di?EJ?,N,Stvo ,n UPRAVA v Gorici v ulici J*‘Va Piazzutfa 18 - Cena oglasom po dogovoru. "Prto vsak delavnik od 10. - 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK ijzjijDiE vs\k;o sredo Poitni ček. račun št. 9 - 17768 — Poštnina plačana v rotaviai - Sp«d. in akbonamcat« poslale II. Cruppo Leto IH. štev. 35 GORICA DNE 27. AVGUSTA 1947. Cena L. 10 ČUDEŽ IZ VEKA V VEK Kadar slišijo govoriti o čudežih, s® mnogim vzbujajo dvomi nad res-‘“eaostjo čudežnih dogodkov. Čudež namreč dogodek v vidnem stvar-f1'U’ P°vzročen po nadnaravnih si- • pa živimo v času, ko ljudje vei'uJ°jo v nadnaravni svet in *• ušajo tudi čudežne dogodke na-ravno razložiti. Nič čudnega torej. Cfc otroci tega časa, dvomijo nad Jjiozuostjo in resničnostjo* čudežev, ve Pa ui,e&nt' biti usodno za njih ei'o. Čudež t se namreč navajajo v°‘ va^no, čeprav ne edino potrdilo ei°* torej zdvomijo nad čudeži, rado zgodi, da se zarnojo v temeljih tudi vera povprečnih ljudi. kakšnih čudežev bi si želeli ? Gotovo jo, da modernega človeka guno vsako poročilo o čudežih. a tudež napravil na nas vtis, bi >i6dysom želeli bid sami priča ^dežnemu dogodku. Cesar sami 0 Vldijo in ne otipajo, je za mnoge ‘^odurne ljudi, kakor da ni. Značii-10 Je za našo dobo, da gradi vso LCcto na izkustvih. r°°i sedanjega časa si tudi kot «i-mki želijo za svojo vero otiplji-( dokazov. Njih versko prepričajo bi So zeio poglobilo in utrdilo, W mogli zanj navesti, čudež, ki bi u n° bil časovno in krajevno od-^ijeu, marveč bi mu bili osebica in bi ga sami doživljali. Čudež po naših željah , r Je kje na svetu čudež, ki ustroji lom željam2 Dal Je neki čudež, smo mu vsi priča, ga lahko vi-opazujemo in doživljamo. Ta je katoliška Cerkev. ^rkev je čudež v toliko, v koli-Je organizacija, ki si njenega Bl°Ju, življenja in nepremaglji-sti ne moremo razložiti m umeti le* nadnaravnih sil. Čudež je obstoj Cerkve Kako naj sd samo naravno razlo-kJnio skoraj 2000 letni obstoj Cer-v® vkljub neprestani borbi proti Jej"; Cerkev za svoj gbstoj ne po-^e^uje takih sredstev kakor držaji' ^iso gospodarske ali politične °wstd tega ali onega naroda, raz-> stanu, zaradi katerih cerkev ^taja. tv f^di niso dinastične vezi, ki ve-^ejo Cerkev v celoto. Cerkev se ne - z oboroženimi silami. Jasno je torej, da organizacija rkve obstaja po neki sili, ki ni ,Jl'-mo naravna. čudežno je njeno življenje Kako naj si samo naravno razlo-111 o notranje, svetu odmaknjeno j ijenje Cerkve, ki pa je vendar ze-delavno in plodovito? Življenje itivu°. Množica blaženih in sve- • ki jih Cerkev neprestano dviga nam Lo dokazuje. Tudi v sil? Pog"ledu 80 očitne nadnaravne ^ uePrestano delu- ^udežne so njene zmage končno, kako naj si samo na-razložimo nepremagljivost ; ^ Že 2000 letni obstoj CcrKve 3e i'i'e zadosten dokaz, da je Cerkev ne- . magljiva. Nepremagljivost Cer- Vft v% 4ev *’a Postane za nas doživeti ču-^ • ee imenujemo nekatera imena Zadnjiili 150 let. Napoleon,. Bis-&o]f • ^0mbps, Calles, Hitler, Mus-j.jj. !u i- dr. so imena, okrog kate-j0V Uluiizanih mnogo težkih bo-lc ’ * Jih je Cerkev bojevala s sve-,v novejši dobi. Mi smo bili pri-v uko so nekateri teh bojev prešli Rodovino. Tudi njih izid nam je znan. V boju s Cerkvijo so vsa dela in