štev. 46.
V Ljubljani, v sredo 14. novembra 1917.
Leto IV.
Avstro-ogrska in nemška ofenziva prodira globoko v Itaiilo.
Avstro-ogrski vojaki v strelskili jarkih tikoraa pred sovražnikovo postojanko.
Simon Gregorčič:
Po bitvi.
To bil je vihar, to bil je vihar
do zore vso noč, in blisiiov je žar in gromov je vdar
razsajal na moč.
Nikakor nikar ni bil to vihar,
le divji je boj, ni hrastov podrl, mladeniče stri
vihar je nocoj.
Po polju leže junaške vrste
ko gozd poražen, posekan enkrat ne bo več košat,
ne bo več zelen.
Sinoči junak krepak bil je vsak,
prepoln je zdaj ran, sinoči cvetan, sinoči močan,
zdaj bo pokopan.
Grob zeva globok, globok in širok
sred mladih livad, oh, koliko sanj pokopljejo vanj
in koliko nad!
Pač čakala bo, pač čakala bo
nevesta doma in plakala bo, pretakala bo
brez mere solza.
A plakala bo in čakala bo
sirota zastonj: njej ženin je vbit in strt od kopit
sovražnih je konj.
In mamke skrbne in ljube sestre
še upajo zdaj, — a brat jim in sin iz daljnih raznin
ne pride nazaj.
krvavo polje, brezmejno gorj^
rodilo si ti! ker lilo si ti, ker pilo si ti
potoke krvi.
Oh, tisoč bo src in tisoč bo hiš
jokalo bridko, — Zakaj to pustiš, zakaj to trpiš,
dobrotno nebo?!
Tone Vahtar:
Sinovi Slovenije.
Brez smrti, vstajenja ni!
'Sinovi Kranjske, kje li počivate? V družbi svojih bratcev iz Štajerske, Koroške, Istre^in Primorske. Kje vaše večne so po-
steljice? Če na vsaki teh posteljic v temni noči bi zablestele lučice, gotovo po Evropi celi bi zjasnilo se; če na grobovih vaših bi zacvetele lilije; izgledale bi široke poljane in hribovje, kakor da jih odeja snežna krije.
V Franciji, Belgiji, Ruski Poljski, Galiciji, v Karpatih, na Balkanu, Bukovini in Rumu-niji z mesom svojim žemljico gnojite; planote doberdobsko, Karavanke, Tirolske gore in celo v Mali Aziji mater žemljico napaja vaša kri.
Večkrat že je Soča naša, s krvjo vašo barvo spremenila. Če pogledamo na morja dno celo, ste ribam raznim tam v hrano. Oni pa, ki ste še živi, koliko sveta že ste
prehodili 1 Že dolgo niste videli mile domovine, še manj pa svojih dragih. Potoke solz oni za vami že so pretočili, a na srečno svidenje še vedno imajo nade.
Vi pa, ki življenje svoje ste za domovino darovali, naj vam ne bode žal, ker sad potomci bodo uživali.
Poziv.
Ljubljenca slovenskega n-^roda, Dr. Janeza Ev. Kreka, nam je vzela nemila smrt; njegovih idej pa ne vzame nobena smrt, ne zatare nobena sovražna sila. Po čemer so hrepeneli že v davnih časih najplemenitejši rodoljubi, kar so pripravljali najbistrejši duhovi, kar je nezavedno tlelo v vseh slovenskih srcih, to je vzplamtelo zadnje dni v mogočen kres, ki je ožaril ves slovanski jug, kres, zažgan od ognjevite Krekove besede, ki je vtelesila v silnem duhu spočeto idejo svobodne jugoslovanske države pod habsburškim žezlom. Ta ideja živi in gori v vseh slovenskih srcih, kar jih ni še okužil hlapčevski duh, kar jih ni še pohujšala sebična zavist.
Po načelih krščanske vere, da so ljudje vsi bratje, vsi enakopravni, da je sužnost 'Bogu in poštenim ljudem zoprna, je zahteval veliki rajnik tudi za svoje rojake svobodo in enakopravnost. Kaj čuda, da je ta tako pravična, tako krščanska, tako človeška zahteva hipoma prešinila vsa slovenska srca, na mah zedinila in združila vse slovenske stranke! Misli in želje vseh Slovencev je izrekla Krekova beseda, in Krek je postal vseh Slovencev klicar in zaščitnik in vodja.
