informator Številka 16 Leto XIX. Titovo Velenje, 17. aprila 1985 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika Štafeta mladosti, priznanje delavcem Gorenja Štafeta mladosti, ki si jo te dni podaja iz rok v roke mladost Jugoslavije, se bo na svoji poti v petek, 19. aprila 1985, ustavila tudi v Gorenju. Mladi velenjske občine so se odločili, da bo osrednja občinska slovesnost ob sprejemu štafete v Gorenju. Ta odločitev pomeni veliko priznanje delavcem Gorenja za napore, ki so vložili, in uspehe, ki smo jih v zadnjem obdobju. Pomeni potrditev Pravilno zastavljene poti in spodbudo za nadaljnje premagovanje težav. Štafeta bo prestopila prag Gorenja v petek ob 8.40 pri tovorni vratarnici, kjer jo bodo najprej sprejeli delavci Gal-vane in Elektronike Široka Potrošnja. Mladi delavci jo bodo nato ponesli skozi obrat Zamrzovalnih omar, kjer bodo stroji za trenutek obstali, delavci pa bodo pozdravili simbol Titove mladosti, bratstva in enotnosti. Štafeta bo nadaljevala pot mimo obrata Zamrzovalni skrinj, med tekočimi trakovi Hladilne tehnike in Štedilnikov ter se za nekaj minut ustavila na osrednjem prireditvenem prostoru, na tovarniški avtobusni postaji, kjer se bo odvijal kulturni program že od 8.25 dalje. Udeležili se ga bodo mladi z vseh velenjskih osnovnih in srednjih šol, delegacije velenjskega združenega dela in nekateri delovni kolektivi velenjskega dela Gorenja. Pot Titove štafete med tekočimi trakovi Gorenja pa pomeni posebno priznanje delavcem ob njih, spodbudo za nadaljnje napore in vzbuja zavest, da mladi velenjske občine poznajo njihov trud in cenijo marljivost njihovih rok. Štafeto mladosti bo v imenu delavcev Gorenja in velenjske mladine pozdravil Jože Janežič, predsednik Kluba štipendistov Gorenja, zatem pa bo krenila na pot po ulicah Titovega Velenja. Dokažimo svojo solidarnost Delavci Gorenja, ki živimo v velenjski občini, bomo s svojim glasovanjem (^i^) četrti samoprispevek glasovali tudi za solidarnostno reševanje nekaterih življenjsko pomembnih problemov v vaš- Delavci Gorenja bomo v petek pozdravili Titovo štafeto ob tekočih trakovih v naših tovarniških halah. Za hip bodo utihnili stroji, delovne roke bodo obmirovale, da bi potem še z večjim poletom in zavzetostjo nadaljevali z delom. Prihod Titove štafete v naše Gorenje je namreč ne le dragoceno priznanje našemu delu, temveč velika obveza, da izpolnimo pričakovanja. Le z delom in s sadovi našega dela lahko izgradimo svojo prihodnost in najlepše izpričamo ljubezen do dragega tovariša Tita in zvestobo njegovim velikim idejam socialističnega samoupravljanja, bratstva in enotnosti med narodi. kih krajevnih skupnostih. Tako bomo tudi dokazali, da znamo ceniti pomoč in podporo, ki so nam jo delavci drugih velenjskih delovnih organizacij izkazali ob premeščanju naših težav in saniranju Gorenja. gorenje sestavljena organizacija združenega dela IMENOVANJE Na seji delavskega sveta Gorenje SOZD, 11. aprila 1985 v Titovem Velenju, so bili imenovani za podpredsednika poslovodnega odbora Gorenje SOZD: • za področje financ Bernard Krivec, dipl. oec., doslej zaposlen v Jugobanki, TB Ljubljana, • za področje marketinga Stane Božičnik, dipl. oec., doslej zaposlen na Ekonomskem centru v Mariboru, • za področje razvoja Anton Hojnik, dipl. ing. Za vršilca dolžnosti podpredsednika za področje družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov je bil imenovan Drago Bahun dipl. sociolog. (ŽA) boljši jutri pri reševanju njihovih življenjskih potreb in naših skupnih KAJ SMO ZGRADILI S SREDSTVI TRETJEGA SAMOPRISPEVKA? Program tretjega samoprispevka se je izvajal po krajevnih skupnostih tako, da so mestne krajevne skupnosti