ustanove njenih sovražnikov ] ropadla, Cerkov pa jo ostala. Cerkev teh bojev ni izzvala, napovedane pa je sprejela v zaupanju na božjo pomoč. Tudi razvrstitev bojnih sil je vedno prepustila Bogu, ki je Bog vojnih čet. Po vsem tem je Cerkev za nas doživeti čudež. Izgledi za bodočnost Kakšen bo izid velikanskega boja, ki se bije proti Cerkvi danes po vsem slovanskem svetu, ne iz-vzomši našo Slovenijo? Mi vemo, da Cerkev v tem boju trpi velike zgube, žrtve in duhovne razvaline. Mi pa tudi verno, da je Cerkev čudež, ki traja iz veka v vek. Ob koncu tega boja bo še enkrat izpričano, da v Cerkvi delujejo nadnaravno siila. Še enkrat bo potrjeno, morda bolj sijajno kot kdaj koli, da je Cerkev naj večji čudež vseh časov. In ta čudež lahko bolj kot vsi drugi v nas utrdi krščansko vero. Že danes so opaža tudi med našim narodom, kako prav strastna borba proti Cerkvi krepi v najboljših ljudeh vero, kajti na temnem ozadju hudobijo so v čudoviti lepoti in moči kažeta Kristus in njegova ne vesta Cerkev. PET VELIKIH PREGREH mnogih italijanskih nekomunistov 1. Da istovetijo Slovane s komunisti in da pripisujejo komunistično satansko nasilje slovanskemu značaju. 2. Da radi tega Slovane sovražijo in njih begunce preganjajo, namesto da bi z njimi sočustvovali in jim bili hvaležni, ker je njih usoda za Italijane same najboljši opomin, da se e-nake usode pravočasno rešijo. 3. Da s tem rušijo v italijanskem narodu, odpor proti komunizmu, ki je povsod enak, Iger koli pride na oblast. 4. Da nočejo gjriznati svoje sokrivde, da je komunizem zlasti v Jugoslaviji dobil oblast v roke. 5. Da s svojim anahronističnim nacionalnim šovinizmom vzbujajo v vrstah poštenih Italijanov nevoljo proti nekomunistom in simpatije do komunistov, ki neprestano zagovarjajo sodelovanje in bratstvo med narodi — in Italijanov radi narodno sti nikjer ne preganjajo. Vsi ne razumejo, da je komunizmu tudi govorjenje o bratstvu le limanica za naivne dobre ljudi. Ne bodite slepi pritlikavci v veliki dobi!! \ Zločin za zločinom Msgr. dr. Jakob Ukmar je bil poobla-š.:er od sv. stolice, da birmuje po Istri. V nedeljo dne 24. t. m. je birmo val v J.anišču. Okrog poldan šo ga napadli v župnišču, kjer so njega smrtno ranili in g. Jiulesiča s srpom zaklali. G. župnika iz Golaca Kristiana so pred dnevi odvedli in sedaj so našli njegovo golo truplo vse razmesarjeno. Sv. oče S prvim avgustom se je sv. oče preselil v Castel Gandclio, svojo vilo sredi Albanskih gora, da se nekoliko oddahne od naporov svoje odgovornosti polne službo. Pater Lopold •Peta obletnica smrti patra Leo polda Mandiča iz Novega grada, ki je umrl v Padovi, jo bila nov dokaz velike popularnosti, ki jo uživa ta preprosti kapuein. Velikansko množice so se ves dan zbirale v cerkvi očetov kapucinov v Padovi poleg celice, kjer je p. Leopold presedel toliko let v spovednici. Zborovanje katoliških mož Prvi tedlen septembra se bodo zbrali v Rimu katoliški možje iz I-lalije. Prišli bodo s posebnimi vlaki. Pričakujejo jih na desettisoče. Ta kongres italijanskih katoliških mož se bo vršil ob priliki 25 letnice ustanovitve ital. Katoliške akcije mož. Katoličani v Palestini Sedaj, ko se ves svet zanima za palestinsko vprašanjo, ki ga ne morejo