Vse svoje velike dušne in telesne moči je posvetil ta veliki mož ljubljeni domovini; zanjo je naposled dal svoje življenje. In Slovenci so to spoznali; dokaz je bridka žalost po vseh krajih, koder biva slovenski rod.
dokaz veličastni pogreb. Spomin Krekov bo živel v slovenskih srcih vekomaj. To pa ni zadosti. Veliki rajnik je ljubil svoje rojake ne samo v srcu; delal in trpel je za nje vse žive dni. Bolj kot njegovemu spominu je treba Krekovega spomenika Slovencem, da vsaj nekoliko izkažejo v dejanju svojo hvaležnost, da poplačajo nekoliko svojega dolga svojemu dobrotniku. Treba je spomenika v dokaz, da znajo Slovenci častiti svoje velike
stran 538
TEDENSKE  SLIKE
Štev. 46
S,
Cesar si daje razložiti-sistem najnovejšega fotografskega stroja za letalce.
s
M.
Fotografski stroj za letalce, ki v obliki revolverja izvršuje hipne slike med letom.
može, da bodo vedeli pozni rodovi, komu so hvalo dolžni za svojo rešitev, da bo imela mladina pred očmi zgled, kako se pridobiva vsega naroda hvaležnost in ljubezen.
Podpisani odbor si je postavil nalogo poskrbeti, da se dvigne v beli Ljubljani dostojen spomenik dr. Kreku, in z zaupno
prošnjo se obrača do vseh Slovencev in tudi do drugh Slovanov, ki so poznali, čislali in ljubili rajnika, da prispevajo po svojih močeh v dosego blagega namena, da se počasti spomin velikega moža.
V Ljubljani, 20. oktobra 1917.
Odbor za Krekov spomenik:
Dr. A. Korošec,
načelnik „Jugoslov. kluba", častni predsednik.
Dr. Fr. Detela,
vladni svetnik, predsednik.
Dr. Ivan Tavčar,
župan ljubljanski, podpredsednik,
Dr. Dr. Jež,       Ignacij Zaplotnil«,
tajnik. blagajnik.
Anton Kristan, Bogumil Remec, O. Župančič,  R. Jalcopič,  M. Mošlierc,
odborniki.
E. G. Brat:
Beg za milijoni.
Roman Slovenca Ameriksnca. 16. nadaljevanje.
Jack Je dobil prijazno, prostorno celico z razgledom na morje. S svojo usodo je bil zelo zadovoljen. Celo pravo železno postelj je imel. Ko so težka vrata zaklenili za njim, se je od veselja sredi celice postavil na glavo ter je brcal z nogami.
»Bog daj, da bi me pustili tukaj tako dolgo, da priplezajo Heganovi nesrečni bakreni papirji zopet na višek !< je razmišljal ter tiščal svoj nos skozi železno omrežje na oknu, da bi videl^ čim več morja, luke in zelene okolice. »Če me najde Do^d tukajle, potem zna mož res več, kakor delati le reklamo zase po časopisih!«
In poln zadovoljstva je legel na postelj ter začel žvižgati. Le ženka Polly mu je
rnanjkala do-popolne sreče. Oh, Polly! Gotovo je revica žalostna in hrepeni po njem. Toda striček Hegan jo je že poučil ter ji razložil, zakaj je moral njen možiček zopet nekoliko po svetu. No, kakor Hitro bo mogoče, ji piše razglednico z dvema milijonoma poljubov! Za zdaj pa velja — kolikor mo-
goče mnogo spati, zdraviti svoje živce, na hirati sile za bodoče delo. . .
Se nikdar niso imeli v St. Malo tako veselega jetnika, kakor je bil ta na št. 19.
Strežnik se je moral vselej na glas kro-
hotati, kadar mu je prinesel jesti, ko mu je Jack po rokah pritekel naproti ali pa je preko vse celice iz kota v kot prevračal kozolce. Cele ure je prepeval angle^ške in laške pesmi, včasiJ' pa tudi slovenske in hrvaške, ki so bile najbolj tužne, ki pa jih nihče ni razumel. "Včasih je govoril dialoge, izpreminjal glas, glumil kar troje ulog hkratu, se smejal, jokal
in drl v najbolj komičnih glasovih ter s končno tudi sam ploskal.
Nikdar mu ni bilo dolgčas in navadno je molčal le takrat, kadar je jedel ali spal. Včasih je govoril skozi okno s stražo pred ječo v tako komičnem žargonu, da mu je stražnik sicer zažugal s pestjo, hkratu pa se je lomil od smeha ter hitro izginil za voglom.