združevale 70% vaške pa 50 % sredstev samoprispevka za sofinanciranje skupnih nalog in prednostnih objektov! V tem času smo tako s skupnimi močmi zgradili prizidek Doma za varstvo ostarelih, otroški vrtec v Šmartnem ob Paki, PTT center in Dom borcev in mladine, uredili smo tudi štiri oddelke za otroško varstvo v Domu učencev v Titovem Velenju in začeli z izgradnjo kombinirane šole, namenjene tako osnovnošolskemu pouku kot dejavnosti glasbene šole. Vse krajevne skupnosti pa so sredstva tretjega samoprispevka namenila tudi za svoje, ta-koimenovane B programe ter o njihovi porabi tudi poročali na zborih krajanov v posameznih krajevnih skupnostih. OBOGATIMO NAŠE DOSEDANJE DOSEŽKE S ČETRTIM SAMOPRISPEVKOM! interesov. Tako naj bi solidarnostno prispevali za izgradnjo vodovoda v krajevnih skupnostih Gorenje, Šmartno ob Paki in Šentilj, ceste v Šentilju, Belih vodah, Zavodnjah, Ple-šivcu in Paki ter Topolšici in kanalizacijo v krajevni skupnosti Podkraj—Kavče. ULTRAZVOK Vse krajevne skupnosti pa so se odločile, da bodo svoj delež prispevale tudi za nabavo medicinske aparature z ultrazvokom, ki omogoča boljšo diagnostiko pri preglede notranjih organov in ožilja. SKUPNI PROGRAM KRAJEVNIH SKUPNOSTI V TITOVEM VELENJU Krajevne skupnosti v Titovem Velenju so se odločile za združevanje sredstev, s katerimi bodo zgradile VII. osnovno šolo, primarni vročevod za mesto in križišče z novo obvoznico v Starem Velenju. V nedeljo, 21. aprila 1985 bomo na referendumu za četrti samoprispevke zapisali svoj ZA in sprejeli programe, ki smo jih oblikovali na zborih krajanov v vseh 26 krajevnih skupnostih velenjske občine! V vsvseh mestnih krajevnih skupnostih smo se dogovorili, da bomo z združevanjem desetih odstotkov svojih sredstev solidarnostno pomagali vaškim krajevnim skupnostim ZAKAJ NOVA OSNOVNA SOLA? Tako kot število prebivalcev v Titovem Velenju narašča tudi število šoloobveznih otrok in po podatkih raziskovalnega projekta Velenje 2000 bo do konca devetdesetih let kar 23 % ali 1000 osnovnošolcev več kot pa jih je danes. Še posebej pa se bo to število večalo v soseski Šale k III, kjer naj bi zgradili 900 novih stanovanj. Vemo, da bi zaradi prostorske stiske že morali ukiniti celodnevno šolo na šolah Veljka Vlahoviča in Bratov Mravljak, vendar prehod na dvoizmenski pouk ne more biti dolgoročna rešitev. V novi šoli naj bi v 24 oddelkih našlo svoj prostor 720 učencev in nedvomno je prav vlaganje v izobraževanje najboljša naložba združenega dela. I. FAZA PRIMARNEGA VROČEVODA ZA MESTO TITOVO VELENJE Dosedaj je izgradnja magistralnih in primarnih toplotnih naprav, kljub težavam uspešno sledila potrebam stanovanjske gradnje. V tem srednjeročnem obdobju je bila načrtovana dograditev črpalne postaje v centralni energetski postaji in izgradnja povezovalnega cevovoda proti Šaleku I in II ter Selu ter obnova magistralnega vročevoda Šoštanj — Titovo Velenje. Po dograditvi primarnega voda naj bi zmogljivosti zadoščale za oskrbo do konca 1990. leta, s primarnim vročevodom na odseku v Starem Velenju pa naj bi zagotovili toplotno oskrbo za vse mesto Titovo Velenje. UREDITEV KRIŽIŠČA V STAREM VELENJU Z dograditvijo obvoznice in preusmeritvijo tranzitnih tokov mimo Starega Velenja naj bi tudi krajanom v tem delu mesta zagotovili normalen promet in življenje ter obnovo mestnega jedra. Večina potrebnih sredstev je že zagotovila republiška cestna skupnost. Prebivalci Titovega Velenja pa smo se odločili, da bomo prispevali za sredstva ureditev križišča obvoznice s Šaleško cesto, ki predstavlja prvo fazo izgradnje obveznice. PROGRAMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Vse krajevne skupnosti so na svojih