rešiti, kor no vedo, komu bi Palestino dali (Judom ali Arabcem), jo ameriška Zveza za katoliški vzhod predložila varnostnemu svetu noto, v kateri zahteva, naj pri rešitvi palestinskega vprašanja ne pozabi zaščititi verske koristi, ki jih imajo v Sveti deželi kristjani vsega sveta. Gre predvsem za svetišča na raznih krajih, ki so posvečena spominu Gospoda Jezusa Kristusa, in za razne krščanske občino, zlasti katoliške, ki štejejo čez 50 tisoč vernikov. Varuhi glavnih svetišč v Sveti deželi so sinovi sv. Frančiška Asiiker«. Škof Mahnič Iz časopisov smo izvedeli, da jo v Slavonski Požegi izšla knjiga »Biskup Mahnič«, življenjepis našega velikega rojaka škofa Mahniča, ki ga je napisal pater Ignacij Radič, prijatelj in spovednik Mahničev na Krku. Življenjepis je prvi to vrste, kajti do sedaj nismo še imeli Mahničevega življenjepisa. V njem je zelo dobro podano deio ško-i'a Mahniča na Krku. Iz kratkega odlomka, ki ga prinaša list »Gore srca«, se vidi, kako se je dr. Mahnič boril na Krku z isto odločnostjo za krščansko resnico in pravico kakor v Gorici iu mu zato tudi tam ni manjkalo nasprotnikov. Sv. Sinod V Moskvi se jo končalo letno zasedanje sv. Sinoda, kateremu je predsedoval moskovski patriarh A-lekt;ej, ki ima naslov patriarha vseh Eusij. Znano je, da jo sv. Sinod ustanovil Peter Veliki, da je z njegovo pomočjo vladal ruski cerkvi. Ko so jo po oktobrski revoluciji 1917 cerkev v Rusiji ločila od države, so ukinili tudi sv. Sinod kot oporvražono orodje sužnosti rusko cerkve. Pred par leti, ko jo Stalin sklenil, da vrne pravoslavni cerkvi nekfij verskega življenja, ji je vrnil tudi staro caristično ustanovo sv. Sinoda, da bi z njegovo pomočjo delal isto kot carji, t. j. kontroliral življenje ruske pravoslavne cerkve. Stolno cerkev v Varšavi bodo pozidali. Mei vojno so jo Nemci porušili kakor skoro vso Varšavo. Kardinal Hlond je imel poiitifikaluo mašo med ruševinami in ob tej priliki je pozval poljske vernike in vernike vsega sveta, naj pripomorejo s prostovoljnimi darovi, da bi se etolnica čimprej pozidala. Sv. maši je prisostvovalo velikansko število ljudi. FANTJE! NE POZABITE, V SOBOTO ZVEČER SE ZAČ NEJO VAŠE DUHOVNE VA JE. DUHOVNE VAJE SO ZA VSAKEGA DNEVI DUHOV NEGA VESELJA, BOŽJE Ml 1 /OSTI, NEBEŠKE SREČE! OKNO V SVET Ameriški trgovinski minister Harriman ;e izjavil 18. t. m., da so Združene države odločene pomagati svobodnim narodom pri ohranitvi svobodnih ustanov »proti grozečemu "imperializmu policijske države.« i Bivši veleposlanik v Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji je izjavil, da novi imperializem »ni poplavil kolonalnih narodov, temveč tako rekoč vse narode Vzhodne Evrope m da grozi z zasužnjenjem Zahodni Evropi.« Harriman je nadalje izjavil: »Združei.e države posedujejo potrebne vire in prepričanje za pomoč drugim narodom, da vzpostavijo gospodarski in politični red in lako zmanjšajo nevarnost, ki prihaja od »sile, ki dela na svetu za ubtvaritev kaosa v svoje lastne na-Dostavil je: »Ko se ustav-ljarno pred bitko, ki je prod nami, ne smemo podcenjevati naše sile. Naša država s prebivalstvom, ki je manjše kot šestina vsega sveta, ima večjo industrijsko proizvodnjo, kot jj vsa skupna proizvodnja ostalega sveta.