Kadar je ležal na postelji, je mislil na Polly, Hegana ter na banko:
»Kaj bi rekla Polly, če bi me videla tu-kajle ležati?« In na glas se je zasmejal. — »Kakšne skrbi bi imel Hegan, če bi vedel, da tičim pod ključem!« Čisto jasno si je predstavljal njegovo brižno lice. Potem je široko zazehal in zaspal.
Živce je obvladoval že tako popolnoma, da je lehko zaspal, kadar je hotel. Spal je lehko stoje, sede ali leže. Ničesar ni slišal, ničesar videl, ničesar mislil in — kar hitro je zasanjal. Njegova krepka volja je bila čudovita, zato pa je bil vedno zdrav in vesel.
NekegB dne je začul trkanje na steno. Napeto je posluhnil. Trkanje je prihajalo iz sosednje celice. Natančno je razločil dolge in kratke udarce ki so tvorili v gotovi skupnosti gotove znake. Brez dvoma: sosed je govoril z znaki brzojavnih uradov.
Ta način občevanja je bil Jacku dobro znan: kot mornar se je bil naučil ne le po dnevi signalizirati s praporji, nego tudi po noči z dolgimi ali kratkimi bliski svetiljk. Vso abecedo je imel v glavi.
In takoj se je začel s sosedom razgo-varjati.
»Kdo si?« je vprašal po angleški, »Smith iz Londona,« je bil odgovor. »Zakaj tu?«
»Vlomil sem. Za tri leta tu.«
»Čestitam. Kako dolgo še?«
»Še poldrugo leto! Naveličan.«
»Verjamem.«
»Pobegnem!«
»Kako?«
»Okno. Zlomil železo.«
»Ni sumljivo?«
»Ne. Praksa. Grem v London.«
»Mnogo zabave!«
»Greš z mano?«
»Hvala. Tukaj všeč.«
»Prederi zid. Ni debel.«
»Rajši ostanem.«
»Osel!«
štev. 46
TEDENSKE SLIKE
Stran 539
Fotografija v vojne svrhe; Fotografije sovražnikovih pozicij se izvršuje z velikanskimi stroji, ki imajo leče 30 cm v premeru, tako da so slike tudi iz velike daljave jasne in natačne. Po takih slikah so izvršeni klišeji (slike!) našega lista »Tedenskih Slik".
Velikanski fotografski aparat spravaljajo po žicah z gore v dolino.
Pogovor je bil končan.
»Ne, nisem osel!« si je mislil Jack smehljaje in si predstavljal, kako se jezi sosed nad njegovo zabitostjo. »Čemu bi uhajal, ko sem pa tukajle lepo na suhem in varnem? Tukaj me ne zasledi noben detektiv! In vse imam gratis: stanovanje, hrano, razgled in prosto zabavo. Ne, ljubi sosed,«
.le v celico naj'no zapriva, • prostosti sveta ne želiva,"
kakor poje Prešeren !<
Tri dni nato so ga poklicali pred sodnika.
Njegovi trije tovariši z barke >Queen« so bili že zaslišani ter so sedeli skesani v predsobi, ko so pripeljali Jacka.
>Bon jour, messieurs!« jih je pozdravil veselo, oni pa so le čmerno gledali v tla.
In ko je prišel pred sodnika, se je globoko poklonil, sodniku pa se ni zdelo vredno odzdraviti.
Kapitan Penfold ter krmar sta že povedala, kako so dobili Jacka na krov in kako dolgo je bil ž njimi tihotapec. Bito je zdaj le še treba, da pove sam, kdo in odkod je, kako je zašel v morje in kam je nameraval. Posebno dolge zaporne kazni ni imel v nobenem slučaju pričakovati.
»Kako se pišete ?« ga je vprašal sodnik,
Jack je debelo pogledal in se praskal za ušesom. V tem hipu mu je postalo jasno, da mora molčati, sicer je izgubljen.
»Kako se pišete, vprašam ?« ga je na-hrulil sodnik nevoljen.
»Tisočkrat prosim oproščenja,« je odgovoril Jack se obotavljaje, »ampak ... ampak ... gospod sodnik, popolnoma sem pozabil, kako se pišem.«
Sodnik je bil osupel, toda hitro se je sčajmal ter se je sumljivo nasmehnil: postalo mu je v tem hipu dokazano, da je Jack prav posebno velik zločinec, ki se zatajuje.
