781.000,00 0 proračunskih sredstev, kar je po moji oceni zelo pozitivno, je namenjenih investicijam.
Ta sredstva bodo porabljena v okviru projekta Navezave na avtocesto - za tretjo fazo modernizacijcest (cesta na Cibino), novogradnjo ceste na Ostragovo ter ceste veseli grič. Predvidevamo tudi celovito obnovo kulturne oz. večnamenske dvorane, odra ter prostorov za društva, za to investicijo imamo že pridobljeno gradbeno dovoljenje, v teh dneh pa se prijavljamo na razpis, kjer bomo poskušali pridobiti čim več evropskih sredstev. Načrtujemo tudi obnovo stanovanjskega bloka, delno izgradnjo kanalizacijskega omrežja v
Vitomarcih, obnovo kulturnega spomenika na Dragah ter nekajmanjših investicij.
Po sestanku z vodstvom Kmetijske zadruge Ptujso mi zagotovili, da bodo dogradili oz. preuredili obstoječo zgradbo tako, da bodo zagotovili trgovino, katero v kraju nujno potrebujemo.
Čeprav je proračun naravnan skrajno investicijsko, se je tudi letos zataknilo pri sprejemu proračuna. Ponovila se je zgodba iz lanskega leta oz. preteklih let, ko občinski svet ni potrdil proračuna, čeprav nihče od svetnikov ni imel dodatnih predlogov oz. zahtev, v času letošnje prve javne razprave, ki je namenjena temu, da lahko pripombe oziroma predloge dajo občani in seveda tudi svetniki, se ni zgodilo nič. Torejni bila podana nobena dodatna pobuda. Na žalost pa pri glasovanju proračuna niso potrdili.
To meni nerazumljivo odločitev so popravili na naslednji seji, tako, da so konec marca sprejeli skorajenak proračun, kot je bil predlagan prvič. S tem je občinski upravi prižgana zelena luč za pričetek postopkov za prej naštete investicije.
Seveda razumem želje in potrebe, katere se pojavljajo po celotnem območju občine, vendar smo na žalost z denarnimi sredstvi omejeni.
Če ne bi bili omejeni, bi bil najsrečnejši jaz, sajbi lahko vsakemu od vas vse obljubil in vse obljube tudi izpolnil.
Na žalost pa ni tako, zato smo vedno vsa ta leta poskušali z dogovori in usklajevanji enakomerno razvijati celotno območje naše občine, kar se mi zdi najbolj pošteno do nas vseh.
Želim vam prijetno branje.
župan Franci Krepša
-4-
OBČINSKI SVET IN ODBORI
POVZETKI SEJ
povzetek 22. redne seje
Na 22. redni seji občinskega sveta, ki je bila 26. 11. 2009, so svetniki na začetku spremenili dnevni red tako, da so obravnavo proračuna prestavili na zadnjo točko. Župan je na to spremembo dejal, da upa, da se ne bo ponovila lanska zgodba, ko so nato proračun obravnavali na naslednji seji. To se je na koncu dejansko zgodilo, vendar so svetniki menili, da s tako pomembnim dokumentom, kot je proračun, ni treba hiteti, sajsmo šele v letu 2009 in je časa dovolj.
Pri Poročilu o opravljenem nadzoru zaključnega računa Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2008 so imeli svetniki v razpravi ne-kajvprašanjin pomislekov. Heleno čuček je zmotilo, da odvetnik, s katerim ima občina sklenjen dogovor o plačilu pavšalnega prispevka, k računom ne prilaga specifikacijo opravljenih storitvah. Župan je ob tem povedal, da odvetnik vodi interno evidenco in da se ta specifikacija lahko dobi, na kar je Darko Rojs dejal, da te specifikacije zahteva v pisni obliki. Marjan cavez je imel pomisleke glede udeležbe na seminarjih, in sicer na sadjarskem kongresu, sajpo njegovem občina ne prispeva k razvoju sadjarstva, in na seminarju o osebnem stečaju, sajje namenjen odvetnikom, notarjem, direktorjem bank. Pri točki o izhodiščni vrednosti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so bili svetniki enotni in so se strinjali z županom, da zaradi gospodarske krize oz. recesije vrednosti točke za leto 2010 ne bodo zvišali. Ivan Pučko je kot že večkrat opozoril na težave pri delovanju pevskega zbora v okviru kud Vitomarci. Povedal je, da je zelo žalostno, da je občina
izgubila pevski zbor, in dodal, da če občina nima 500 EUR, ki bi jih namenila za pevski zbor, najraje zapre svoja vrata. Helena čučekje vprašala, ali se plačujeta socialni pedagog in perica za vrtec, ki ju je občinski svet potrdil s sistemizacijo delovnih mest, sajobčina pri otrocih ne bi smela varčevati. Nikjer namreč ni navada, da bi starši za vrtec prali doma. Župan je odgovoril, da je bil ta delež delovnih mest črtan in daje prepričan, da občina pri otrocih ne varčuje, sajnas vrtec letno stane 140.000 EUR. Seja je bila prekinjena pri zadnji točki osnutek predloga proračuna, v nadaljevanju seje sredi decembra 2009 je pri osnutku proračuna debata tekla predvsem o tem, da se najdejo vse možnosti, da se v proračun vključi modernizacija cest, ki še niso asfaltirane. Darko Rojs je predlagal, da se v odloku o proračunu omeji prevzemanje obveznosti, in povedal, da letno odplačujemo premalo kredita za osnovno šolo.
Svetniki so sprejeli sklep o tem, daje osnutek proračuna primeren, da se pošlje v javno razpravo.
Darja vudler
povzetek 23. redne seje občinskega sveta
Člani občinskega sveta so se sestali na 23. redni seji, ki je bila 18. 2. 2010. Na njejso pod prvo točko obravnavali Predlog proračuna občine za leto 2010, ki pa ga niso sprejeli, sajv njem ni bilo vključenih nekaterih sprememb, ki so jih predlagali na predhodni seji, predvsem spremembe pri postavkah za modernizacijo cest. Po županovih besedah so bila v predlog dodana sredstva za obnovo stanovanjskega bloka pri OŠ, za obnovo kulturne
oz. večnamenske dvorane, osvetljavo večjih križišč v občini, ozvočenje pokopališča, za stroške lokalnih volitev in ureditev zobozdravstvene ambulante v oŠ. Poleg tega tudi sredstva za navezava na avtocesto A5, ki bo v tem letu zaključena. Kljub županovim besedam, da ni sredstev, da bi modernizirali še več cest, predlog proračuna ni bil sprejet, zaradi česar tudi nista bila obravnavana letni program športa in letni program kulture za 2010. v nadaljevanju, ko je sejo vodil podžupan Simon Druzovič, so se člani občinskega sveta seznanili še s predlogom občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P2-S3/1 (zemljišče pod šolo), katerega je predstavil Stanislav Napast iz Skupne občinske uprave, in soglašali z Odlokom o ustanovitvi Skupne občinske uprave (SOU), katerega vsebino je predstavila predstojnica SOU Alenka Korpar. v dnevni red seje je bila vključena tudi obravnava Predloga odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, ki pa ga občinski svet ni sprejel, predvsem zaradi neugodne sestave sveta zavoda. Člani občinskega sveta so na tej seji ugodili dvema vlogama za oprostitev plačila NUSZ. Predlagali so, da se popravi ograja ob cesti v Drbetince, očisti mulda ob igrišču pri oŠ, uredi pot s pokopališča proti Baru Rola in postavijo prometni znaki oz. smerokazi za avtocesto ter postavi ekološki otok v spodnjih Drbetincih. Prav tako so predlagali, da se občani čim boljozaveščajo in vzpodbudijo k napovedani čistilni akciji Očistimo Slovenijo.
Alenka vršič
-5-
OBČINSKI SVET IN ODBORI
povzetek 24. redne seje
v prvi točki 24. seje, ki je bila 30. 3. 2010, so svetniki obravnavali predlog odloka o proračunu za leto 2010. K predlogu sta bila poslana dva amandmaja svetnika Darka Rojsa, s katerima je predlagal prerazporeditev več sredstev na postavko za ureditev cestne razsvetljave in zagotovitev sredstev za ureditev projektne dokumentacije za cesti Novinci-Župetinci in Vitomar-ci vas. Župan je podal svoje amandmaje na amandma, pri čemer je delno ugodil in delno zavrnil svetnikova amandmaja, sajje povedal, da mora poskrbeti za spoštovanje zakonov in da ne bo razporejal sredstev iz postavk, kjer to ni možno, in bo v primeru, da bi svetniki vztrajali na svojem, prisiljen odlok o proračunu zadržati.
Svetniki so po dolgi razpravi sprejeli županova amandmaja na amandma s predlaganimi dopolnitvami tako, da se za leto 2010 v proračun za javno razsvetljavo nameni dodatnih 4.000 EUR, skupno torejl3.500 EUR za ureditev razsvetljave vseh večjih križišč v občini, za ureditev projektne dokumentacije oz. popisov za omenjeni cesti pa se nameni 4.000 EUR. Čeprav se svetniki s proračunom niso v celoti strinjali, so soglasno potrdili Predlog odloka o proračunu občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2010.
Pri naslednji točki sta policista Bojan Nipič in Boris Kozenbur-
ger predstavila trende varnostnih pojavov v letu 2009, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je največji problem še vedno alkoholiziranost, vendar je stanje na našem območju dobro, sajni veliko kršitev.
Svetniki so potrdili Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja P2-S3/1 Vitomarci, kjer gre za urejanje območja pod osnovno šolo. Svetniki so sprejeli še Letni program kulture za leto 2010. Pri pobudah in vprašanjih je Darko Rojs podal pobude za ureditev stranske poti do pokopališča, za ureditev mulde na športnem igrišču in za postavitev table, ki označuje začetek občine v Drbetincih pri kapeli.
Ivan Pučko je podal pobudo, da najse za šolo nabavi čistilni stroj, s katerim bo mogoče čistiti parket in marmor, prav tako je treba pričeti gramozi-rati ceste in najse uredi okolica cerkve. Helena čuček je podala pobudo, da se ozvoči pokopališče.
Občinski svetniki so sprejeli sklep, da se za jubilejno dvodnevno prireditev ob 10. obletnici Sandijevega memo-riala nameni 2.000 EUR. Marjanca Dah je želela obljubljeni odgovor na vprašanje, ali je bila izplačana sejnina za izredno sejo ob neurju leta 2008, o čemer je župan pisal v dopisu po gospodinjstvih. Računovodkinja je pojasnila, da izplačil sejnin za ta namen ni bilo.
9. redna seja odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti občine sveti andraž v slovenskih goricah
Na seji je Denis Horvat predstavil akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, narejen pa je bil tudi seznam aktivnosti za izvedbo akcije. Pri točki Pregled Pravilnika o najemu telovadnice in Pregled osnutka novega Pravilnika o najemu o najemu dvoran, telovadnic, sejnih sob in ostalih prostorov je predsednik odbora Darko Rojs povedal, da je podal osnutek za sprejetje novega pravilnika, da se poenotijo vsi pravilniki in se vsa društva postavijo v enakovreden položaj. Odborniki so zavzeli stališče, da ni dobro, da se z najemninami zavira razvoj kulture in športa, da pa najse določi najemnina za komercialne namene. Odborniki so soglasno sprejeli sklep, da predlagajo občinskemu svetu osnutek pravilnika v obravnavo.
Predsedujoči je pri točki Pregled osnutka Pravilnika o sofinanciranju izvajalcev programov letnega program športa v Občini sveti Andraž v Slovenskih goricah seznanil odbornike z inšpekcijskim nadzorom nad Pravilnikom o sofinanciranju programov letnega programa športa, zaradi cesarje bil pripravljen novi osnutek pravilnika. Odborniki so pregledali osnutek pravilnika, predlagali nekatere dopolnitve in sprejeli sklep, da predlagajo občinskemu svetu osnutek pravilnika v obravnavo.