« OKROG SVETA. Ameriški letalec kapetan Wil]iam Odom je napravil z letalom polet okrog sveta v 73 urah, 5 minutah m 40 sekundah. Preletel jo 32 tisoč kilometrov. Ko je ietel čez ameriške Skalnate gore, je v letalu zaspal. Po eni uri in 40 minut so je zbudil in s strahom opazil, da leti proti severu mesto proti jugu, in sicer naravnost proti goram. JOAN LESLIE, ameriška katoliška filmska igralka, uslužbena pri družbi Warner Bros, je odrekla sodelovanje pri nekem filmu, ki je nemoralen. NEODVISNA INDIJA. 15. t. m. je Britanska Indija prenehala biti angleška kolonija in se razdelila v dva domimona, ki so priključujeta kot neodvisni državi britanskemn imperiju. Nova dominiona se imenujeta Hindustan, kjer prevladujejo hindujci, in Pakistan s pretežno muslimanskim prebivalstvom. Oba dominiona so nahajata prav-no-politično na stališču ostalih britanskih dominionov, kot so n. pr. Kanada, Avstralija, Južna Afrika: sta samostojni državi, neodvisni c d londonsko vlade, priznavajoči nad seboj edino angleškega kralja. Angleški kralj je v domimonih zastopan po svojem vrhovnem guver-' nerju: v Pakistanu je bil imenovan >;a guvernerja mohamedanski voditelj Ali Mohammed Jinnah, ki je obenem tudi predsednik ustavodajno skupščine, v Hindustanu je pa za vrhovnega guvernerja dosedanji indijski podkralj Lord Mountbat-ten. V PALESTINI NI MIRU. Židovske teroristične tolpe nadaljujejo z nezmanjšano silo boj proti Angležem. Mod temi organizacijami se odlikuje po svoji neustrašeni zagrizenosti Irgun Zvai Leumi. V zadnjem času so se začeli v Palestini spet sponi imed Židi in Arabci, kar se ni dogajalo že več let. Židje dolžijo Angleže, češ da so oni spet razvneli to spore. V londonski spodnji abor-nici 'jo izzvala veliko presenečenje izjava nekega poslanca, ki je trdil, da je zvedel iz zanesljivega vira, da se na Kavkazu pod sovjetskim vodstvom vežbajo židovski teroristi. — Nemiri prihajajo vedno iz i-stega gnezda. GRŠKI PARTIZANI so proglasili v severni Grčiji svojo hribovsko vlado, ki ji načeluje general Markos. Nova vlada je že začela izdajati svojo zakone: med prvimi je zakon, ki določa ustanovitev ljudskih sodišč, ki bodo začela v imenu komunistične paiJlije neusmiljeno trebiti vse nasprotnike KP. — S pokončanjem nasprotnikov se doseže enotna »demokratična fronta«. POLITIČNI SVETOVALEC generala Mae Artliura veleposlanik George Atchoson se je smrtno ponesrečil z letalom, ki je bilo namenjeno iz Japonske v Ameriko. At-choson je bil eden najboljših ameriških strokovnjakov za vprašanja Daljnega vzhoda. RUDARSKA NESREČA. V nekem angleškem rudniku v kraju Whilehaven so je pripetila’ grozna nesreča. V rudniku je nastala velikanska eksplozija, ki je pokopala l(J7 rudarjev. Od pokopanih rudarjev so so rešili samo trije. Vsi drugi so mrtvi. EGIPT SE POSTAVLJA Egiptovska vlada je sporočila vsem državam, ki uporabljajo Sueški prekop, da jo morajo odslej obvestiti vsaj 10 dni prej v primeru prehoda kako vojno ladje skozi Sueški prekop. Dosedaj je bil prehod popolnoma svoboden za trgovske in za vojne ladjo . NESREČA NE POČIVA. V ladjedelnicami španskega pomorskega mesta Cadiza je izbruhnil požar, ki ji« zajel zaloge mumcije iu povzročil strahovito