Toda Jack je svojo neverjetno, zato sumljivo trditev takoj podkrepil:
Pred par dnevi sem namreč padel z ladje na glavo in zato izgubil ves svoj spomin.«
>Kam ste se vozili?« »Če bi to vedel !< »Pa odkod ste prišli ?« »Odkod ? Vrag vedi 1 Oprostite — !« »Kako se je zvala ladja, s katere «te padli ?«
»Ljubi Bog . . . ne . . . ne,.niti tega ne vem.«
Sodnik je bil jezen, a vendar se je še krotil.
»Ali ste samec ali oženjen?«
»Oženjen?« — Hm, menda ne. Vsaj spominjam se ne, da bi imel kakšno stalno ženo.«
»Vi torej trdite, da ste popolnoma izgubili svoj spomin?«
»Popolnoma . . . žalibog!« »Kako to, da znate še govoriti ?« »Zakaj bi ne znal? — Tudi jesti in spati
nisem pozabil! Menda sem izgubil le kos svojega spomina.«
»Dali vam bomo torej priložnost, da izgubljeni kos svojega spomina zopet poiščete?« je odvrnil sodnik sarkastično ter ga dal odvesti zopet v ječo.
Jack je korakal vesel po dolgih hodnikih in si požvižgaval. Tudi muzikalični kos nje-
govega spomina mu je očividno ostal še nepokvarjen.
Kapitana Penfolda so zaradi tihotapstva obsodili na šest mesecev, krmarja na osem tednov, dečka pa na pet tednov. »Queen« so prodali na javni dražbi. Odplula je pod francoskim praporjem in z novim imenom »Margueritte« v Jersey. Vsako tretjo noč se je pojavljala v luki St. Malo, in Jack je z veseljem gledal na njo skozi mrežo svoje ječe.
Naprosil je ječarja, naj mu dovolijo citati. Ječar je sporočil ravnatelju jetnišnice, česa si Jack želi.
»Vprašajte, kakšnih knjig si zlasti želi !< je ukazal ravnatelj, ki je upal, da mu jetnikov odgovor odkrije kakšno tajnost.
»Kakršnekoli!« Je odgovoril Jack. »Začnimo pri št. 1 a vaše knjižnice! Radoveden sem, kako dolgo bo treba, da se dočitam do št. X Ž!«    ^
»Torej citate tudi bogoslovske knjige?« je pozvedoval ječar.
»Vseslovske knjige tudi . . . meni je namreč vseeno, — samo da je potiskan papir!« je odvrnil Jack.
Tako ni zvedel ravnatelj ničesar ter je dovolil, da nese ječar čudaškemu jetniku iz jetniščnične knjižnice knjigo št. 1 a: Zamak-njenja svete Katarine Sijenske.« .
In Jack se je vrgel na to velezanimivo knjigo z apetitom popolnega literarnega iz-stradanca ...
Včasih pa je potrkal na steno in vprašal soseda, kako daleč je že s svojim načrtom.
Toda sosed je bil nanj hud, ker ni maral pobegniti ž njim v družbi.
»Kaj boš počel v Londonu ?< ga je vprašal Jack. »Nov vlom?«
»Živeti treba!« je odgovoril Smith. »Kupčija je kupčija.«
»Saj je vendar tukaj čisto lepo!«
»Brez whiskyja? — Najboljši whisky imajo v Chelseji«
»Dober tek!« je odgovoril Jack, se vle-gel na desno uho in zaspal. Ko je vstal, se je vrgel na novo brumno knjigo iz jetniščnične biblijoteke.
Ali ravnatelj ni mogel spati: jetnik s št. 19, ki trdi, da je svoj spomin totalno izgubil, mu ni dal miru. Ravnatelj je imel namreč znanstveniška nagnenja ter je smatral
stran 510
TEDENSKE  SLIKE
štev. 46
Z bivše sošice fronte: V tleh skrite naše strojne puške tikoma pred fronto.
Z bivše soške fronte: Pogled na gore sv. Danijela, sv. Gabrijela in na Sveto Goro, ki so jih
morali Lahi hipoma izprazniti.
samega sebe za kriminalista špecijalista. V vsakem jetniku, ki so mu ga izročili v varstvo, je slutil »zanimiv slučaj«. V popolnem nasprotju s sodnikom, ki je trdil, da je jetnik na št. 19 nevaren simulant ali potuhnjenec, je smatral ravnatelj Jacka za psihološki problem prvovrstne sorte.