zborih krajanov sprejele tudi svoje programe četrtega samoprispevka, s katerimi naj bi uredile ne le ceste, vodovode, temveč tudi otroška igrišča, avtobusna postajališča, pločnike, kanalizacije, zelenice, razširile telefonsko omrežje, nekatere so se odločile tudi za kabelsko televizijo in še bi lahko naštevali, saj so ti programi odraz potreb posameznih krajevnih skupnostih. V'/ntcUfjcr W /noj fuhumdjJ^v / KJE IN KDAJ BOMO GLASOVALI? Za samoprispevek bomo glasovali v nedeljo, 21. aprila 1985, na glasovalnih mestih od 6. do 18. ure. KDO GLASUJE? Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo splošno volilno pravico in stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti, ter delavci, ki sicer še niso stari 18 let, a so zavezanci za plačilo samoprispevka. KOLIKO BOMO PRISPEVALI? Samoprispevek bomo plačevali od 1. maja 1985 do 30. aprila 1990 vsi delavci, ki imamo stalno bivališče v velenjski občini in imamo višji osebni dohodek od zajamčenega. Prispevali bomo 1,5 % od neto osebnega dohodka. Enak odstotek bodo prispevali tudi kmetijski zavezanci, samostojni obrtniki, medtem ko bodo upokojenci prispevali 0,75 %, če je njihova pokojnina višja od najnižje pokojnine. Kak DA/Mz/uMju gorenjeproeesmia ©prema Proizvodnja v 1. četrtletju 1985 TOZD vrednost dosežene % dosedanja proizvodnje v 000 plana v po- dinarjih gojnih enot. Poslovna oprema Ptuj črnobeli televizorji 383.104 63 birotehnika 60.369 78 Skupaj 443.473 67 Proizvodnja računalniških in procesnih naprav terminalna oprema 694.673 101 medicinska oprema in sklopi električnih komponent za gospodinjske aparate 38.453 107 procesni sistemi 11.514 108 skupaj 744.640 103 Tehnološka oprema orodjarstvo 175.957 investicijska oprema 43.550 vzdrževanje 96.000 skupaj 315.507 108 Skupaj Gorenje Procesna oprema 1.503.620 96 V Gorenju Procesna oprema smo v prvem tromesečju letošnjega leta dosegli torej 96 % načrtovanega. V tozdu Poslovna oprema na Ptuju je bilo v tem času izdelanih 10.260 črnobelih televizijskih sprejemnikov, od tega so jih 730 namenili izvozu, operativnega plana proizvodnje tako niso izpolnili. Uvedba novega, sodobno zasnovanega in tudi izvozno zanimivega televizijskega sprejemnika TV 108 je terjala namreč tudi spremembe in posodobitve tehnološko proizvodne linije. Težave pa jim je povzročala tudi neredna oskrba, saj so imeli v tem tozdu v prvih treh mesecih letošnjega leta kar 12 tisoč delovnih ur zastojev. V tozdu Proizvodnja računalniške in procesnih naprav so v prvem tromesečju izdelali 1.347 terminalov ali 1 % več kot so načrtovali. Tudi proizvodnja ostalih proizvodov je nekaj nad načrtovano, vendar imajo tudi pri njih zaradi slabe oskrbe 4750 delovnih ur izpada proizvodnje, pri čemer jih 3720 odpade na nabavo, 1030 ur pa na uvoz. V tozdu Tehnološka oprema, kjer so izpolnili plan s 108 %, pa imajo v pripravi nov sistem normiranja proizvodnje, s katerim si obetajo tudi izboljšanje produktivnosti. Stojan Pančur DIALOG 20 — Za opremljanje šolskih učilnic v Sloveniji sta Iskra Delta in Gorenje Procesna oprema ponudila računalniško opremo. V sklop te opreme sodi tudi Gorenjev osebni računalnik Dialog 20, ki bo že kmalu v redni proizvodnji. Minuli teden je bil v Ljubljani sejem učil, na katerem so mladi računalniški navdušenci že lahko preizkusili tudi Dialog 20. Mladi so na sejmu povedali, da je Dialog 20 kar precej dobra zadeva! Mladi že vedo! Kidričeve nagrade V Ljubljani je bila 11. aprila 1985 slovesnost, na kateri so podelili nagrade Raziskovalne skupnosti Slovenije in sklada Borisa Kidriča v letu 1985. Nagrado sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave je prejela tudi skupina strokovnjakov delovne