eksplozijo. Žrtve so visoke: v prvem hipu so mlSteli 500 mrtvih in 5000 ranjenih. Ni še pojasnjeno, ali gre za nesrečo aii za sabotažo. Mednarodni žosistični kongres Ob priliki la. obletnico ustanovitve žosizma v Kanadi so je vršil v glavnem mestu Ottawi in Montrealu velik mednarodni kongres žosi-stičnih organizacil vsega sveta. U-deležilo se ga je 250 zastopnikov 48 narodov. Kongres je otvoril papeški nuncij v Kanadi msgr. Antoniut-ti. Mod udeleženci so bili še kan> nik Cardun, ustanovitelj žosizma, kardinala Gerlier iz Lij ona in irings iz Koelnu ter več škofov. Med sklepi kongresa je posebno pomenljiva poslanica, ki so jo poslali vsem katoliškim delavskim organizacijam, v kateri pozivajo katoliške delavce k združitvi v eni mednarodni katol. delavski organizaciji, mednarodni J. O. C., da bi so v skupni povezanosti borili za ostva-ritev krščanske socialne pravičnosti in za moralni ter materialni dvig delavcev. Francoski socialni teden V Parizu jo bil socialni teden francoskih katoličanov, ki so ga je udoležilo čez 6 tisoč zastopnikov iz dežel. Sv. oče je naslovil na udeležence posebno pismo, v katerem poudarja pravi pomen nauka Cerkve o nacionalizaciji in spodbuja ;:brane učenjake, naj se ob vodstvu Cerkve poglobe v vprašanjo, ki so si ga letos izbrali: »Katoliški so- cializem in veliki sodobni tokovi.« ŠIŠKA pri Ljubljani Pri nas je bilo pravo gnezdo komunizma in brezverstva sploh. Če je v prejšnjih časih šlo kakemu — tudi vsega dobrega presitemu brezvercu kaj narobe, je redno dejal: »Tega so farji krivil Vsega zla so farji krivi!« Nikdar pa ni šlo tem ljudem z redkimi izjemami tako slabo kot danes. A danes ne morejo reči: »Tega so farji krivi«, ampak pravijo: »Farji so imeli prav, le škoda, da jih nismo poslušali!« Rešitev sveta je v združitvi bridkih izkušenj usužnjenih narodov s sredstvi svobodnih na rodov. Naj svobodni svet ne bo gluh ob krikih usužnjenih! Stran. 2 SLOVENSKI PRIMOREC Stev. 35 Senzacionalna vest Že večkrat smo ugotovili, kako sovražijo komunisti božje poti in romanja pri nas in drugod. Zato smo bili zelo zaskrbljeni, kako se bodo zlasti v Jugoslaviji v bodočnosti razvijale — in kako dolgo jih bodo oblastniki prenašali. Zato nas ni prav hudo presenetila senzacionalna vest iz Ljubljane (Tanjug) z due 23. t. m., da so na Brezjah našli V samostanu »pištole, vojaško opremo in uniforme, vojaški radioaparat in tujo valuto« — in da so zaradi tega zaprli predstojnika samostana Bogdana Markelj na. Kako naj si tolmačimo to prečudno najdbo v frančiškanskem samostanu, ko je znano, da so imeli partizani med redovniki vprav v frančiškanskem redu največ simpatizerjevi Ker so nam verske razmere v F. L. R. J. le predobro znane, so nam zdi najverjetnejše, da so bile te stvari od odgovornih ali neodgovornih elementov direktno ali indirektno podtaknjene z zlobnim namenom, da bi imeli pretvezo za preganjanje redovnikov in zatrcje božje poti. Lažnivi Kljukec naš uči resnicoljubnosti Pravkar smo mislila popraviti neresnično vest, ki nam je ušla v zadnji štev. našega lista q usmrtitvi nedavno v Ljubljani na smrt obsojenih izobražencev, ko nam je prišel v roke »Primorski dnevnik« z dne 24. t. m., ki naju pod naslavoin »Resnica je samo e tun