Darja vudler Fotografije: Simona Meznarič
-6-
OBČINSKA UPRAVA
OBVESTILO VOZNIKOM MOTORNIH KOLES IN KOLES Z MOTORJEM
Prihajajo toplejši dnevi in vse več voznikov je ali bo začelo uporabljati svoja motorna kolesa ali kolesa z motorjem za prevoz na delo ali v šolo. Poleg opozoril na previdno vožnjo in v zvezi s preverjanjem tehnične neoporečnosti prevoznega sredstva želimo opozoriti še na naslednje najpogostejše kršitve:
- voznik in potnik na kolesu z motorjem ali motornem kolesu morata med vožnjo nositi na glavi pripeto homologirano
zaščitno motoristično čelado.
z globo 120 evrov se za prekršek kaznuje voznik ali sopotnik, ki ravna v nasprotju s to določbo (84. člen zvcp-1).
- voznik kolesa z motorjem, mlajši od 16 let, ne sme prevažati potnika (7. odstavek 104. člena zvcp-1).
predpisana globa za storjeni pre-kršekje 80 evrov.
Glede na to, da se nekateri dijaki vozijo v srednjo šolo na Ptuj tudi s kolesom z motorjem, želimo opozoriti, da je v skladu z 99. členom zvcp-1 prepovedan promet v območju za pešce tudi za kolesa z motorjem in motorna kolesa. Z globo 160 evrov se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s to določbo. Najpogostejše kršitve so zaradi obiska gostinskih lokalov v centru Ptuja.
Območje za pešce obsega del Miklošičeve ulice (od Reprize), Ulico heroja Lacka, Mestni trg, Murko-vo ulico, zelenikovo ulico, Aškerčevo ulico in Krempljevo ulico in je označeno z ustrezno prometno signalizacijo.
za nadzor nad spoštovanjem navedenih določb so v skladu z zvcp-1 poleg policije pristojni tudi občinski redarji.
zvcp-1 zakon o varnosti cestnega prometa
vodja Medobčinskega redarstva Robert Brkič

Nakazila sredstev občine novorojencem
Spoštovani starši,
vaša občina staršem ob rojstvu otroka prijazno podari določen znesek denarja. Predlagamo, da izberete možnost, da vam ta denar nakaže na Hrčkovo knjižico Poštne banke Slovenije, ki bo otroku na knjižico nakazala še dodatnih 30 evrov.
V Poštni banki Slovenije imamo namreč za najmlajše pripravljen program otroškega varčevanja s prikupnim hrčkom, ki je staršem v pomoč pri uvajanju otroka v zakonitosti denarnega sveta.
Program vključuje Hrčkovo hranilno knjižico z motivom hrčka na prvi strani. Ob pričetku varčevanja vsak otrok prejme tudi simpatičen hranilnik v obliki hrčka. Sredstva se nato na knjižico polagajo kadarkoli in v poljubnih zneskih. Vsak znesek je po pologu vezan 15 dni, potem pa so sredstva prosto razpoložljiva. Obresti na Hrčkovi knjižici so bistveno višje kot na navadni knjižici. Vsako leto pa otroci na dom prejmejo tudi lepo darilce. Odprtje in vodenje Hrčkove knjižice je brezplačno, z njo lahko poslujete na vsaki pošti.
Z nakazanimi sredstvi občine in banke lahko razpolagate 15. dan po datumu nakazila, knjižico pa v skladu s svojimi željami uporabljate za nadaljnje varčevanje.
Želimo vam veliko veselja z novim družinskim članom.
Za dodatne informacije se obrnite na občinsko upravo.
Aleksander Jerenko, direktor Sektorja poslovanja\s prebivalstvom
-7-
DRUŠTVA
10. JUBILEJNI TRADICIONALNI SANDIJEV MEMORIAL
Klub malega nogometa Vito-marci Petlja prireja 10. jubilejni tradicionalni sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal V PETEK, 4. 6. 2010 in SOBOTO 5. 6. 2010 na igrišču pri ošvvitomarcin.
Program prireditve:
PETEK 4. 6. 2010
19.30 - Otvoritev in pozdrav 20.00 - Sandijev memorialni turnir za prehodni pokal z nagradnim skladom 1.900€. 20.45 - Ogled zadnje tekme SLOVENIJA : NOVA ZELANDIJA pred Svetovnim prvenstvom, na velikem platnu v šotoru pri igrišču vVitomarcih.
Nagradni sklad članskega TURNIRJAznaŠa 1.900 €:
1.	mesto 1.000 € + pokal + prehodni pokal
2.	mesto 500 € + pokal
3.	mesto 250 € + pokal
4.	mesto Praktična nagrada vvrednosti 150 €.
Bogate nagrade za najboljšega igralca, vratarja in peterko turnirja.
Nagrade so fiksne kot vedno! Prijavnina: 75 € Informacije: 031/634-847, 051/367-899
PRIJAVE SPREJEMAMO NA DAN TURNIRJA DO 20.00 ure ali predhodno po telefonu.
KMN VITOMARCI
SOBOTA 5. 6. 2010
14.00 - Turnir mladinskih ekip do 17 let
15.00 - veteranski turnir povabljenih ekip
20.00 - Ekshibicijska tekma ženskih ekip
21.00 - Svečana podelitev priznanj ob 30-letnici organiziranega malega nogometa v Vitomarcih in 10. jubilejnem Sandijevem me-morialu.
22.00 - Podelitev nagrad najboljšim ekipam in posameznikom na turnirju
ZABAVAL VAS BO ANSAMBEL Bič BOYS in gost večera Damjan MURKO. BOGAT SREČOLOV!
Za primerno vzdušje bodo poskrbele simpatične hoste-se, DJ in veliko animacije, za pijačo in jedačo bo poskrbljeno.
Turnir je posvečen v spomin na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša.
Ob igrišču bo postavljen velik prireditveni šotor, kjer bodo potekale animacije, ogled tekme Slovenija : Nova Zelandija
Prireditev bo ob vsakem vremenu!
Dosedanji zmagovalci turnirja:
2001	- KMN Mizarstvo Širovnik
2002	- KMN Branik Talci mesarija Fekonja
2003	- KMN Zlatarstvo Grabu-šnik Maribor
2004	- KMN Vitomarci Petlja
2005	- KMN TomaŽ RTV KupČiČ
2006	- KMN Vitomarci Petlja
2007	- KMN Bubi bar
2008	- KMN Torpedo Lenart
2009	- KMN Avtoservis Strašek
Vabljeni!
Darko Rojs, predsednik
-8-
DRUŠTVA
evropsko prvenstvo v malem nogometu na madžarskem
Slovenska reprezentanca v malem nogometu je bila udeleženka evropskega prvenstva, kije v letošnjem januarju potekalo v Budimpešti na Madžarskem.
Predsednik kmn vitomarci in član komisije za mali nogomet pri nzs Darko Rojs in mag. Stanko Clazar, predsednik mnz Ptuj in direktor občinske uprave mestne občine Ptuj
Slovenija se je po dveh porazih poslovila od šestega evropskega prvenstva.
v prvi tekmi na prvenstvu so bili od Slovencev boljši Rusi, zmagali so s 5:1. Gol za Slovenijo je po podaji Rajka Uršiča zabil Kristjan čujec. v drugi tekmi je slovenska reprezentanca zapravila priložnost za uvrstitev v četrtfinale - proti Srbiji je izgubila z 0:2 in ta je z zmago napredovala v četrtfinale.
v naši skupini je bil zanimiv tudi dvobojmed Srbijo in favorizirano Rusijo, ki je igrala tudi s tremi Brazilci, a tekmo so dobili Srbi.
Španci, ki so opravili z vsemi nasprotniki, so spet postali evropski prvaki - pred Portugalsko Češko in Azerbajdža-nom.
Na prvenstvo je naše repre-zentante spremljajo veliko število navijačev in nogometnih delavcev, med njimi sta bila na Madžarskem tudi predsednik kmn Vitomarci in član komisije za mali nogomet pri NZS Darko Rojs in mag. Stanko Glažar, predsednik mnz Ptuj in direktor občinske uprave
mestne občine Ptuj.
Kotje povedal Glažar, je že udeležba Slovenije na evropskem
prvenstvu velik dogodek. Veliko zaslug za prepoznavnost in prebojslovenskega malega nogometa na evropsko raven pa imajo tudi posamezni klubi in športni delavci s ptujskega območja, tudi Vitomarcev, kjerje že dolga leta doma dober mali nogomet in od koder je do danes prišlo kar nekaj reprezentančnih kandidatov.
Nenazadnje tudi letos na pr-voligaški sceni v dresu FC Ptuj uspešno nastopata Roman lle-šič in Gregor Hebar, ki s pravim pristopom in željo lahko konkurirata za reprezentančni dres.
K. F.
-9-
DRUŠTVA
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
društvo upokojencev v letu 2010
Za nami je občini zbor Društva upokojencev sveti Andraž - Vi-tomarci. Na njem smo pregledali, kako smo delali lani, ob 30-letnici društva, kako smo izpolnili program, kaj bi lahko bilo boljše v letu 2009, in sprejeli usmeritev za delo v letu 2010.
injo podarili članom. Športna skupina upokojencev je dosegla velik uspeh v pikadu, in sicer prvo mesto v naši regiji in prvo mesto v državi. Dosežek je dopolnil Franc čuček s tretjim mestom v posamični konkurenci. Poleti in pred novim letom smo v okviru projekta za starejše prvič v večjem številu obiskali obolele člane društva upokojencev.
z veseljem lahko zapišem, da smo lani naredili več, kot smo si zadali. Poročilo o tem ste dobili na dom. Tu bom omenil le najpomembnejše aktivnosti.
Najboljdejavni smo bili ob praznovanju 30 let društva, ko je bila proslava v Mužah. Spomladi smo odprli likovno razstavo Marjana zorka, jeseni v naši dvorani likovno razstavo ge. Šebetič in ob koncu leta štiri razstave hkrati pri Comziju v Novincih: stalno razstavo kovaškega orodja in drugega, razstavo del ge. Šebetič, nabožnih starih podob, ki so jih prispevali člani, in raz-stavojaslic.
izdali smo knjižico Naših 30 let
v imenu upravnega odbora se vsem, ki ste kakorkoli sodelovali tudi na srečanjih in izletih, iskreno zahvaljujem in upam, da boste ostali zvesti sodelavci in udeleženci še naprej. Program aktivnosti je tudi letos bogat in dovoljraznolik, da se bo lahko vključil vsak naš član. Ne bo vam žal. Letos nadaljujemo razstave v našem domu in drugje. Prva je bila razstava nabožnih podob ob veliki noči. Hvala vsem, ki ste podobe posodili. Drugi jih poiščite, še jih bomo razstavljali, sajso naša kulturna dediščina in ponos hiše, ki jih še ima.
Radi bi oblikovali spominek občine, za začetek zanjpre-
dlagamo rog vaškega pastirja barovčina iz vasi Vitomarci. Športna skupina je tudi letos pred izzivom, kam se bo uvrstila, vzpodbujajmo jo in navijajmo zanjo, da nas bodo njeni člani še razveselili z dobrimi rezultati.
Mogoče nam bo uspel projekt ohranitve kulturne dediščine v primerni likovno-zgodovin-ski obliki fotografijKako smo nekoč živeli v našem domu. Projekt ima podporo las po-dravja in države, čakamo še na odločitev v Evropi.
Poleg tega vam ponujamo veliko srečanj, izletov in romanj, udeležite se jih.
iščemo obliko večje pomoči obolelim v projektu za starejše. Nekajobljub že imamo. Te dni je predsednik društva Kupčič intenzivno vključen v pripombe na novo zdravstveno, pokojninsko in socialno zakonodajo, da nas ne bi preveč prizadelo, posebno tistih, ki imajo do 500 evrov pokojnine.
Tudi sami predlagajte, kako in kajletos, da bi bili v društvu upokojencev čim boljzado-voljni.
Predsednik Edi Kupčič
-10-
DRUŠTVA
DRUŠTVO GOSPODINJ
ustanovitev zbora ljudskih pevk društva gospodinj
15. novembra 2009 smo v društvu gospodinjustanovile pevski zbor ljudskih pevk. v njem je devet članic. Premiero smo imele 28. novembra lani ob otvoritvi ceste v Hvaletincih in
občinskem prazniku, vaje imamo enkrat tedensko pri Alojziji čuček v Drbetincih. 5. marca 2010 smo se na mariborskem Lentu udeležile že 31. obrezovanja najstarejše trte na svetu. Predstavile smo se s pesmijo in kulinaričnimi dobrotami našega kraja, vsega skupajimamo že enajst nastopov.