organizacije Gorenje Procesna oprema. Nagrado so prejeli za video krmilni modul KLT— T in zaslonski terminal Paka 3000. Video krmilni modul KLT—T ki je sestavni del video terminala PAKA 3000, v bodoče pa tudi drugih proizvodov E RS, je rezultat večletnega dela strokovnjakov Gorenja Procesna oprema. Razvita materialna in programska oprema omogoča bistveno zmanjšanje deleža uvoza, potrebnega pri izdelavi terminala. Programska oprema je razvita modularno in omogoča hitra prilagajanja karakteristik terminala specifičnim zahtevam oziroma enostavno emu-lacijo različnih tipov sinhronih in asinhronih terminalov. Izdelek je že v redni proizvodnji, piše v obrazložitvi in utemeljitvi za to nagrado, ki jo je prejela skupina strokovnjakov Gorenja Procesna oprema Konrad Steblovnik, dipl. ing. mag. Iztok Gabrovec, Vojko Lončarič, dipl. ing., Andrej Križnik, dipl. ing., Boris’ Krofi., dipl. ing. in Milena Jan. „JUROB" — Jugoslovansko posvetovanje v robotizaciji, od 10. do 12. aprila v Opatiji, je minilo v znamenju številnih referatov, pa tudi razstave robotov in podobne opreme. Gorenje Procesna oprema je predstavila kar celo družino robotov Goro, sodelovala pa je tudi s tremi referati g robotizaciji v Gorenju, o robotu Goro 102, ki je emajlirec v tozdu Štedilniki in novih možnostih robota Goro 103. Prav gotovo so prikazani roboti družine Goro pomenili pravo pašo za oči med številnimi udeleženci in gosti iz vse Jugoslavije v Opatiji, seveda pa Gorenje čaka na tem področju še veliko dela. Kljub doseženim uspehom, znanju in izkušnjam, ki so jih naši strokovnjaki dosegli pri robotih Goro, tudi v drugih okoljih pospešeno delajo na tem področju. Posvetovanje pa je imel med drugim tudi namen spoznati dosežke in združiti ter povezati znanstvene in druge institucije z združenim delom, s proizvajalci in uporabniki robotizacije, kamor sodijo najrazličnejši posluževalni avtomati, mikroprocesorsko vodeni stroji, ki zamenjujejo človeško roko na težjih delih. gorenjee@mmeree Zaključni račun poslovnih enot Gorenja gorenjestotororoito V marcu izpolnili delovni načrt Vse poslovne enote Gorenja v tujini so v letu 1984 dosegle pozitivne finančne rezultate. V nekaterih državah so bili doseženi nadpoprečni tržni deleži, nad pričakovanji pa so bili uresničeni tudi nekateri cilji iz programa sanacije. Trši oreh so bile zaloge, ki jih tako v poslovnih enotah kot v Gorenju Commerce niso uspeli dosledno obvladovati. Zajetno poslovno poročilo o delu poslovnih enot v tujini v letu 1984 je bilo predmet obravnave delegatov delavskega sveta delovne organizacije Gorenje Commerce, na seji 1. aprila 1985. Poslovne enote so v preteklem letu delovale v oteženih gospodarskih razmerah, ki so narekovale ostro bitko s svetovno konkurenco in preudarno obvladovanje posebnih ukrepov, ki so jih za zaščito domače industrije izvajale posamezne države. Tekoče spremljanje tržnih gibanj in učinkov izvajanja sanacijskih ciljev je omogočilo pravočasno in ustrezno ukrepanje zoper nekatere odmike, kar je prispevalo k pozitivnem zaključnemu računu poslovnih enot. Od skupnega lanskoletnega izvoza sozda Gorenje so poslovne enote v tujini izvozile 76 % ali 85,5 milijonov dolarjev, kar je nekoliko pod planom, ker je del izvoza članic sozda potekel mimo poslovnih enot, čeprav so le-ti aktiv- no sodelovale pri njegovi realizaciji. Pospešene aktivnosti in nezmanjšana skrb za obvladovanje terjatev do kupcev so dale otipljive rezultate, saj so poslovne enote od začrtanega dopustnega 1,6 % povečanja terjatev do kupcev le-te zmanjšale za 16 %. Prav tako spodbudne rezultate so dosegli pri zmanjšanju terjatev poslovnih enot do Gorenja Commerce za 69 %, cilj