zmagoslavno očita lažnivost. TA liAZ.Ni VI KLJUKEC SE i)A-JNES iNE BAZLIKUJE MED ZMOTO IN LAS JO. Ce ti kaka verodostojna oseba poroča, da so je nekaj zgodilo, in ti verjameš ia tiste vest še komu drugemu poveš, se ni.si zlagal, ampak zmotil in v dobri veri še drugega zavedel v zmoto. Ce pozneje zveš za resnično stanje zadeve in svoje poročilo popraviš, ti nihče ne more po pravici očitati lažnivosti. Tako je z našim poročilom. Maša zmota je bila v tem, da smo imcJi to poročilo za zanesljivo, ker je prišlo iz vrst sorodnikov obsojencev. Danes bi ga bili v vsakem primeru popravili, Ko sme zvedeli, da sta bila dva »pomilošče-u,tt na 20 let prisilnega dela. Primorski dnevnik sam ne verjame, d.i bi se bili mi hoteli zlagati, t. j. da bi odi hoteli * tem poročilom koga namenoma zavajati v zmoto. Saj pravi: »Kaj je prav zm prav ta zakotni listič hotel doseči s to laijo, ki je na dlani '(« Prav res, da nismo tako neumni, da bi mislili, da kaj dosežemo, ako kako tako vest prinesemo, ki jo lahko vsak človek naslednji dan spozna za neresnico. Lažnivec je pa, kdor trdi vedoma kako neresnico z namenom, da bi bližnjega navedel v zmoto. In to dela lažnivi Kljukec nt prestano leto za letom. Tudi v navedenem članku je nakopičil vse polno laži. Maj jih navedemo vsaj nekaj, kajti vseh laži v listu kom. stranke, ki vsa sloni aa laži, ni mogoče navesti; smo pač »listič«. Laž in obrekovanje je, da je naš list »zakoten« — »domobranski« m »naslednik Goriškega lista«. Laž je grdo obrekljiva trditev, da naš lis'; »že skoraj dve leti trosi in bruha laži, kleveta in širi lažnive, tendenciozno vesti«. Ce bi bilo vse to resnično, bi morala UNRRA preko Jugoslavije poslati Prim. dnevniku veliko papirja, da bi mogel zabeležiti s primernim poudarkom in »zmagoslavjem« vsako našo »laž«. Dejansko pa so šele pri naši zgoraj omenjeni zmoti našli dobrodošlo gradivo za svojo trditev, da lažemo. Laž je, da bi se mi zavzemali za zločince, izdajalce in vohune. Po našem mnenju naj vsak resničen zlo činec dobi zasluženo kazen, toda iio-čincev naj ne sodijo ijudj«, ki ne poznajo nobene zapovedi, niti ne osme. DOMAČE NOVICE Zavezniške čete ostanejo na Morganovi črti vsaj še prihodnjo zimo. Ta vest je pomirila celo pripadnike »Demokratične froate,« ki drvijo za tem narodnim kamionom zaradi žlahte tam preko, zaradi službe, premoženja, denarja in — neznaeajnosti tor strahu. KOJSKO Na vnebovzetje Marijino je obha jal g. župnik Ferjančič svojo 25-letnjieo. Slavnostni govor si je pridigal sam. Med drugim je ostro bičal gonjo proti duhovnikom. Izjavil je, da na Primorskem nimamo med duhovniki nobenega narodnega izdajalca. Verniki so bili veseli teh izjav in želijo gospodu župniku, da bi še nadalje odločno brauil sv. Cerkev in njene služabnike ter da bi svoje ovčice svaril z apostolsko gorečnostjo pred volkovi v ovčjem oblačilu, kakor so n. pr. tisti, ku pišejo, podpirajo in širijo komunistične liste. Na mnoga leta! Zasluge sreb.vnomašnika za komunizem v Brdih jo primerno podčrtal »Primorski dnevnik«, ki čestita »svojemu zvestemu sotrudni-ku«. K tem čestitkam izrekamo g. srebrnomašniku svoje sožalje. Trst dela točo Gorici Ob trgatvi navadno pade cena vinu, ob kopanju krompirja popusti