Ljudmila Kocuvan predsednica društva gospodinj
izlet društva gospodinj v prekmurje
v počastitev dneva žena smo se članice društva gospodinj6. marca 2010 odpeljale na izlet v Prekmurje. vožnja se je iz vito-marcev nadaljevala do Madžarske v Lenti, od tam pa v Letinje. Sprehodile smo se po tržnici in tudi kajkupile. Potem smo se odpeljale v Slovenijo in se ustavile na kosilu v restavraciji Grajski stolp v Beltincih. Po kosilu smo si ogledale ročne spretnosti na Sabolovi domačiji v Mali Polani, kjer ima sedež razvojna zadruga Pomelaj. Na lepo obnovljeni panonski domačiji pod spretnimi rokami rokodelcev nastajajo uporabni izdelki iz koruznega ličja, slame, vezeni-
ne, iz hiše pa zadiši po zlevanki. Na koncu smo se odpeljale na ogled razstave orhidejv znano vrtnarijo Kurbus v Meleh pri Gornji Radgoni in s tem zaključile naš izlet.
orehova potica
Testo za potico - bogatejše: 1000 g gladke moke, tip 500 12 g soli 120 g masla 120 g sladkorja 6 rumenjakov 80 g kvasa 100 g kisle smetane 2 zavitka vanilina lupina 1 limone do 6 dl toplega mleka (40°C) rum
zmešamo rumenjake, sladkor, smetano, sol, vanilin, limonino lupino, nekajtoplega mleka, maslo in zmes ogrejemo. Kvas zdrobimo, dodamo žličko sladkorja, malo toplega mleka, nekoliko moke in pustimo vzhajati.
v ogreto moko oblikujemo jamico in dodamo kvasno zmes in ostale sestavine.zgnetemo testo, da je gladko, prožno in povezano. Testo pokrijemo in pustimo, da počiva in delno vzhaja 10-15 minut. Nato ga pre-mesimo in razdelimo, če delamo več potic.Testo nato vzhaja v toplem in vlažnem prostoru - najbolje v vzhajalniku, kjer je temperatura 30°C in relativna vlaga 90%. Gospodinje to storijo tako, da postavijo testo v toplo posodo s pokrovom, da se ne izsuši in ohladi, vzhajano testo razvaljamo na topli leseni mizi do debeline prsta (1 cm).
Po testu namažemo nadev, uporabimo enako količino nadeva, kot je testa, povečamo ga lahko le za 10-15 %. Nadev je okusnejši, če ga pripravimo nekajčasa pred oblikovanjem potice. Nadev vedno pokusi-mo, ali nam ustrezata okus in
aroma. Po potrebi dodamo arome, vendar le toliko, da ne prikrijemo osnovnega okusa nadeva.
Nadev za potico: Recepture za nadeve so le okvirne, sami prilagajamo količino sladkorja, arom in tekočine. Nadevi s preveliko količino tekočine - premehki nadevi, povzročijo v potici zelo nezaželene luknje po peki.
Orehov nadev (za 700 g testa): 400 g mletih orehov I00g sladkorja
1	jajce ali sneg 2 beljakov
2	dl sladke smetane ali mleka (če dodamo mleko, primešamo še 100 g masla)
Mlete orehe poparimo z vrelo smetano ali mlekom, dodamo sladkor in jajce, toliko, da nadev lahko premazujemo.
kokosova potica
Testo: 600 g moke 50 g kakava 50 g kvasa 100 g sladkorja 100 g masla ali margarine 3 rumenjaki 3 dl mleka malo soli
zamesimo kvašeno testo in pustimo, da vzhaja.
Nadev:
0,5 l sladke smetane 400 g kokosove moke 200 g kristalnega sladkorja
2	vanilina
3	rumenjaki sneg iz 6 beljakov
Smetano zavremo, dodamo sladkor, vanilin, kokosovo moko, dobro premešamo in odstavimo. Ko se masa ohladi, dodamo rumenjake in sneg 6 beljakov.
Tajnica Društva gospodinj vitomarci Elizabeta Kosec
-11 -
DRUŠTVA
RDEČI KRIZ
aktivnosti 00 rk sveti andraž v prvi tretjini leta
Minila je šele tretjina leta in v Občinski organizaciji Rdečega križa (00 RK) Sv. Andraž imamo za sebojže kar nekajopravlje-nih aktivnosti.
Prva je ta, da smo v januarju uspešno organizirali predavanje s področja zdravstva, ki se ga je udeležilo preko 60 slušateljev iz naše in tudi sosednjih občin.
Na njem je predsednica Angela Forštnerič predavala o dobrih in slabih straneh holesterola, ki je v današnjih časih vedno pogostejša tegoba vseh nas. Ne-kajdobrih nasvetov za zdravo življenje je v svojem predavanju z naslovom Zdravo živim, se bolezni ne bojim priporočila Aleksandra zoreč, za dober konec pa nas je sprostila Vesna Forštnerič, ki nam je pokazala, kako se sprostiti z jogo, in naučila pravilnega dihanja in sproščanja. Med predavanjem in po njem smo opravili meritve holesterola, sladkorja v krvi, trigliceridov - maščob v krvi in krvnega tlaka, vse te meritve je izvedla medicinska sestra Anita vršič.
Drugega februarja letos je potekala krvodajalska akcija - v okviru občinske organizacije RK
smo povabili k darovanju krvi prebivalce občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Krvodajalske akcije se je tokrat udeležilo čez 30 naših občanov, kar je precejveč kot lani. Organiziran je bil skupni odhod izpred Gostišča Rola na Ptuj, kjer je potekal odvzem krvi. vsem, ki ste se pridružili tej akciji, se zahvaljujemo, zagotovo pa se vas bomo spomnili na občnem zboru prihodnje leto, kjer se vam bomo še enkrat zahvalili z majhno pozornostjo.
v 00 RK Sveti Andraž smo poskrbeli tudi za formalne zadeve organizacije. 6. februarja smo pripravili ustanovitveni občni zbor in na njem za predsednico organizacije potrdili Angelo Forštnerič, za podpredsednika Stanka Kretiča, blagajničarka or-ganizacijeje Jožica Fras, tajnica pa Alenka vršič. Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik Območnega združenja RK Ptuj Aleksander Solovjev in Marjana Cafuta, prav tako iz Območnega združenja RK Ptuj, ki sta pozdravila prisotne in pohvalila naš trud za boljše življenje v našem okolju, v okviru občnega zbora smo se tudi zahvalili lanskim krvodajalcem in jim v znamenje hvaležnosti podarili vrtnice. Po končanem uradnem delu so nam večer popestrili ljudske pevke društva gospodinjin muzikant David.
velikokrat se sploh ne zavedamo, da nekdo v naši bližini morda potrebuje pomoč ali le stisk roke in lepo besedo, v naši organizaciji verjamemo, da ni človeka, ki kljub zahtevnemu tempu življenja ne bi našel pet minut časa na teden ali morda na mesec samo za to, da bi nekomu prostovoljno pomagal, mu namenil nekajbesed in s tem polepšal dan ali morebiti le spodil osamljenost, v naši občini je veliko ljudi osamljenih, ostarelih, pomoči potrebnih, ki se spopadajo z velikimi težavami, zdravstvenimi in drugimi. Da bi jim vsajmalo olajšali težko življenje, smo v decembru in januarju razdelili precejšnjo količino hrane in paketov prve pomoči. Druga akcija delitve
hrane je potekala pred velikonočnimi prazniki, ko smo med naše občane razdelili 350 kilogramov živil (moke, sladkorja, riža, testenin) in 300 litrov mleka. Poleg tega smo obiskali nepokretne občane in našega obiska so bili zelo veseli. Na ves trud in dosedanje delo smo v organizaciji zelo ponosni in zadovoljni ob občutkih iskrene hvaležnosti, ki smo je deležni od tistih, ki jim pomagamo. Da pa bi lahko še povečali kvaliteto življenja občanov, vabimo vse, ki bi želeli aktivno sodelovati v naši organizaciji, da se nam pridružite. Skupajbomo lahko naredili še več.
za 00 RK Sveti Andraž Alenka vršič
-12-
DRUŠTVA
LOVSKA DRUŽINA VITOMARCI
obvestilo za lastnike zemljišč, lastnike psov, občane in občanke
Lovska družina Vitomarci je z oktobrom 2009 na podlagi koncesijske pogodbe z Vlado Republike Slovenije pričela upravljati lovišče 1502, na območju katerega je tudi vaše stalno prebivališče, v skladu s koncesijsko pogodbo in zakonom o divjadi in lovu smo dolžni izpolnjevati vse postavljene obveznosti.
A) Da bi lahko opravljali naloge, ki so pred nas postavljene, z vami pa imeli kar najboljše odnose, vas obveščamo o naslednjih zakonskih določilih, obenem pa prosimo, da jih upoštevate:
1. ZDLov-1, člen 32, točka 5: Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času med 1. marcem in 1. avgustom.
Člen 32, točka 6: Lastnik zemljišča si mora prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj desetino površine v prvotni
zarasti.
Globa za to vrsto prekrška lahko znaša od 2.083 do 125.000 evrov.
2. ZDLov-1, člen 35, točka 3: Psov ni dovoljeno brez nadzora spuščati v naravo. Lastnik je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi. Globa za to vrsto prekrška lahko znaša od 417 do 1.251 evrov. Temu znesku je lahko dodana še odškodnina za divjad.
B) Lovska družina mora po koncesijski pogodbi zagotoviti lovsko čuvajsko službo. Naši lovski čuvaji imajo nekatera pooblastila uradne osebe, zato vas naprošamo, da z njimi sodelujete. Poleg njih so za dogajanja v lovišču odgovorni vodje revirjev, na katere se tudi lahko obrnete (pogin divjadi, potepuški psi...). Revirji so razporejeni tako:
1.	revir: Vitomarci, Drbetinci (revirni vodja Ludvik Čeh, tel. 041 528-114)
2.	revir: Novinci, Slavšina, Rjavci (revirni vodja Ivan Kelc, tel. 041 930-944)
3.	revir: Hvaletinci, Gibina, zagorci, Grlinci (revirni vodja
Slavek čuček, tel. 040 912-934 Lovski čuvajAlojz Cigula, tel. 041 755-463
C) Škodo od divjadi lahko prijavite na naslov Lovske družine Vitomarci, in sicer v pisni obliki najpozneje v treh dneh, ko ste škodo opazili, Prijava mora vsebovati: naslov prijavitelja, datum prijave, vrsto škode, površino, katastrsko številko in KO parcele ter lastnoročen podpis oškodovanca.
Člani LD Vitomarci si želimo dobrih medsebojnih odnosov in uspešnega sodelovanja pri gojitvi divjadi in ohranjanju narave, zato pričakujemo, da bo tudi ta poziv k temu prispeval.
Lovski zdravo Člani LDVitomarci
Vabljeni na lovsko veselico z Modrijani, ki bo 26.6.2010 v lovskem domu v Mužah.
VINOGRADNIŠKO - SADJARSKO DRUŠTVO
Pozdravljeni!
Smo že v aprilu, in kot kaže, bo vreme muhasto in nič kaj prijetno toplo, za nami je največji krščanski praznik, velika noč, ko se začne narava na vso moč prebujati.Sadjarji smo že zavihali rokave, pričenja se priprava njiv in z njo sajenje.
Nanizala bom nekajkrono-loških podatkov o delovanju društva v letu 2010. Kar pre-cejpomembnih dogodkov je za nami v letu, ki zaznamuje
desetletnico društva. Vsako leto si v delovnem načrtu začrtamo precejnalog, vendar jih z vztrajnostjo članov vselej skorajv celoti izpolnimo.
Januar se je začel s srečanjem upravnega odbora, na katerem smo si začrtali in porazdelili obveznosti in naloge za leto 2010.