je bil 36 % zmanjšanje, in pa pri zmanjšanju obveznosti poslovnih enot do Gorenja Commerce za 38 %, planirali so 22 % zmanjšanje. Kljub raznim ukrepom in naporom pa poslovne enote niso bile uspešne pri obvladovanju zalog, saj so se le-te povečale za 12 %. Med razloge za odmike na tem področju sodi zavestno ustvarjanje določenih zalog zaradi morebitnega izpada planirane dobave iz Gorenjevih tovarn. S svojimi zunanjetrgovinskimi aktivnostmi v preteklem letu so poslovne enote v bilancah držav, v katerih delujejo, izkazale pozitivne poslovne rezultate. Omeniti je treba, da so v Go,-renju Koerting Italija, kljub pozitivnemu finančnemu rezultatu, prisotni odmiki od sanacijskega programa, predvsem pri nedoseganju plana prodaje. Zato strokovne službe delovne organizacije Gorenje Commerce in poslovodni delavci v Gorenju Koerting Italia pripravljajo oceno stanja, ki bo podlaga za oblikovanje ustreznih vsebinskih ukrepov. V delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja v Titovem Velenju so meseca marca izpolnili delovni načrt s 103 %. Kljub novi izvedbi konstrukcije upravljalne enote za barvni televizijski sprejemnik brez zastojev v proizvodnji! V mesecu marcu so v delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja izdelali 1.415 barvnih televizijskih sprejemnikov, 549 glasbenih centrov in 908 zvočnih omaric. Delovni načrt so izpolnili s 103 %, kar je lep delovni dosežek. Vrednost proizvodnje v tem mesecu je 262.685 tisoč dinarjev in je bil s tem operativni načrt dosežen s 142%. V prvem četrtletju 1985 so skupno izdelali že 5.438 barv- Povečana proizvodnja, nezadostna oskrba z reprodukcijskimi materiali s strani kooperantov in tudi več bolniških izostankov otežuje normalno doseganje plana. V predzadnjem tednu meseca marca smo v našem tozdu zaostajali za načrtovanih 1631 izdelkov. To pa je bil tudi povod, da je za izpolnitev postavljenega načrta bilo potrebno delati nadure. Delo za tekočim trakom včasih res utruja. Misli hite domov, kjer še vedno čaka kakšno delo, čaka družina. Kljub temu pa naše sodelavke ostanejo za tekočimi trakovi, za stroji, med razbeljenimi pečmi nepretrgoma včasih tudi 16 ur, da izpolnijo sprejete delovne načrte. S tem ponovno dokazujejo pripadnost Gorenju, da da vsak svoj delež k naporom za sanacijo in izboljšanju razmer v Gorenju. Marec je mimo. Kljub teža- nih televizijskih sprejemnikov, 637 komponent glasbenega stolpa, 709 glasbenih centrov in 2.802 zvočni omarici. Letni delovni načrt je s tem izpolnjen z 31 % (v pogojnih enotah). Vrednost proizvodnje v prvem četrtletju je 685.302 tisoč din, kar je 25 % predvidene letne vrednosti proizvodnje. V proizvodnji se zavedajo pomena izpolnjevanja proizvodnih načrtov in zato si seveda prizadevajo, da bi plan kar najbolj uresničili. Doslej sole redkokdaj presegli delovni načrt. V mesecu marcu pa so začeli še z novo konstrukcijsko izvedbo upravljalne enote za barvni televizijski sprejemnik. S tem pa niso imeli posebnih težav pri uvajanju v proizvodnjo in tudi to jim je omogočilo omembe vreden proizvodni uspeh. - vam v redni proizvodnji smo v tozd Štedilniki dosegli 100 odstotni plan za ta mesec. Dokaz več, da bomo samo s skupnimi močmi, napori, seveda brez izjem, zagotovili pogoje za sanacijo Gorenja. In to smo dosegli v veliki meri tudi s pomočjo naših sodelavk, ki so nepretrgoma 16 ur delale na najtežjih delovnih mestih v naši proizvodnji. Franc Višner Obnovitev kuhinje Vsi tisti delavci, ki bodo delali med prazniki in prostimi dnevi od 28. aprila do 5. maja, bodo lahko dobili suhi obrok malice, če se bodo zanj pravočasno naročili! V tozdu Gostinska enota Gorenja Gospodinjski aparati bodo med