njegova cena, ob vročini so drva poceni i. t. d. — Letos je pa vse na-robo. Saj stane 1 kg krompirja že zdaj nič manj kot 40 L, in 1 sto c drv stane 800 L in bo stal kmalu 1.100 L. Tržačani prihajajo s kamioni po našiih okoliških vasoh in odvažajo krompir* kupujejo gozdiče kar na deblu, sami posečojo, razžagajo in naložijo. — Lastnik nima drugega dela, kot da spravi denar v žep. Verjetno je, da se bo tudi mnogo našega vinskega mošta potočilo na tržaškem trgu. Za. naše kmete je ta konjunktura kar naravnost sijajna, drago in hitro prodajo svoje pridelke. — To jim privoščimo. Toda meščanom pripravlja to novo skrbi, kako bodo zmogli pri sedanjih plačah nove visoke cene, ki jih bodo prekupčevalci še zvišali. Zdravo zadružništvo bi v to tekmovanje prineslo pravično mero za pridelovalca in potrošnika. Zal je vse naše nekdaj cvetoče zadružništvo propadlo. Treba bo pozidati razvaline tudi v tem oziru. Merodajne oblasti bi morale malo bolj poskrbeti, da se ohrani pravo ravnovesje med koristmi proizvajalca, trgovca in potrošnika. Naš kmet in trgovec bosta ob spremembi moj zelo debelo gledala in porečeta: Tega si nisva mislila tako! Malo semenišče v Gorici Ako se bo dosedanji politični položaj pri nas še nadalje obranil nespremenjen, s«.* bo Malo semenišče v Uorici odpro v ;.e-seni not po navadi. Vsi tasti, ki hočejo vprvič vstopiti v Malo semenišče, morajo vložiti prošnjo, ti naj jo sami podpišejo, domači dušni pastil pa priporoči. Prošnji naj priložijo trstni list in zadnje šolsko spričevalo. Pošljejo naj jo naravnost na vodstvo Malega semenišča ali pa na škofijo. Za vstop v prvo gimnazijo se zahteva sprejemni izpit. Izpit se lahko napravi na slovenskih srednjih šolali v Gorici in Trstu (v takem primeru je treba seme-niškemu vodstvu predložiti spričevalo) ali pa pred semeniško komisijo. Za vse tiste, ki niso obiskovali pripravniškega tečaja v Tomaju in napravili sprejemnega izpita za prvo gimnazijo, se bo vršil v jeseni v Malem semenišču nov sprejemni i: pit, katerega se lahko udeležijo vsi tisti dečki, ki bi radi obiskovali Malo semenišče. Za pripustitev k sprejemnemu is:pitu naj napravijo prošnjo in priložijo spričevalo o dokončanem petem ali vsaj četrtem šolskem razredu. Program za sprejemni izpit v prvo gimnazijo je sledeči: i) Verouk; krščansko resnice po velikem katekizmu. 2) Slovenščina : gladko branje in pisanje, osnovni pojnu iz slovnice, slovnična 111 stavčna analiza, nekaj lažjih pesmic na pamet, o) Matematika: štiri računske operacije, de-setmska števila, mere in uteži, nekaj osnovnih pojmov iz zemljepisa in zgodovine, posebno z ozirom na domače kraje. Prošnje za sprejemni izpit in druge prošnje za vstop v Malo semenišče naj se vložijo čimprej. VODSTVO. Slovensko Alojzijevišče v Gorici Zavod Slovensko Alojzijevišče v Gorici sprejema prošnje dijakov za sprejem v zavod za novo šolsko loto. Sprejetih bo zaradi pomanjkanja prostora samo določeno število dijakov. Ne sprejemajo se dijaki, ki zaradi slabih uspehov ponavljajo razred. Čas vlaganja prošenj je od 1. do 20. septembra t. 1. vsak dan dopoldne na vodstvu zavoda v Gorici ul. Don Bosoo 3. Tam dobi vsak tudi vsa pojasnila. Prednost i-majo dijaki, ki so že bil, v zavodu, a