Po dvoletnem trudu in v sodelovanju z našo občino Sveti Andraž prošnji, naslovljeni na Mestno občino Maribor za pridobitev cepiča Stare trte z Lenta - modre kavčine (žame-tovke), smo v petek, 5. marca, prevzli cepič. Slavnostno nam ga je izročil mariborski župan
-13-
DRUŠTVA
Franc Kangler, ob tem pa smo obljubili, da bomo za trto dobro skrbeli. Na Lentu so ob občini in našem društvu sodelovale še gospodinje - pripravile so pecivo, kvasenice, pogače, gibanice, zavitke in kruhke. Tudi ljudske pevke so s pesmijo popestrile protokolarni program in navdušile množico obiskovalcev ob rezi Stare trte. Ob tejpriložnosti se vsem najlepše zahvaljujem. Trto bomo slavnostno posadili v petek, 14. maja 2010, pred cerkvijo svetega Andraža na posebno za to namenjeno in urejeno mesto, zanjo bo skrbel viničar, ki smo ga izbrali po tehtnem premisleku, ta mlada trta mora biti deležna skrbne nege, saj je simbol življenja in tradicije v teh krajih.
za viničarja smo zato izbrali Edija Čeha, ki bo kot član društva, član upravnega odbora, trsničar in družinski človek, ki vedno najde čas za vse dejavnosti in dela v društvu, negoval potomko Stare trte. Naloge viničarja (rez, skrb, zaščita, zelena dela, trgatev) bo opravljal leto dni in pri vsaki rezi se bo naloga prenesla na drugega viničarja. Tako smo
se v društvu odločili, da bo to zahtevno nalogo lahko prevzel vsak izmed nas.
Volilni občni zbor smo organizirali na Turistični kmetiji Pri Marti v petek, 5. marca 2010. Upravni odbor smo potrdili v stari oziroma novi sestavi še za en mandat in ga razširili za dva člana, sajmenimo, da za uspešno delovanje nikoli ni preveč idejin dodatne pomoči. Po odlični večerji smo večer popestrili s pokušnjo vina v kleti ob zvoku harmonike.
v četrtek, 25. marca, na materinski dan, smo izvedli ekskurzijo na vinorodno območje Medžimurja z ogledom mesta Čakovca. vodil nas je lokalni vodič. Ogledali smo si veliko zadružno hladilnico jabolk na obrobju Čakovca, mesto, frančiškansko cerkev in mestni muzej v čakovcu. MMed vinogradi smo se popeljali na malico na Železni hrib, na Cibi-ni pa smo si ogledali zasebno hladilnico s kapaciteto 400ton in nove, zelo urejene nasade jablan. Pot smo nadaljevali na vinogradniško kmetijo Novak s pridelavo 200.000 litrov vina belih sort in si ob pokušnji vina ogledali supermoderno klet. zatem smo se odpravili v Štrigovo, si ogledali krajin na bližnjem Svetem urbanu pokušali vrhunska vina družine Cmrečnjak, ki obdeluje 18 hektarjev vinogradov, predvsem sorte šipon. po njihovem po-šipel. Prijeten dan smo sklenili z večerjo v njihovi kavarni v
Štrigovi.
Kraji, ljudje in urejenost so nas pozitivno presenetili, skratka, všeč nam je bilo.
v torek, 6. aprila, je naše društvo na vinogradniški kmetiji Janeza in Simona Druzoviča v Drbetincih 13 izpeljalo že osmo društveno ocenjevanje vin.
Komisijo petih ocenjevalcev je vodil mag. Anton vodovnik, bili so korektni in zadovoljni z našimi vini, katera smo done-govali.
Zbrali smo 48 vzorcev, od teh je bilo kar 8 predikatov. povprečje degustacije je bilo 18, 26, kar je po besedah predsednika komisije po doslejiz-vedenih ocenjevanjih, , ki jih vodi kgz Maribor, najvišja ocena na Štajerskem in v okolici. Povprečna ocena brez predikatov pa je znašala 18,15, kar kaže, da so naša vina odlična in vrhunska.
Omenila bom nekajvidnejših rezultatov ocenjevanja, bolj podrobno pa bo vse to predstavljeno in zapisano ob podelitvi priznanjob posaditvi potomke Stare trte v maju.
Nagrajeni vinogradniki:
Alojz Fekonja, AndrejDober-šek (Dornava), Viktor Fekonja, Roman Kolbl (Ptuj), za zvrst srebrno priznanje; Janez Kostanjevec za laški rizling srebrno priznanje; Jožica in Drago zorko za zvrst srebrno priznanje, za beli pinot in renski rizling zlato priznanje;
Drago Doberšek (Dornava) za dve vini rumeni muškat zlato
-14-
DRUŠTVA
priznanje;
Edi Čen za rumeni muškat zlato priznanje;
Janez Petrovič za rumeni muškat zlato priznanje; Kari veršič za laški rizling, renski rizling in rumeni muškat zlato priznanje; Albin Druzovič za zvrst srebrno priznanje, za renski rizling in rumeni muškat zlato priznanje;
Mojca in Marjan Druzovič za zvrst, modro frankinjo in char-donnav srebrno priznanje, za sivi pinot, renski rizling, tra-minec in rumeni muškat zlato priznanje, za laški rizling, jagodni izbor veliko zlato priznanje;
Janez Druzovič za renski rizling, traminec in rumeni muškat - z najvišjo oceno 18,63
tudi šampion redne trgatve - zlato priznanje; Simon Druzovič za zvrst srebrno priznanje, za laški rizling, chardonnav, chardonnv ba-rique, sivi pinot, modri pinot, renski rizling, traminec, rumeni muškat - vse sorte so si pridobile zlato priznanje, dva izvrstna predikata - laški rizling, jagodni izbor, letnik 2009, in laški rizling, jagodni izbor, letnik 2007, tudi kot najvišje ocenjeno vino z oceno 19, 33 celotnega ocenjevanja, sta si zaslužilo veliko zlato priznanje;
Edi Kupčič se je predstavil s predikati, in sicer sivi pinot, pozna trgatev, letnik 2008 in 2009, ter sauvignon, pozna trgatev, in dišeči traminec, izbor letnika 2009. vse sorte so
osvojile zlato priznanje.
vsem dobitnikom priznanjis-krene čestitke in vljudno vabljeni na podelitev priznanj. Hkrati vabim na slovesnost ob zasaditvi cepiča Stare trte vse člane našega društva, člane ostalih društev, občino na čelu z županom in občane, gospoda župnika, ki nam je za trto z veseljem odstopil najlepši prostor pred cerkvijo, ter vse, ki vas takšno druženje privlači.
Lep pozdrav
Predsednica vinogradniško-sadjar-skega društva vitomarci Mojca Druzovič
v petek, 12. februarja 2010, so občino Sveti Andraž v Sloven-
ŠOLA - VRTEC
pesmico. Nato so se posladkali z bomboni in odšli naprejpo
občini odganjat belo zimo.
skih goricah obiskale maškare iz vrtca Vitomarci. Medvedki, spidermani, vojaki, čebelice, pikapolonice, princeske, indi-jančki, vitezi, klovni, žabice, miške, zajčki, rožice in še kdo so z vzgojiteljicami, mamicami in očki zaplesali in zapeli
-15-
ŠOLA - VRTEC
Koordinatorica ekovrtca: Janja Danko
tovili smo, da kroženje vode poteka skozi vse letne čase, le da je voda prisotna v različnih oblikah oz. agregatnem stanju (led, sneg, megla ...). Prebrali smo zgodbico o žalostni ribici Minki, prepevali pesmice o vodi, zaplesali in zapeli pesem Ob bistrem potoku je mlin, nato pa izdelali plakat. Nanjsmo zapisali in narisali različne lastnosti vode in dodali slike.
v oktobru smo se odpravili
Skupaj s šolo smo nadaljevali akcijo zbiranja starega papirja za fundacijo Pismo srca, zbiranje odpadnih tonerjev in kartuš, sodelujemo pa tudi v humanitarni akciji zbiranja za-maškovza 9-letnega Žiga, kije zbolel za cerebralno paralizo. Letos smo uvedli Ekobralno značko, izbrala sem zgodbice s seznama priporočenih knjig, ki so ekološko naravnane: Žalostna ribica Minka, Sarina vrba in Ples v zabojniku. Otro-
ekoprojekt v vrtcu
v letošnjem šolskem letu smo izbrali temo voda kot življenjska vrednota.
voda je ena najpomembnejših in najbolj razširjenih spojin v naravi. Je naravna dobrina, ki je pogojza življenje na zemlji. Želela sem, da otroci spoznajo, kako pomembna je za življenje, kje vse jo uporabljamo, katere živali živijo v njej in seveda daje treba z njo varčevati, sajvode po svetu že marsikje primanjkuje. Ugo-
do bližnjega potoka. S seboj vzeli material, potreben za izdelavo ladjic, nekajpa smo ga poiskali kar v naravi. Ko so bile ladjice izdelane, smo jih spustili po vodi. z vodo lahko delamo različne poskuse, tako smo jih tudi mi v vrtcu ob svetovnem dnevu voda, 22. marcu:
-	Mešali smo različne tekočine (olje, voda, sadni sirup, detergent).
-	En kos ledu smo posuli s soljo, drugega pa ne in nato čakali, kateri se bo prej stalil.
-	Iz vode in črnila smo naredili vodni vulkan, z barvo za živila pa barvali rožice.
-	v posodo z vodo smo dajali različne predmete in ugotavljali, kateri plavajo na vodi
in zakaj, kateri se potopijo in ali se lahko tudi skrijejo oz. raztopijo v vodi.
kom preberem zgodbico, nato jo skupajobnovimo in ustvarjamo po njeni vsebini, v jesenskem času smo prav na temo knjige Sarina vrba sku-pajs starši posadili drevo in si uredili naši gredici.
-16-
ŠOLA - VRTEC
MOTNJE SPANJA PRI OTROKU
Skoraj vsak od staršev se kdaj v življenju sreča z različnimi motnjami spanja pri otrocih. Ker je imel mojsin Tilen nedavno težave s spanjem in me je ta tema še posebejza-nimala, sem poiskala informacije na internetu, v knjigah, revijah in časopisih, in tukajje nekajzanimivosti, ki vas bodo mogoče zanimale.
Motnje spanja so v otroštvu precejpogosta težava, sajse pojavljajo pri približno četrtini otrok. Neredko pripeljejo do prikritih čustvenih in družinskih težav. Lahko so vir stresa in nespečnosti pri starših ter vedenjskih in učnih težav pri otroku. Skupni čas spanja, vključno z dnevnimi počitki, znaša pri otroku, starem od dve do štiri leta, od 11,5 do 13 ur. Otroci, ki jim dovolijo veliko spati čez dan ali pa zju-trajprecejpozno vstati, zvečer pogosto niso pripravljeni oditi v posteljo takrat, ko bi si želeli starši. Tak fazni premik dnevnega ritma morajo skupno in postopoma preseči. Otroci, o katerih pravijo, da v primerjavi z vrstniki potrebujejo malo spanja, so pogosto preutrujeni, obenem pa niso vajeni dovoljzgodnjega spanja zvečer, ker jim starši niso bili sposobni postaviti omejitve ali pa zaradi neurejenega družinskega urnika. Ko premagajo te ovire, se neredko uredi tudi nočno spanje. Otrok ima lahko motnje uspavanja, pogostega zbujanja ali pretirano dolgega spanja. Težave pri uspavanju se po vzrokih razlikujejo glede na starost otroka. Pri majhnem otroku je največkrat vzrok spremenljiv ritem dogodkov tik pred spanjem, pri šolarju ura uspavanja, pri najstniku pa življenjski slog s spremenjenim dnevnim ritmom. Nočno prebujanje je značilno za več
kot 80 odstotkov otrok, o motnji pa govorimo šele takrat, ko se otrok ne zna sam znova uspavati.