prvomajskimi prazniki opravili večja obnovitve- gorenjegospodhjsBcD aparati Napori za doseganje plana na dela v kuhinji. Zamenjali naj bi talne in stenske obloge, razne napeljave, s čimer bodo izboljšali delovne pogoje. Zaradi teh obsežnejših obnovitvenih del v kuhinji med 27. aprilom in 5. majem ne bodo mogli pripravljati hrane. Ker pa bo takrat kljub praznikom delalo več delavcev tozda Tehnološka oprema, delovne organizacije Gorenje Servis in skupnih služb (tudi dela pri inventurah) bodo v tozdu Gostinska enota organizirali obroke suhe malice. Malico bo- do vsak dan vozili iz restavracije REK, vendar pa le vnaprej naročeno količino malic in na osnovi posebnih, z datumom označenih blokov. Zato morajo poenterke v tozdih in skupnih službah do 20. aprila zbrati naročila po dnevih ter v Gostinski enoti zbrane bloke zamenjati za nove, opremljene z datumom. V tozdu Gostinska enota tako poudarjajo, da bodo redne obroke malice lahko zagotovili le tistim delavcem, ki se bodo pri poenterkah pravočasno naročili. JANKO DEBENJAK Delavci Gorenja smo spet izgubili enega izmed naših sodelavcev. Sredi dela in snovanja je prehitra smrt pretrgala življenjsko pot Janku Debenjaku, samostojnemu tehnologu v tozdu Pralna tehnika. Janko, rojen 10. januarja 1950 v Celju, po poklicu strojni tehnik, je dve leti delal v delovni organizaciji Žična Celje, od 1976. leta pa v naši delovni organizaciji. Bil je dober človek, prijatelj, strokovnjak na svojem področju, sodelavec, ki je s svojim znanjem pomagal sodelavcem. Bil je priljubljen med sodelavci, bil je naš Piki. Cenili smo njegove človeške lastnosti. Njegova nenadna smrt je boleče odjeknila med nami, saj je bil še v petek, 5. aprila z nami, teden dni kasneje pa smo se od njega za vedno poslovili. Tako se moramo z bolečino v srcih sprijazniti z dejstvom, da je med nami nastala praznina. V našem oddelku ne bo več njegove prijazne in hudomušne šegavosti, s katero nas je, ko smo bili utrujeni, zaskrbljeni in obupani, bodril, da nič na svetu ni tako težko, da s skupnimi močmi ne bi šlo. Tako bomo morali prej skupno začrtano pot prehoditi sami in ga bomo na vsakem koraku močno pogrešali. . Sodelavci Iz delegatskega gradiva POKOJNINSKO INVALIDSKO zavarovanje Prihodnje sredo bo seja republiške skupščine skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja. Delegati naše skupnosti pa bodo svoja stališča uskladili na jutrišnji seji. Pri obravnavi gradiva so naši delegati posebno pozornost Posvetili predvsem predlogu Pravilnika o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje ter osnutku dolgoročnega plana skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja do leta 2000. Ocena potrebnih sredstev za uresničevanje razvojnih usmeritev skupnosti temelji na tem, da se obseg pravic zavarovancev in upokojencev ne bo spreminjal in bo ostal tak kot je opredeljen z veljavnimi predpisi. Predvideno je, da se bo povprečno število uživalcev pokojnin povečalo od 281.000 v prihodnjem letu na 315.000 v letu 1990. To je letno povečanje za 2,8 %, medtem ko naj bi pov- RAZPISNI POGOJI ZA ŠOLNINE V ŠOLSKEM LETU 1985/86 V prejšnji, 15. številki Informatorja, 10. aprila 1985, je bil objavljen razpis šolnin za šolsko leto 1985/86. Razpis za šolnine je bil skupen za usmeritve in in stopnje za vse delovne organizacije, tozde in delovne skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. Razpisni pogoji so naslednji: Prijavi se lahko delavec ali delavka Gorenja, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da je vpisan v šolo oziroma izpolnjuje pogoje za vpis izbrane smeri — da ima 1 leto delovne dobe v Gorenju — da je smer in stopnja šolanja, za katero se