morajo ponovno vložiti prošnjo za sprejem. Zavod nudi vso garancijo dobrih šolskih uspehov in krščanske vzgoje. Festival dela v Tolminu je bil festival razočaranja za vse tiste tisoče, ki hodijo na take praznike z namenom, da se pošteno in poceni najedo, napijejo in navese-lijo. Vsega je bilo v velikem izobilju, le predrago je bilo za cono B, Jugoslavijo in tiste, ki so pričakovali, da dobijo vse zastonj. Zmanjkalo je navdušenja za poslušanje obrabljenih gramofonskih plošč, ki bi rade navdušilo množice za nekaj, kar je izgubilo v njenih očeh Pe tolikih izkušnjah že vso vrednost. V moji bližini je bila med govorom gruča ljudi, ki so se le norčevali. Od- časa do časa so rekli: »Ploskajmo, da so revež ne bo trudil prav zastonj!« Janko PiŠot zaprt Vrhpoljskega župnika J. Pišota so odvedli 19. t. m. ponoči v ajdovske zapore. Ali je doslej kaka oblast tako ravnala z duhovniki? Misijonar Čarga Zadnjič smo poročali, da je bil ta naš mladi misijonar iz Idrije ob Bači odveden neznano kam. Sedaj smo dobili poročilo, da je bil odveden čez blok v cono A. Ta lazarist odpotuje še to leto v misijone na Kitajsko. Sedaj obiskuje primorske duhovnije in zbira prispevke za misijone. G. Ciril Čarga je bil posvečen v mašnika 1. 1941., prvo sv. mašo v domači vasi pa je iinel naslednje leto 1942. + VALENTIN ZABRET V Britofu pri Kranju je 12. VIII. umrl č. g. Valentin Zabret, zelo poznani župnik, dekan, častni kanonik, ki je eelih 40 let pastiroval v S>t. Vidu nad Ljubljano in je zadnja leta živel v pokoju na svojem rojstnem domu. Pokopali so ga 14. VIII. na farnem pokopališču v Prodosljah. Poroka Pod varstvom svetogorsko Marije sta se dne 23. VUI. na Kostanjevici poročila g. Drago Petkovšek in gč. Elvira Dugar. Obilo srečo! Komunističnamorala" v Primorskem dnevniku Komunizem ne priznava nobenih večnih zakenov, nobenih moralnih obvez. Zanj ni razlike med dobrini in zlom, med pravico in krivico, med resnico in lažjo. Zato bo v isti sapi isto stvar slavil kot junaštvo in žigosal kot zločin. Priznava sicer naslednje merilo: kar koristi komunizmu, je debro; kar škoduje, je slabo. To oportunistično pravilo ga naravno vede v strašne absurde, nesmisle, protislovja in blaz-nesti. A tolaži se, da so ljudske množice lepe in da bodo izpile, kar jim natoči..-Primorski dnevnik je veren glasnik t3* vrstne komunistične morale. Na prims111 ljubljanskega procesa proti skupim iz0 bražencev z inž. Nagodetom na čelu Prl' haja do izraza vsa umazana nizkotnost t* komunistične stoobraznosti. Naj navedemo nekaj zgledov. Primorski dnevnik z dne 30. julija P|ie o Nagodetovi skupini: »Obtoženci so čla- ni protiljudske organizacije, ki je namen spremeniti sedanji režim v drž* vi i. Sledi torej, da je po komunistični n*0' ah zločin, če hoče kdo spremeniti obs*-0' ječi državni režim. Zato so tudi postopa na Madžarskem proti Nagyju, na B0,‘ garskem proti Petkovu, v .Romuniji P1"0-ti Maniuju, na Poljskem proti Nykol»J' zkieu iču... 1'oda kako da Primorski dnev mk istočasno proslavlja kot svitle lo pravilih sholastične * lozofije in pravilne eksegeze. Urh je že davno odšel, ko so P1'1 svojih sestankih še govorili o tfl*n’ kaj naj si iz Urhovih besed vzatf^ jo k srcu za svoj bodoči poklic.