Strahovi pri predšolskih
otrocih
Številni predšolski otroci ob uri spanja občutijo strahove, imajo bujno domišljijo, obenem pa omejeno sposobnost ločevanja od resničnosti. Zlasti škodljivi so filmi in video igrice z nasilnimi prizori. Izogniti se je treba tudi strah zbujajočim dogodkom med varovanjem otroka, napadalnim vrstnikom, siljenju na ka-hlico in stranišče, nasilnemu ločevanju od staršev, telesnemu kaznovanju otroka, pomisliti moramo na strese ob selitvi, rojstvu sorojenca ali smrti otroku drage osebe. Strahove lahko vzbudi tudi pretirano odkrito spolno obnašanje vpričo otroka, kot so golota, skupno kopanje, dotiki odraslih na intimnih mestih, vsekakor pa spolna zloraba otroka, z nočnimi morami se največkrat soočajo otroci, ki intenzivno doživljajo dan. Taki otroci dnevne dogodke pre-mlevajo drugače kot odrasli, včasih je zanje preveč informacij, preveč stresnih situacij, pa najsi bodo pozitivne ali
negativne.
včasih je lahko vzrok za nočno moro hrup, bolezen, pomanjkanje spanja ali le ne-izpraznjen mehur. Eden od vzrokov je lahko tudi prepir s sorojenci ali s starši tik pred spanjem. Na nočno moro lahko vplivata tudi ogled risanke, filma ali pogovor z vrstniki o nečem, kar otroka straši oziroma česar ne pozna. Neutemeljene strahove moramo otroku razložiti z razumevanjem in mu obenem zagotoviti, da ga bomo odrasli obvarovali. Obred s pršilom proti pošastim je včasih učinkovit, prav tako posebna lučka, s katero otrok pregleda sobo pred spanjem, ali nežna svetloba v sobi, v kateri spi. Starejši otroci težko zaspijo zaradi skrbi, zato se moramo o njih pogovoriti. Škodujejo tudi pijače, ki vsebujejo kofein, tobak, bronhodilatatorji, zdravila proti depresiji in poživila.
Kajje obred spanja
Otroci običajno opustijo dopoldanski počitek okrog prvega rojstnega dne, popoldanskega pa okrog četrtega. Otroci, ki še po četrtem letu spijo čez dan, to počnejo bodisi brez potrebe ali pa imajo
-17 -
ŠOLA - VRTEC
premalo nočnega spanca, v oben primerih zvečer še niso utrujeni in se spanju upirajo. Najstniki se včasih zatekajo k dnevnemu počitku, da bi se izognili dolžnostim ali družinskim stikom, to pa zelo spremeni njihov dnevni urnik in jih prisili v dolg jutranji spanec. Neredno spanje in počitek po četrti uri popoldne povzročita zamik spanja in motnje dnevnega ritma, sajotrok ob običajnih urah za spanje ni utrujen. Dnevni počitek pri otroku ne glede na starost ne bi smel trajati več kot tri ure. vnovično povečanje trajanja dnevnega počitka je lahko znak bolezni, depresije ali nar-kolepsije.
včasih opazimo zgodnji fazni zamik, ko otroci zaspijo zgo-dajzvečer, a se tudi zelo zgo-dajzjutrajzbudijo. Starši naj se prepričajo, da se otrok ni le zbudil, pojedel in zaspal nazaj. Če je tako, naj vsak večer za nekajdeset mililitrov zmanjšajo količino hrane, nato pa naj se ne pustijo več vznemirjati zaradi hrupa za prazen nič. včasih imajo otroci moten dnevni ritem spanja, ker se ne morejo uspavati. Ta tip moramo ločiti od predolgega obreda ob uspavanju ali nasprotovanja času spanja, v tem primeru otrok največkrat ni utrujen zaradi predolgega ali prepoznega dnevnega počitka. Pri premikih ritma je mogoče urediti urnik v enem do dveh tednih, in sicer tako, da vsak večer pomaknemo čas uspavanja za deset minut bolj zgodaj, prav tako pa tudi čas bujenja. Doseženega urnika se držimo redno vsak dan. Tudi pri starejših otrocih so dnevni počitki in pozno jutranje vstajanje najpogostejši vzrok budnosti pozno v noč, "zdravljenje" pa je enako kot pri mlajših otrocih.
Nočne more
Starše najboljvznemirijo
nočne more otrok, ki se tudi pojavljajo eno do dve uri po uspavanju. Otrok je lahko bled in znojen, zenice so široke, razbija mu srce, govori nepovezano, ne odgovarja okolici in je lahko nasilen. Zjutrajse dogodka ne spomni. More večkrat doživijo otroci, katerih družinski člani so tudi imeli nočne more, močili posteljo, hodili ali govorili med spanjem. Moro lahko povzročijo tudi utrujenost, vznemirjenje, poln mehur ali hrup. Otroci se nekajtednov zbujajo tudi po 20-krat na noč, nato se stanje umiri, vendar se lahko ponovi. Nočne more so nenevarne in minejo med šestim in osmim letom starosti. Omilimo jih, če otrok pred spanjem izprazni mehur ter spi v temnem in tihem okolju, včasih lahko takšen vzorec spanja prekinemo tako, da otroka približno pol ure pred običajnim časom more zbudimo, mu omogočimo pol- do enourni dnevni počitek ali pa ga pomirimo s spanjem v sobi staršev. Obisk pri zdravniku svetujemo le pri zelo trdovratnih primerih.
SPLOŠNE MOTNJE SPANJA
Motnje spanja se lahko pojavijo s katerokoli duševno motnjo, največkrat pa z motnjami čustvovanja, depresijo, bipolarno motnjo, anksiozno-stjo, sindromom po poškodbi glave in psihozami, spremljajo tudi druge razvojne in zdravstvene težave, kot so menstruacija, motnje delovanja osrednjega živčevja, slepota.. vsem staršem bo verjetno v veliko pomoč splošno navodilo za izboljšanje spanja pri otrocih:
•	Poskrbite, da bo otrok spal v temnem, mirnem okolju. Temperatura zraka najbo malo nižja kot v bivalnih prostorih. Po možnosti najbo prostor za dnevni in nočni počitek isti.
•	Vzpostavite prijeten večerni obred pred uspavanjem, ki
bo okrepil vez med otrokom in vami: skupni prigrizek pred spanjem, umivanje zob, uporaba stranišča, pripovedovanje zgodbice ob otrokovi postelji, uspavanje ljubkovalne igrače ... Nato zapustite otrokovo sobo, ko je še buden.
•	Otroka hranite v naročju in ga položite v posteljo brez stekleničke.
•	Otroka položite spat, ko je utrujen, in ga ne silite k spanju, če ni zaspan.
•	Otroka naučite, da se bo uspaval brez pomoči ali dotikanja staršev, sajse bo tako lahko sam umiril tudi ob nočnih zbujanjih.
•	izogibajte se spreminjanju obreda zaradi otrokovih zahtev ali celo izsiljevanja, sajlah-ko postanejo del obreda ...
•	v otrokovi sobi najne bo televizije, sajse uspavanje utegne zavleči ali pa bo televizor postal nepogrešljiv pripomoček za uspavanje.
•	Na vsak način skušajte obdržati urnik nočnega in dnevnega počitka enak vseh sedem dni v tednu, sajse boste tako izognili premikom otrokove "notranje ure". Dnevni počitek najse konča dovoljdolgo pred nočnim, da bo otrok do-voljutrujen.
•	Pred spanjem se izogibajte zelo aktivni igri, gledanju televizije, kavi, alkoholu pa tudi otrokovemu dokazovanju, za-kajše ne ..., sajvse to otroka razburi in prepreči uspavanje. Nočne more so pri otrocih do-kajpogost pojav. Po navadi niso nevarne in minejo same od sebe. Zdravnika naj bi obiskali le, če se ne končajo, se stopnjujejo ali se začnejo pri najstniku.
Mateja Gavez vrtec vitomarci
-18-
ŠOLA - VRTEC
ekoprojekt na šoli
Šolsko leto se nagiba h koncu, s tem pa tudi ekoprojekt. Kot sem navedla v prejšnji številki Novic, smo letos namenili veliko pozornost vodi in odpadkom.
Učenci so pri pouku spoznavali pomen vode za življenje. Seznanili so se z onesnaževanjem voda v bližnji okolici in z njegovo nevarnostjo. Obiskali so čistilno napravo v bližini šole. Učenci 5. razreda so izdelali čistilni filter in s tem spoznali, kako lahko očistimo vodo. Ugotavljali so porabo vode v gospodinjstvih. Ker je naša poraba velika, so poskušali najti rešitve, kako jo zmanjšati. Pri podaljšanem bivanju pripravljajo prizorček Očistimo potoček.
v okviru projekta Odpadki smo učence navajali k ločenemu zbiranju odpadkov. Otroci vedo, da z ločenim zbiranjem in recikliranjem ohranimo prenekatero drevo in druge rastline in živali. Obiskali smo ekološke otoke in se seznanili s pravilnim sortiranjem odpadkov v zabojnike.
Zbirali so plastične zamaške plastenk za devetletnega Žiga. Akcija še vedno poteka, za fundacijo Pismo srca še vedno zbiramo papir. Ker se naš zabojnik noče sam napolniti, nam ga pomagajte vi, vendar le s papirjem.
Učenci 6. razreda so popisovali divja odlagališča v naši občini, o tem so obvestili lokalno skupnost. Poleg tega se bodo udeležili čistilne akcije Očistimo Slovenijo, kjer bodo pomagali očistiti divja odlagališča. Naš namen je, da bi otroci lahko vplivali na širšo javnost, da se okolje ohrani čisto in zdravo.
vsak teden zelena straža v okolici šole pobira smeti, v zimskem času smo na šoli skrbeli za ptice. Postavili smo
jim krmilnice, ki so jih učenci pridno polnili. Sodelovali smo na likovnem natečaju Pred-novoletni čas, kjer so otroci predstavili šege in navade našega kraja.
Učenci tekmujejo za ekobral-no značko, v knjigah z ekološko vsebino spoznavajo odnos do narave, posledice človekovega ravnanja in podobno. Učenca 6. razreda sta se udeležila ekokviza Natura 2000, kjer sta uspešno zastopala našo šolo.
10. aprila je po šolskem ko-
ledarju delovna sobota in ta dan bo ekodan, ko bomo delali poskuse z vodo in izdelovali iz odpadne embalaže.
Ekokoordinatorica Marjana Comzi
izdelava košev za ločeno zbiranje odpadkov
v okviru ekošole posvečamo skrb ločenemu zbiranju odpadkov. Pri pouku smo se seznanili s pomenom ločenega zbiranja odpadkov. Eden izmed ciljev naše šole je, da jih tudi po razredih ločeno zbiramo. Kerje v vsakem razredu le en koš za odpadke, smo se odločili, da pri podaljšanem bivanju izdelamo pletene koše. Učiteljici Brigita in Marjana sta se pozanimali, kdo v naši občini še plete iz vrbovja. Našli sta gospoda Bračka iz Hvale-tincev, kije bil pripravljen priti v šolo in otrokom pokazati
svoje ročne spretnosti. Učenci druge skupine podaljšanega bivanja smo budno spremljali njegovo delo. Malo smo tudi poskusili plesti, vendar smo ugotovili, da to ni preprosto. Gospod Braček je izdelal en koš v šoli, obljubil pa nam je, da nam bo doma izdelal še kakšnega. Ker je to za naše
učilnice premalo, je učiteljica Marjana poklicala še gospoda Marjana zadravca iz Hvaletin-cev. on je bil pripravljen narediti še tri koše. Te tri koše smo že dobili in gospodu Marjanu se zanje iz srca zahvaljujemo.
Tako bomo lahko tudi učenci v razredih ločeno zbirali odpadke.
Še enkrat najlepša hvala gospodoma iz Hvaletincev.
Katarina Comzi 6. b
-19 -
ŠOLA - VRTEC
tehniški dan
Učenci l.b, 2.b, 3.b razreda z učiteljicami Suzano Klasič, Urško Kostanjevec, Marijo Kumer
-20-
ŠOLA - VRTEC
RECEPT ZA ODGANJANJE DOLGČASA PRI OTROCIH
Potrebuješ:
•	polovico orehove lupine (očiščeno, brezjedrca),
•	kroglico plastelina,
•	leseno paličico,
•	trši papir,
•	škarje,
•	iglo,
•	sveder,
•	vsaj enega otroka.
vse sestavine (polovico orehove lupine, kroglico plastelina, leseno paličico, trši papir, iglo in sveder) pripravi na mizo. Otrok najsede k mizi. Od tega trenutka dalje bodi pozoren! Postal si le še svetovalec - pomočnik pri pripravi. Otrok je tisti, ki bo »spekel« svojizum.
Da ne bo v prostoru zavladala moreča tišina, se z otrokom pogovarjajo prihajajočem ali preteklem dopustu na morju, z asociacijami ga spomni na jadrnice. Povprašajga, če bi iz stvari na mizi znal napraviti jadrnico.