prijavlja, razpisana — da ni kandidat na stroške podjetja že obiskoval šolo iste stopnje — moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Še pred obravnavo vlog s strani pristojnega organa morajo kandidati za šolnine opraviti psihološki test. Prednost pri podelitvi šolnin bodo imeli delavci ali delavke, ki: — so uspešno opravili psihološki test — se posebno odlikujejo pri opravljanju del in nalog, za katere so zadolženi (oceno uspešnosti poda pristojni vodja) — so izbrali študijsko usmeritev skladno z deli in nalogami, ki jih opravljajo — ob izenačenih ostalih pogojih imajo daljši delovni staž v Gorenju. Kandidati za šolnino izpolnijo prijavo na posebnem obrazcu, ki ga lahko dobijo v Izobraževalnem centru (TOZD Plastika, drugo nadstropje), pri tovarišici Podhovnikovi. Rok za prijavo je 30 dni po objavi v Informatorju. Delavci, ki se že izobražujejo, morajo k prijavi priložiti še potrdilo vpisa in opravljenih izpitih za tekoče šolsko leto. Z rezultati razpisa bomo kandidate seznanili najkasneje do 15. iuliia 1985. Izbrani kandidati bodo v Izobraževalnem centru sklenili pogodbo o medsebojnih obveznostih v času šolanja s TOZD (DSSS), ki je razpisala šolnine. prečno število uživalcev kmečkih pokojnin znižalo od 33.200 na 27.000 ali 5,5 % letno. Za 5,4 % letno naj bi se povečalo tudi število uživalcev denarnih nadomestil na podlagi invalidskega varstva, denarnih nadomestil za telesno okvaro ter dodatka za pomoč in postrežbo. Predvidevajo tudi, da naj bi stopnje prispevkov ne spreminjale, razen prispevne stopnje osnovnega prispevka zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se plačuje iz osebnih dohodkov ter prispevnih stopenj kmečkih prispevkov. Te stopnje se bodo zviševale, pri čemer bo njihova višina odvisna od vsakokratne vrednosti programa skupnosti. Vsekakor bodo dokopčno izračunane, ko bo znan osnutek resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana venije in izdelan osnutek finančnega načrta skupnosti. TELESNOKULTURNA SKUPNOST Včeraj, 16. aprila 1985 je bila 9. redna seja skupščine velenjske telesno-kulturne skupnosti. Poročilo o delu in sprejemu programa in finančnega načrta za prihodnje leto. Delegati so obravnavali tudi razvrstitev telesnokulturnih organizacij. Na osnovi sprejetih kriterijev so sedaj vsi OTKO izenačeni in imajo enake izhodiščne možnosti. INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Šervis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organjzacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet predsednik: dr. Jože Zagože_n, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Zohar-Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/,72 z dne, 23. 1. 1974. SPOROČILO ŠTAFETE MLADOSTI 1985 Najlepše je začeti s Titovo besedo — o sebi in o vsem, kar je drugačno od običajnega, mirnega življenja. Teh besed se zavedamo bolj kot kdaj prej, kajti časi so preresni. Samoupravljanje se nam je ustavilo. Grozijo nam neenotnost In prepiri. Standard je začel padati, tega pa smo se bili odvadili. Se malo, pa bo milijon brezposelnih! Izpostavljeni smo. Marsikdo brusi ob pogledu na nas zobe. Neuvrščenost je mnogim trn v peti. V svetu — mnogo vojn, lakote In brezpravja. Morda nam bo kdo zameril, ker smo to sporočilo tako začeli. Vendar nismo površni niti zaletavi, nismo pozabili »45«, nismo pozabili niti enega boja zmage niti ne molčimo o njh. Ponosni smo nanjeI Toda med vsemi zmagami nam Je najljubša — naslednja. Boj, ki ga sedaj bijemo, osvešča in krepi na nov način. Težko je, toda ali je prvič?! Naša mladost je za kakšno stvar tudi prikrajšana, pa vendar ima tisti nujno potrebni žar in lepoto, prinaša izziv ustvarjalnosti in