Dušan Ludvik I Naša zemlja
(Fragment)
Skozi oddaljil j očo se godbo večera v oblakov spremljavi z juga na sever so breskvine cvete odnesli žerjavi.
Vsako poletje na podvečer vrti se kolo na vodnjaku, spet so zaljubljeno odgrulili golob je na golobnjaku... S pokošenih travnikov veje v delopust omamljajoči vonj sena, lipa plaho pošumeva v drhtenju cvetočih veja, kresnicam, nočnim metuljem in fantom vasujocim se nagelj krvavo
razcveta, na zapražju pod zastrtimi okni domače dehtita rožmarin in meta.
Ure nepovratno in neslišno drsijo po gostih kolobarjih zvezda, črički med travo sinkope drobijo pod nebo, vesela kapela žab nekje za vodo podoknico luni regija.
V zraku razširja okus se po dimu, novo pečenem kruhu in roki, ki ga razlamljajoč potepuhu
i
1