Svetujmu pri pripravi načrta! v mislih imejnaslednje korake:
•	v orehovi lupini (polovici) je potrebno s svedrom na dnu narediti luknjo. Pomagajotro-
ku.
•	iz tršega papirja (lahko tudi barvnega) najotrok izreže listič (mere: 4cmx5 cm). To bo jadro.
•	Na lističu najz iglo izvrta eno luknjico zgorajin drugo spodaj. Previdno! igla lahko tudi piči.
•	Jadro najvpne na leseno paličico.
•	Leseno paličico z jadrom naj zapiči v luknjico.
•	iz plastelina najoblikuje kroglico in jo učvrsti okrog paličice na dnu na notranji strani jadrnice.
in potem sledi zaključek. Preizkus napravljenega izuma - lastnajadrnica.
Nasvet: v veliko posodo poma-gajotroku naliti okrog deset centimetrov vode. Otrok nato prosto spušča svojo jadrnico. Svetujmu, najposkusi tudi pihniti vanjo.
Opozorilo: Pri preizkušanju jadrnice ne moti otroka. Kot svetovalcu - pomočniku ti je dovoljeno preizkusiti otroški izum.
Po sijočih otroških očeh in velikem nasmehu boste prepričani, da vam je recept z malo truda zagotovo uspel.
Priporočam maksimalen užitek in veselo čofotanje.
Marija Ribič
URNIK BIBLIOBUSA:
Bibliobus se ustavi vsak mesec na postajališču pri os vitomarci ob zgorajnavedenih datumih od 8.00 do 9.30.
-21 -
OSTALI PRISPEVKI
ČISTILNA AKCIJA JE USPELA
Dobili smo se ob v soboto ob 9. uri zjutraj pri vseh ekoloških otokih. Tu so vodje zbirališč popisali prisotne in akcija se je lahko pričela, v Drbetin-cih se je zbralo 39 udeležencev, Vitomarcih 32, v Novincih 33, v Slavšini 24, v Rjavcih 10, v Hvaletincih 5 in na Cibini 4. Pri številu udeležencev so možna določena odstopanja navzgor.
Udeleženci so bili tako pridni, da je že ob 10. uri zmanjkalo prvih vreč za smeti, čeprav jih je bilo na voljo več, kot je bilo predvideno, da bi jih udeleženec porabil. Skozi dan so vreče zmanjkale prav vsem, stanje na terenu je bilo namreč katastrofalno, smeti je bilo veliko več, kot smo pričakovali, zato so prav vsi prejeli dodatne pakete vreč. Skupaj smo porabili 300 črnih, 150 rumenih vreč, 100 zelenih in še 100 raznobarvnih vreč.
Kot je bilo rečeno že v uvodniku, je bilo očiščenih 30 manjših, srednjih in velikih divjih odlagališč. Tudi tistih, ki so jih udeleženci odkrili ob akciji in sploh niso bila popisana, jim ni bilo odveč počistiti, v Drbe-tincihje bilo tako očiščenih 10 divjih odlagališč, v Vitomarcih 8, v Novincih 5, v Slavšini 4 in v Rjavcih 3. S ponosom lahko rečem, da smo eni izmed redkih, ki nam je uspelo še v istem dnevu iz glavnega zbirnega mesta v celoti pospraviti vse smeti.
Ob tej čistilni akciji se zahvaljujem Lovski družini Vitomar-ci, da je brezplačno odstopila prostor ob zaključku akcije, in za pomoč pri pripravi prostora. Za najštevilnejšo udeležbo članov se je treba prav tako zahvaliti Lovski družini Vitomarci, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vitomarci in Društvu mladih Vitomarci, sajse je akcije udeležila velika večina njihovih članov, če ne že vsi iz omenjenih društev, zahvala za udeležbo gre tudi predstavnikom Vinogradni-ško-sadjarskega društva, Društva upokojencev Vitomarci, Kulturnega društva Vitomarci, Kluba malega nogometa Vitomarci, Strelskega društva Trap, Društva gospodinjvito-marci, Rdečega križa Vitomarci, Podružnične osnovne šole in vrtca Vitomarci. za pomoč se zahvaljujem še podjetju Prevozništvo in strojna zemeljska dela Marin Vlado, s.p., ki nam je v zadnjem trenutku priskočilo na pomoč s strojem, Denisu Horvatu, ki se je na lastno pobudo vključil v akcijo kot organizator na nivoju občine, Bogdanu Berlaku za vino in županu Franciju Krepši ter Mojci in Marjanu Druzovi-
ču za jabolka za pogostitev ob zaključku čistilne akcije. Na spletni strani www.sv-and-raz.si bomo objavili fotografije čistilne akcije in seznam prostovoljcev, ki so sodelovali v njej. Tukajse lahko zgodi, da bo kdo izpuščen, o čemer nas obvestite v uredništvo, da
bomo dopolnili seznam.
zelo bi bila vesela, če bi vam lahko rekla, da smo počistili vse, vendar ni tako, zato vas naslednje leto ponovno vabim k udeležbi, ko bomo imeli sicer veliko manjdela. Upam, da bo enkrat prišlo tudi leto, ko ne bo ničesar več za čistiti in bo čas namenjen le spominom na akcije iz preteklosti in druženju.
Še enkrat hvala vsem!
Darja vudler
-22-
POSTALI PRISPEVKI NAJSTAREJSA OBČANIKA
na obisku pri najstarejši občanki
Sedemnajstega februarja .letos je 98. rojstni dan slavila Marjeta Perkovič, najstarejša občanka občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Tega dne so jo z obiskom počastili predstavniki naše občine in Društva upokojencev sveti Andraž.
Marjeta Perkovič, rojena Kramberger, je bila rojena 17. februarja 1912 v vitomarcih. Otroštvo je preživela skupaj s starši in starimi starši v vitomarcih 82.
Leta 1935 se je poročila z Ludvikom Perkovičem izvitomar-cev. v zakonu se jima je rodilo pet otrok: sinovi Viktor, Rafko, Mirko in Rudi ter hči Marica. Družina je prebivala v Hvaletincih na Jurtelovem, ki pa je bilo v lasti Kmetijske obdelovalne zadruge, v kateri sta oba z možem trdo delala, da sta lahko preživljala svojo družino. Kasneje seje mož zaposlil v rudniku, kjer pa ga je doletela usodna bolezen, ki
mu je leta 1977 vzela življenje. Od takrat je gospa Marjeta živela pri materi na naslovu vi-tomarci 70, po materini smrti pa pri vnuku Ediju Kupčiču. Nekajlet je bivala tudi pri sinu Viktorju v cerkvenjaku, v zadnjih letih pa je gospa Marjeta oskrbovanka Doma upokojencev Ptuj, v enoti Muretinci, kjer zanjo lepo skrbijo, v imenu občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah sta najsta-
rejši občanki ob visokem jubileju čestitala podžupan Simon Druzovič in delavka občinske uprave Alenka vršič, čestitke v imenu društva upokojencev in plaketo za 30 let članstva v društvu pa sta prinesla Edi Kupčič, predsednik, ki je tudi Marjetin vnuk, in Ivan Vršič, tajnik društva upokojencev.
Alenka vršič
občina in vinogradniško-sadjarsko društvo prejela cepič stare trte
Naše vinogradniško-sadjarsko društvo praznuje letos desetletnico obstoja. Njegovo obletnico smo želeli proslaviti tudi s posaditvijo cepiča Stare trte, ki ga bomo skrbno negovali.
zato smo skupajz vinogra-dniško-sadjarskim društvom lanskega oktobra na Mestno občino Maribor naslovili vlogo za pridobitev cepiča Stare trte z Lenta v Mariboru. Konec februarja smo preje-
PREVZEM CEPICA
li obvestilo, da smo letošnji prejemnik cepiča skupajs še tremi slovenskimi občinami (Občina Laško, Občina Slovenske Konjice in Občina Podvel-ka), po en cepič pa gre v Izrael in na Madžarsko.
Člani društva sadjarjev in vinogradnikov so bili v teh desetih letih zelo prizadevni in so storili veliko za kraj; vsako leto priredijo razstavo Sadje in vino, na ocenjevanjih vin na Ptuju dosegajo zavidljive rezultate v kategorijah sortna vina, izbor in pozne trgatve.
S potrditvijo prejema cepiča smo dobili še povabilo za tu-ristično-zabavno-kulinarično predstavitev naše občine. Cepič smo prevzeli v petek, 5. marca, v okviru tradicionalne rezi stare trte na mariborskem Lentu.
Prireditev, na kateri seje zbralo veliko ljudi, seje pričela ob 11. uri s pozdravom župana MO Maribor Franca Kanglerja, godbo in nagovorom dveh vinskih kraljic, mariborske in slovenske. Sledil je rez stare trte, ki ga je opravil skrbnik -viničar mariborske Stare trte
-23-
OSTALI PRISPEVKI
Tone zafošnik. Prireditev so spremljali predstavniki evropskega reda vitezi vina. Sledila je slovesna predaja cepičev
Stare trte. Ob prevzemu cepiča se je posamezna občina lahko predstavila s kulturnim programom.
Našegospodinjein predstavniki vinogradniško-sadjarskega društva so na dveh stojnicah ponudili dobrote naših krajev in dobro vinsko kapljico. Ob tem je bil obiskovalcem prireditve na voljo promocijski material občine Sveti Andraž (Vodnik po občini, prospekti
in zloženke ponudnikov go-stinsko-turističnih storitev; promocijski material lokalnih sadjarjev in vinogradnikov).
za kulturni program so poskrbele ljudske pevke Društva gospodinjvitomarci, ki so zapele pesmi Hribčki, ponižujte se in Oj, preljuba vinska trtica s katerima so navdušile vse prisotne.
Po uradnem delu je sledila pogostitev s stojnic občin dobitnic cepiča, naše ljudske pevke pa so še dolgo navduševale zbrane Mariborčane z ljudskim petjem, zaradi veli-
kega povpraševanja po njihovem CD-ju so se ljudske pevke odločile, da resno razmislijo o njegovi izdaji, morda ga bomo kmalu lahko poslušali.
Ker je bil župan naše občine na bolniški, je cepič zanjo prevzela županova delegacija: podžupan Simon Druzovič, Edi Čeh, skrbnik - viničar prejetega cepiča, in predsednica vinogradniško-sadjarskega društva Mojca Druzovič. Ob prevzemu cepiča se je zanj zahvalil podžupan Simon Druzovič in županu MO Maribor Francu Kanglerju izročil simbolično darilo naše občine: občinski grb, ki so ga izvezle članice društva gospodinj, kr-hlje jabolk, jabolčni kis in izbrano vino, ki gaje prispevala družina Mojce Druzovič.
Cepiču Stare trte smo namenili prostor v središču občine, na s soncem obsijanem trgu pred župnijsko cerkvijo, kjer bo trti kar najbolje godilo in kjer se ob praznikih zbere največ ljudi. Člani vinogradniško-sadjarskega društva že pridno pripravljajo prostor cepiču Stare trte. zasaditev je predvidena v petek, 14. maja 2010, ob 17. uri in bo izvedena v organizaciji vinogradniško-sad-jarskega društva s finančno pomočjo občine. Cepič bomo slovesno posadili v družbi vi-ničarja mariborske Stare trte Toneta zafošnika in župana MO Maribor Franca Kanglerja, zato vas že danes vabimo, da si vzamete čas za to in se zasaditve udeležite.
Skrb za nego naše Stare trte je letos prevzela trsničarsko-vinogradniška družina Edija Čeha iz vitomarcev.
Bernarda Ban občinska uprava
fV
Univerzitetno mesto Wlaribor
poklanja
Občini Sveti flndraz v Slovenskih goricah cepič
Stare trte - najstarejše žlahtne vinske trte na svetu vpisane v fjuinnessovo knjigo svetovnih rekordov, ki že več kot štiristo let raste in rodi na mariborskem Centu oh reki (Dravi.