požrtvovalnosti. Dobro je, da boja za socializem nikoli nismo idealizirali in da nas nikoli ni razvajal. Kakorkoli je danes težko biti mlad, ni druge izbire, kot da živimo in se bojujemo. To so Titove besede In zgled, pa tudi naše prepričanje. Tito je naš navdih. Zaupal nam je, mi pa smo mu vračali z ljubeznijo in delom. Titov odnos do mladine je bila njegova skrb za prihodnost naše revolucije. Naš odnos do Tita pa odgovornost za lastno prihodnost. Vemo, tudi ml nismo brez napak. Očitajo nam, da smo generacija brez idealov, ki raje umolkne, kot da bi se bojevala. Ni čisto tako. Molčimo, zares, bolj, kot bi smeli. Pa tudi delali bi lahko bolje. Toda tudi podcenjujejo nas. Imamo ideale, vendar ne pristanemo na to, da bi bila poslušnost merilo privrženosti ciljem revolucije. Jugoslovanska socialistična revolucija zahteva boj. V tem boju, bodimo realni, zahtevajmo tudi »nemogoče«! Bodimo hrabri, pa tudi modri! Bodimo demokratični, pa tudi brezkompromisni! Le takšen boj nam zagotavlja, da bomo nosilci sedanjosti, In ne pripravniki prihodnosti. Zmaga samoupravljanja, bratstva in enotnosti — z Zvezo komunistov Jugoslavije na čelu — vodi iz življenjske utesnjenosti v varno življenjsko perspektivo. Po človekovi meri! Če je tako, zahtevamo, da se revolucionarni cilji hitreje in dosledneje uresničujejo, da bomo tudi ml graditelji! Da bo delavski razred vladajoči razred, kakor mu zgodovinsko in po naših opredelitvah pripada. Z vsem srcem smo na strani teh opredelitev In zato, tako smo prepričani, Imamo pravico, da to zahtevamo tudi od drugih. Sporočamo še, da se bomo bojevali. Kakor Tito. MLADINA IN PIONIRJI JUGOSLAVIJE Štafeto bodo po Gorenju nosili mladinci tozda Pralno— pomivalne tehnike Borut Dik-lič, Marjana Dreu in Tončka Krenker, Gorenje Commerce, Darja Konečnik, Vanda Mače rl in Metoda Žagar, Gorenje Notranja oprema, Majda Gav-ce, Milanko Zgonjanin in Milan Šefer, tozda Tehnološke opreme, Milan Klančnik, Tončka Piskar in Vlasta Pač-ni, tozda ZHT, Nataša Fišek, Marinka Jelen in Mira Piser, tozda Štedilnikov Gordana Jovič, Ružiča Delovski in Vera Pejakovič, Gorenje Elektronika široka potrošnja Milan Brložnik, Miran Napotnik ter, Štefan Senič, tozda PRPN Peter Pirnat, Dragan Rajkovič in Jože Čižmek, Gorenja Servis Dušan Farčnik, Zdenka Šoper in Romana Jelen ter tozda Galvane Vinko Vidakovič, Jadranka Jajčevič in Slavica Mitrovič. ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii: iiffiisiiiiilliliiiiilll ii:::::::::::::::::::::: iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1111 iiiiiiiiiiiii iiiiii iiiiii r sjailllllllill llllllllllllllllilii:::! ■lili ~\T m tii iSti! ii!!! iiiiij-iirri": lllllilllllliliiiiillilliliillll 111111111.............. iiil 1 M && lil [to ih LEGENDA SPREJEMA ŠTAFETE MLADOSTI 1985 IN KJE JO BOMO POZDRAVILI DELAVCI GORENJA MED NJENO POTJO? 8.25 — prireditveni prostor z osrednjim programom — delavci Gorenja Commerce — delavci Gorenja Servis — delavci vseh DSSS Gorenja v Titovem Velenju — delavci IB — delavci Tehnološke opreme — delavci Notranje opreme 8.35 — prihod štafete v Gorenje 3 — delavci Galvane — delavci EŠP — delavci PRPN 8.35 - C - 8.35 - D - 8.35 - £ - pot štafete med delavci Gorenja delavci Zamrzovalnih skrinj delavci Skladišč delavci PPT delavci Vzdrževanja delavci Laboratorija delavci stare TV hale delavci dela Hladilne tehnike delavci Pohištva delavci Plastike delavci Embalažnice delavci dela Tehnološke opreme pot štafete mladosti po Gorenju osrednji prireditveni prostor POSEBNO OBVESTI- LO! Zaradi termina osrednje slovesnosti ob sprejemu štafete mladosti, se bo malica v Gorenju pričela ob 8.45, potekala pa bo po ustaljenem razporedu!