Prane Kanglet župan Mestne občine ¡ílanbor
-24-
OSTALI PRISPEVKI BENIGNO ZVEČANJE PROSTATE
Prostata je moška spolna
žleza. Leži v medenici pod sečnim mehurjem in ima obliko kostanjevega ploda. Prostata obdaja sečnico, tj. cevasti del sečil, po katerem se urin odvaja iz sečnega mehurja. Skozi prostato poteka tudi semensko izvodilo, ki se izteče v sečnico.
Vloga prostate še ni v celoti pojasnjena, vendar vemo, da ima pomembno nalogo v spolnosti in pri odvajanju vode. Ena izmed njenih nalog je, da iztiska tekočino v sečnico med potovanjem semena pri spolnem vrhuncu. Tako prostata skupajs semenskimi mešički prispeva bistven delež semenske tekočine, s katero spermiji potujejo do ženskega jajčeca. Ob rojstvu prostata tehta le nekajgramov, v zgodnji puberteti pa hormoni pospešijo njeno rast in tako okoli 20. leta doseže težo približno 20 g. Prostata nato raste vse življenje, vendar po navadi ne povzroča težav pred 40. letom starosti.
S staranjem prostata raste,
kar strokovno imenujemo benigna hiperplazija prostate (BHP). Mnogi moški, vendar ne vsi, imajo zaradi zvečane prostate težave z uriniranjem, znano je, da ima po 60. letu starosti več kot polovica moških vsajnekajznakov (simptomov) benigne hiperplazije prostate. Glavni vzrok za nastanek naj bi bilo zmanjševanje koncentracije moškega spolnega hormona testosterona, ki se pojavlja s starostjo. Med dejavnike tveganja za nastanek BHP štejemo genske dejavnike, raso, kajenje in debelost.
Benigna hiperplazija prostate ni rakavo zvečanje prostate in se po navadi ne razvije v raka prostate.
zvečanje prostate sčasoma doseže mejo, ko začne pritiskati na sečnico in jo tako oži. v zgodnji fazi se telo prilagodi tako, da mišice mehurja z močnejšim krčenjem iztisnejo urin skozi zoženo sečnico. Sčasoma se zato stena sečnega mehurja zadebeli in postaja razdražena, kar povzroči pogostejše uriniranje. Postopoma mehur oslabi in izgubi sposobnost popolne izpraznitve, tako da urin zastaja v sečnem mehurju.
zoženje sečnice in zastajanje urina v sečnem mehurju povzroča veliko težav, ki se pojavijo pri benigni hiperplaziji prostate.
Težave, ki jih povzroča zvečana prostata, se običajno začnejo skorajneopazno in nato postopno napredujejo, zato se jih bolnik niti ne zaveda, ampak se mu zdi, da so spremembe, ki so se pojavile pri uriniranju, normalen del staranja.
Najpogostejši simptomi, ki se pojavijo pri benigni hi-perplaziji prostate:
-	uriniranje pogosteje kot na dve uri
-	nujna potreba po uriniranju
-	dodatno napenjanje pred in med uriniranjem
-	težave z začetkom uriniranja
-	zmanjšana moč curka urina
-	tok urina se prekinja
-	boleče in pekoče uriniranje
-	občutek nepopolnega iz-praznjenja mehurja
-	kapljanje urina po končanem uriniranju
-	nemoč zadržati urin, uhajanje urina
-	nočno prebujanje zaradi potrebe po uriniranju
-	tiščanje v predelu nad sramno kostjo
Če benigne hiperplazije prostate ne zdravimo, bolezen počasi napreduje in lahko v poznejših fazah vodi do številnih zapletov, kot so okužbe sečil, nastanek kamnov v mehurju, nenadni, akutni ali kronični zastojurina s posledičnim uhajanjem urina in v najhujšem primeru tudi trajna okvara mehurja. Ko je mehur trajno okvarjen, zdravljenje benigne hiperplazije prostate nima več učinka. Pomembno je, da zvečano prostato zgodaj odkrijemo in začnemo ustrezno zdraviti.
normalna prostata	povečana prosiata
Lega prostate, normalna in povečana prostata
Ob pojavu simptomov benigne hiperplazije prostate je obisk pri osebnem zdravniku nujen. Po potrebi vas bo vaš zdravnik napotil k specialistu za sečila in moške spolne organe - urologu. Na pregledu vas bo zdravnik povprašal po vaših zdravstvenih težavah, predvsem po spremembah pri odvajanju vode v primerjavi s preteklostjo.
-25-
OSTALI PRISPEVKI
Strokovnjaki urologi vsem moškim po 50. letu starosti svetujejo, naj enkrat letno opravijo preventivni pregled prostate.
Moški s težavami zaradi zvečane prostate potrebuje enega izmed naslednjih načinov zdravljenja:
-	blage oblike benigne ni-perplazije prostate ni treba zdraviti, sajse težave pri tretjini bolnikov umirijo same po sebi, vendar so potrebne redne kontrole pri zdravniku
-	zdravljenje z zdravili uvedemo, kadar benigna niperpla-zija prostate povzroča nujše težave
-	če ima bolnik tudi okužbo sečil, je treba pred začetkom
Slovarček izrazov
Izraz	Pomen
Benigna hiperplazija prostate	Zvečanje prostate.
Prostata	Žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v sečnico.
PSA	Kratica za prostatični specifični antigen. To je povsem običajen protein, ki ga tvori prostata. PSA proizvajajo normalne pa tudi rakavo spremenjene celice prostate. Pomembno je vedeti, da rakave celice sproščajo v krt več PSA kot normalne. Zvečana vrednost PSA v krvi je lahko zgodnje opozorilo, da je s prostato nekaj narobe.
Rektalni pregled	Pregled, pri katerem zdravnik otipa prostato skozi zadnjično odprtino.
Sečni mehur	Organ v katerem se zbira seč.
Sečnica	Cevasti del sečil za izločanje seča iz sečnega mehurja.
Urolog	Zdravnik specialist za sečila in moške spolne organe.
zdravljenja benigne niperpla-zije prostate pozdraviti okužbo sečil z antibiotiki - če zdravljenje z zdravili ni uspešno, je potreben premi
slek o operativnem zdravljenju
Aleksandra zoreč
VOŽNJA Z ENOSLEDNIMI MOTORNIMI VOZILI
Ponovno so se pričeli topli in sončni dnevi. Ti pa takojpriva-bijo voznike motornih koles in koles z motorjem - enoslednih motornih vozil, da se zapeljejo po cesti. Med njimi so tudi takšni, ki jim je to prvo vozilo. Ti so še neizkušeni in njihova vožnja v dinamičnem prometu predstavlja veliko tveganje in nevarnost za njih in tudi za druge udeležence v prometu. Izmed udeležencev v prometnih nesrečah so vozniki enoslednih motornih vozil med najboljogroženimi v cestnem prometu.
Da bi vožnja z enoslednim vozilom bila varna in v užitek, je treba upoštevati osnovna pravila, in sicer da:
-	voznik izpolnjuje pogoje za vožnjo takega vozila oz. ima ustrezno vozniško dovoljenje in da njegovo psihofizično stanje dovoljuje vožnjo,
-	je enosledno motorno vozilo tehnično brezhibno in registrirano,
-	je voznik ustrezno opremljen (uporablja homologirano varnostno čelado, oblačila naj bodo živih barv, prav tako čelada, da je še boljopazen v prometu),
-	voznik obvlada vožnjo takega vozila in med njo opazuje reakcije drugih udeležencev v prometu ter temu prilagodi vožnjo,
Pri tem je treba opozoriti tudi na mlajše voznike koles z motorjem in motornih koles. Bližajo se birme, in kot vemo, je ob tem po navadi glavno darilo »moped« - skuter in podobno. Starše opozarjam, da najne dovolijo vožnje z motornim kolesom, če otrok nima ustreznega vozniškega dovoljenja, in sicer za vožnjo vozil kategorije am
-	kolesa z motorjem (moped) prostornine do 50 ccm, do 45 km/h - to si lahko pridobijo pri starosti 15 let, in kategorije A1
-	motorno kolo prostornine 125 ccm, 11 kw, 0,1 kw/kg in trikolo 15 kw - vozniško dovoljenje zanjsi lahko pridobijo s 16. letom starosti. Prav tako najbodo starši pozorni, da njihovi otroci pri vožnji kolesa z motorjem in motornega kolesa upoštevajo zgorajnavedena pravila in izpolnjujejo pogoje.
Policisti Policijske postaje Ptuj bomo za zagotavljanje varnosti povečali nadzor nad vozniki enoslednih motornih vozil,
in sicer bomo zlasti ugotavljali hitrost vožnje, psihofizično stanje voznikov, njihovo opremljenost in tehnično brezhibnost vozil.
Ob tem najopozorim voznike drugih motornih vozil, da naj spremljajo potek prometa in bodo pozorni na voznike enoslednih motornih vozil, sajso manjopazni in jih je mogoče zlahka spregledati, zato naj se pred vsakim nameravanim premikom vozila prepričajo, ali lahko to storijo varno za druge udeležence v cestnem prometu.
Želim vam varno vožnjo.
Bojan nipič vodja policijskega okoliša
-26-
OST/ULI PRISPEVKI
UPORABNIKOM POKOPALIŠČ
Spoštovani!
Ravnanje z odpadki se venomer spreminja, tako je država sprejema še ustrezno zakonodajo za področje ravnanja z odpadki, kateri nastajajo na pokopališčih. To pomeni, da lahko obiskovalci pokopališč s spoštovanjem navodil, ustrezno označenih zabojnikov in razvrščanjem odpadkov ohranimo stroške upravljanja pokopališč v sedanjih stroških, v nasprotnem primeru se nam lahko ti povečajo. Predpis se izvaja na celotnem območju države, tako, da nam ne bo težko ločevati odpadkov ali bomo na svojem ali katerem drugem pokopališču.
Datum začetka izvajanja veljavnega predpisa s katerim je potrebno urediti ločeno zbiranja odpadkov na pokopališču je 1. jan. 2010, ker je odlaganje sveč po tem datumu prepovedano! Sveče morajo biti čiste brez drugih primesi (zemlje, cve-
tja...), torejskladno z uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami U.L. RS Št.:78/08. vsekakor bo potrebno posebej zbirati in predajati sveče, zelene, gradbene in ostale odpadke, za kar je potreben sistem ločevanja na izvoru, katerega zagotavlja upravljavec pokopališča.
1.	sveče bomo odlagali mrežaste posode s pvc vrečami, katere bo upravljavec predal izvajalcu javne službe, za to vrsto odpadkov nastanejo samo stroški prevoza.
2.	prav tako bo potrebno pose-bejzbirati po izločitvi sveč še zeleni del odpadkov iz grobov in vzdrževanja pokopališča. Te odpadke boste odlagali v obstoječi zabojnik brez gradbenih ali drugih odpadkov (lončkov, plastičnih vrečk in gajbic...).
3.	nadalje nastajajo na območju pokopališč tudi gradbeni odpadki, katere je potrebno
izločiti na izvoru in jih predati ali izvajalcu javne službe, ali direktno predelovalcem. Celotne stroške teh odpadkov nosi povzročitelj.
4. in kot zadnja vrsta odpadkov, ki nastajajo na pokopališčih so ostali odpadki, za to vrsto odpadkov bodo nameščene tipske posode.
izvajanje predpisov je obveza, katero bomo izpolnili samo s skupnim sodelovanjem, kajti drugače se bodo povečali stroški, le te pa plačajo vedno uporabniki!
S spoštovanjem!
vodja OE odvoz: Franc MERC Čisto mesto Ptuj d.o.o.
SKLAD DELA
sklad dela s sedežem na ptuju nudi informiranje in svetovanje osebam v postopku izgubljanja zaposlitve
Tudi letošnje leto bo zaznamovano z neugodno gospodarsko situacijo, zato se predvideva, da se bo povečala tudi brezposelnost.
Danes veliko ljudi ostaja brez dela zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, stečaja ali likvidacije podjetja. Kot presežni delavci se znajdejo v situaciji, ko večinoma ne vedo, kako naprej. Ravno z namenom prve podpore osebam v postopku izgubljanja zaposlitve deluje Sklad dela Spodnje Podravje s sedežem v Ptuju, ze v lanskem letu, ko je bil velik porast brezposelnosti, so se v sklad dela vključili presežni delavci, in to predvsem tisti, ki so se odločili, da se ne prepustijo brezizhodni situaciji, ampak se želijo čim hitreje vrniti v zaposlitev oziroma si zadati cilj ostati zaposljiv in aktiven na trgu
dela.
Sklad dela nudi individualne in skupinske oblike informiranja in svetovanja v info točkah, ki bodo organizirane v podjetjih, na sedežu sklada dela in v nekaterih občinah. Osebe, ki se bodo vključile v sklad dela, bodo dobile možnost vključitve v delavnico, ki jo izvaja sklad dela.
v delavnicah bodo dobili napotke, kako se prijaviti na zavodu za zaposlovanje, spoznali bodo možnosti in poti do novega dela in zaposlitve, si zadali zaposlitveni cilj in oblikovali načrt, kako ga doseči. Pomagali jim bomo pri pridobitvi osnovnih komunikacijskih veščin in tehnik, potrebnih za iskanje nove zaposlitve. Srečali se bomo 4 krat po uskladitvi termina.
Delavnice bodo potekale v Ptuju in Ormožu, v dogovoru z zavodom za zaposlovanje bodo udeležencem Sklada dela Spodnje Podravje omogočene tudi vključitve v druge programe,
da se bodo čim hitreje in lažje ponovno zaposlili, kar tudi za njih predstavlja določeno prednost.
Vključitev v sklad dela je prostovoljna in brezplačna.
Prve informacije in vpis v sklad dela vam nudimo v info točkah na sedežu Sklada dela Spodnje Podravje v Ptuju, Aškerčeva ulica 1, v ponedeljek od 9.00 do 11.00 ure in v sredo od 13.00 do 15.00 ure. Pokličete lahko na telefon: 749 34 64 ali GSM: 041 663 359.
informativne ure imamo tudi v prostorih občine Ormož, Ptujska c.6 (soba št.l5a, i.nadstr.), vsak torek od 15.00 do 16.00 ure.
v situaciji, v kateri ste se znašli, niste sami, vendar je prvi korak vaš. Sklad dela vam bo stal ob strani.
Franja Čeh Jelka zabavnik
-27-
OSTALI PRISPEVKI
Jamstveni in Preživninski Sklad ■■ Republike Slovenije
v slovenskem prostoru že dolgo deluje Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije.
- iz jamstvenega sklada lahko uveljavljajo pravice delavci, ki jim je delavno razmerje prenehalo iz razloga insolventnosti delodajalca (stečaj, prisilna poravnava) in izbrisa podjetja iz sodnega registra, za dodatne informacije pokli-
čite brezplačno številko 08011 21.
- iz preživninskega sklada lahko uveljavljajo pravico do nadomestila preživnine zakoniti zastopniki za otroke, ki jim je določena preživnina, vendar je preživninski zavezanci ne plačujejo. Sklad v primeru izpolnjevanja vseh pogojev izplačuje mesečno nadomestilo preživnine, vendar najdlje do dopolnjenega 18. leta otroka.
za dodatne informacije pokličite brezplačno številko 080 14 14.
več informacijlahko dobite na naši internetni strani www. jps-rs.si.
^=KRONIKA KRAJA
MINI ROG BAROVČINA VAŠKEGA PASTIRJA
kratek opis ideje za spominek in njegovo ime
Original je zelo star, šteje več kot 100 let. Ohranil se je na vrbanovi kmetiji v vasi in je sedajpri avtorju Edvardu Kup-čiču. Rog je krajevna znameni-
i
L
t
tost kulturne dediščine. Dolg je največ 25 cm, izvorni rog je goveji.
Avtor se je z idejo prijavil na razpis Lokalne akcijske skupine za naj spominek.
Rog je votel, očiščen in mu je na ožjem koncu dodana pi-skalica, kot jo ima original. Na spodnjem širšem delu je vgra-viran - vtisnjen napis Občina Sv. Andraž v Slov. goricah. Nad njim je letnica prve pisne omembe kraja 1297. Nad tem je vtisnjen grb občine. Na levi strani je napis Mini rog barov-čina - vaškega pastirja. Na desni pa je zapisano Turistična sekcija Društva upokojencev vitomarci. Nad žigom sta ime vasi, od koder je rog, in skupna paša vitomarci. Na levi strani ožjega dela žiga je lahko znak nageljnov cvet, na desni pa putrh - posoda za vino ali pipa za vinski sod.
Služi lahko kot okras - spominek, instrument ali kajdruge-ga. Ta rog je služil pastirju, da je s posebno melodijo zjutraj zbiral živino po kmetijah in jo odgnal na skupno pašo. Proti večeru je z drugo melodijo vodil živino domov. Bile so še druge melodije za zbiranje živine, da se ni preveč razkropila, melodija ob izrednih dogodkih, ko je pastir klical pomoč iz vasi, slavnostne in šegave melodije in še kaj za veselje. Nekaj takih pastirjev je še živih.
zgodovina skupne paše v stari pravasi vitomarci izvira verjetno od naselitve prvih Slovencev. v vasi na vzpetini je bil njihov tabor, vodja pa vitomir. Od tod ime vitomarci. Pod taborom so bili skupni pašniki, na levi, jugozahodni strani celo do leta 1962-63.
-28-
KRONIKA KRAJA
RM VAŠKEGA PASTIRJA ■ Najstarejši mg BAROVilNA. M Je
BAROVČENA	starvečkot 100 let, sejeohranil na
kmetijiVrbanovih,kise rogprena-Ta tog je služil «aškemu pastiiju/ia 531111 reds v ,od- "P»*11 I» s° jesposebno melodijo zjulraj zbiral 9a P,s"rl' Ba,0"čini-. živino po kmetija), h jo odgnal na 2godovina skupne paše v sla.i iktipnopaM.	piavasiVitomard izvira verjetno !e
Proti vefeni je i drugo melodijo odnaselilvep™hSlo«ente», «rafal Svino domov. I9rai je Se v na v!Pcti™ ¡e bil "'itlov dmie melodije za zbiranje iivine; tilMr'vtiii P3™™1'- Mtod,l,di melodije ob izrednih dogodkiitp ko irae krV «omaro. Prvi oradni je pastir klical po pomoč iz vasi, *!!»J"lM0 slavnostneinšegave.	,i5' Pod tabo,om M blli 5kuP™
pašniki, na južno zahodni strani vasi so se ohranili vse do leta 1962-63.
izvirni rog je star več kot 100 let in je last že treh skrbnikov in več rodov vrbanovih po domače.
Rog so staroselci uporabljali tudi kot posodo za pitje, posodo za blagoslovljeno vodo, obešeno ob vhodu v glavno, prednjo sobo (hišo), za vodir,
to je posodo, ki jo je kosec potreboval za namakanje brusa in ga je imel pripetega spre-dajza vrv predpasnika. Nosijo ga tudi haloški kurenti. Nekoč so iz rogov (še v moji mladosti) izdelovali mnoge okraske. Rog je simbol moškosti, poguma in moči (Vikingi, Kelti, biki), čeprav ga nosijo tudi živali ženskega spola, a verjetno le za naglavni okras.
za vitomarčane je izvirni ba-rovčinov rog simbol kulturne dediščine, ki ga spremlja še
mnogo neobjavljenih pripovedi. Skupna paša je omenjena tudi v našem Turističnem vodniku, izdanem leta 2008, pod turistično točko 6 na 22 strani daljše poti, avtor je Edvard Kupčič.
vas ima še mnogo drugih zanimivosti (slovanski tabor, skrita lega vasi, domača imena stara 300 in več let, več kužnih znamenjin kapel, ohranjene staroslovanske besede v lokalnem narečju, pomen imena zaselkov Dol, Dobrava in vrh iz poganskih časov ali prvih ob-dobijSlovanov, globoki klanci in z njimi povezave cest tudi z mnogimi pripovedmi. Skratka, mnogo je tega, kar lahko splošni in raziskovalni turizem nudita. Blizu so tudi tri turistične kmetije s prenočišči.
za nas vitomarčane je izvirni barovčinov rog simbol naše kulturne dediščine.
Edi Kupčič
OBČINSKA KRONIKA
Od 12.12.2009 do 21.4.2010
Nova rojstva: zupanič Nina - deklica Ajda
Čeh Ivanka - deček Jaka Čeh Jerneja - deklica Nena Osojnik Maja - deklica Andreja Hanžel Petra - deklica Tjaša Repič Andreja - deklica Emeli Sedlašek Bernarda - deklica Tinkara
Od nas so se za vedno poslovili: Černel Stanko, Vitomarci 56, rojen 18. 4.1945 Janez Berlak, Vitomarci 34, rojen 10. 6.1940 Štraus Kristina, Novinci 48, rojena 24.10.1926 Golob Zofija, Slavšina 3, rojena 11.5.1930
-29-
Obesanka za rog
RAZVEDRILO
Sudoku je logična uganka, katere cilj je zapolniti kvadratno mrežo, običajno velikosti 9x9. vsako število se lahko pojavi natanko enkrat v vsakem stolpcu, vsaki vrstici in vsakem manjšem kvadratu velikosti 3x3. v mreži so nekatera števila že podana.
volk, koza in zelje
Gre za staro nalogo, ki jo srečamo že v zapisih iz 8. Stoletja.
Neki mož je moral prepeljati čez reko volka, kozo in zeljna-to glavo, v čolnu je bilo prostora samo za moža, ob njem pa še za kozo ali zelje ali volka. Toda, če pusti volka s kozo, bo volk kozo pojedel; če pusti kozo z zeljem, bo koza pojedla zelje; če je prisoten mož, pa seveda ne bo nihče nikogar ali ničesar pojedel. Možu se je vendarle posrečilo prepeljati čez reko volka, kozo in zelje. Kako je to naredil?
( e>iioa 9f|9d9Jd ui ozo>i psnd wej 'Bejq lAJd
eu 9UJA 9S UI OZO>| 9UJEZA U|03 A EPOJ 'UJEJ
psnd ui Bgjq iBnjp eu 9f|9d9Jd e6 '9f|9z uioo
A 9UJEZA '9UJA ZOUJ 9S nB9jq W96njp EU EZO>| af O» OZO>| 9f|9d9Jd ZOUJ OJEZ 'Ef|9Z9f9U >||OA
:A9JIS9a)
Enačaj
v zapisu naslednjih števil in znakov je treba postaviti eno samo črtico, da bo enačajres veljal.
1 + 1+1+ 9-1=150
					6		5	
	1							4
4		8			1	9		
7	2			8				
6			2		3	4		
9	8		4					
			7	9			3	
		6	5					
	9					2		
Pomagajmetulju najti pot do cvetlice.
S


u
h:
?

~L
r
n
i

r
r
v prazna polja pravokotnikov vpiši številke, tako da dobiš v vsaki smeri pri seštevanju 34. uporabi samo številke od 1 do 16.
Aleksandra zoreč
-30-
AKTIVNOSTI DRUŠTVA MLADIH VITOMARCI
Kot vsako leto so mladi tudi letos organizirali »fašenk20i0« in se odpravili naokoli po naši občini, tokrat na temo prašičje gripe
zvečerje grad zasijal v vsej svoji lepoti
■i
Ekipa »Glazeki« iz občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je na 18. prireditvi Gradovi kralja Matjaža v podpeci zgradila najlepši grad po izboru občinstva
Graditelji
Planica
Vabljeni na igre brez meja »Muže 2010« 14. avgusta v lovski dom!

/ _ ]
PREJEM CEPICA STARE TRTE. 5. 5. 2010
r v
Predstavniki društva gospodinj in vino-gradniško-sadjarskega društva so se predstavili s svojo ponudbo
Zupan mestne občine Maribor Franc Kangler in naš podžupan Simon Druzovič ob predaji cepiča stare trte
Trrrrrrcn?
Mestni viničar Tone zafo-šnik ob rezu stare trte
Najstarejša trta na svetu
Ljudske pevke društva gospodinj ob svojem nastopu
Skrbnik - viničar Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2010 Edi Čeh, podžupan Simon Druzovič, predsednica vinogradniško-sadjarskega društva Mojca Druzovič in Karel veršič
Predstavniki Društva gospodinj in vinogradniško sadjarskega društva so se predstavili s svojo ponudbo
podžupan Simon Druzovič z mladimi vinogradniki Tadejem Hrgo, Primožem Rebrecem in Jernejem Firbasom