Zato ga je ukazal sem ter tja privesti v pisarno, kjer se je ž njim prijazno razgo-varjal. Jack pa je takoj razumel ravnateljevo namero ter se ni spomnil niti svojega priimka niti rojstnega kraja. Pripovedoval mu je le svoje doživljaje od večera dalje, ko so ga potegnili iz morja.
Znanstveniška nagnenja ravnateljeva so dobila tovariša v zdravniku za živce, in tako sta gospoda v slogi opazovala Jackove abnormalnosti. Zaradi temeljitejše preiskave.je odredil zdravnik, naj dajejo jetniku na št. 19 nekaj dni le suhega kruha in vode.
»Kaj pa to pomeni?« je vprašal Jack strežnika. »Ali naj mi morda lakota vrne moj spomin? Namesto da bi mi dajali po dve porciji in vsaj liter vina na dan!«
Strežnik je sporočil ravnatelju Jackovo pritožbo, toda dveh porcij in litra vina ni dobil.
Naslednjega jutra je zaigral Jack hudo in globoko omedlevico in dan nato silen krčni napad, Glumil je tako izborno, da sta bila ravnatelj in zdravnik prestrašena ter sta odredila, naj mu prinesejo takoj najboljše hrane za bolnika. Ko je Jack zaduhal izdaten beefsteak, se je takoj osvestil ter je jedel z naslado.
»Človek se mora znati povsod primerno vesti!« si je mislil ter si obrisal omaščeno brado. (Dalje prihodnjič.)
Vraže o draguljih.
Spisal Orion.
Med raznimi vražami živi tudi vraža o magični moči draguljev. Že stari Egipčani so dragulje v obliki hroščev (skarabejev) nosili v zaščito proti začaranju in nezgodam.
Stari Grki so v enake namene uporab-ijali ametist, Rimljani pa zlate ploščice, okrašene z dragulji in magičnimi znaki.
V srednjem veku so dragulje utrjevali v držaje mečev v nadi, da jim donesejo
hrabrost, vztrajnost, bojno srečo in — naklonjenost dam. Kako očarja lesk demanta žensko srce, vemo zlasti dandanes. Ravno tako vemo. da demant simbolizira samozavest, lubin ljubezen, smaragd zvestobo in opal nesrečo. Dalje verjamejo ljudje, da ne kateri dragulji donašajo srečo, v drugem
slučaju pa dragulji ravno tiste vrste nevšečnosti in nezgode.
Ako se v kaj trajno veruje, potem je na stvari morda tudi kaj resnice. To pravilo velja sploh za vse vraže, kar ve vsakdo, ki
se resno zanima za taka vprašanja. Iz nič je nič, zato mora tudi vsaka vraža imeti svoje stvarno jedro, katero je treba izluščiti iz bujno viiirajočega praznoverja.
Naj navedemo nekaj viaž glede draguljev!
1.) Ametist odvrača svojemu lastniku skrbi in žalost, mu dovaja svežost in duševni mir ter ga zazibava v krepko iz zdravo spanje. Priporočljiv je torej starim gospodom in
damam, ki niso radi nervozni in ponoči slabo spe. Glasovita zdravnica sv. Hildegarda je navajala v svojem delu „Physica", da je ametist izvrstno sredstvo za negovanje polti. Ako ga osolimo in žnjim drgnemo po licu, odstrani takoj vse nečedne lise in izpuščaje obraza! Priporočljiv je torej tudi za vse pe-gave in mozoljaste obraze!
2.) Beril donaša človeku bogastvo, naklonjenost ljudi in zaupanje do samega sebe. Poleg tega ublažuje bolezni živcev ter v obliki praška odstranjuje vnetje oči in sopil. Arnold Saxo je zatrjeval, da beril tudi varuje človeka pred raznimi napadi in pospešuje njegove blage namene! Dobro sredstvo za trgovce in podjetnike.
3.) Demant donaša samozavest, pogum, odločnost, moč in energijo. Priporočal bi ga torej vojakom in državnim poslancem. Svojeg^a lastnika navaja k plemenitim dejanjem, vsako njegovo nameravano zlo dejanje pa skuša preprečiti in, če to ni možno, razkrinkati. Demant vpliva posebno na žensko ter ji vnema in razburja srce! No, to vedo vsi zaljubljenci...
4.) J a s p i s ustavlja krvotok zunanjih in notranjih poškodb trupla. V takem slučaju je položiti dragulj v mrzlo vodo, potem ga pa stisniti ranjencu ali bolniku v levico. „Uspeh nastopi takoj." Jaspis, pritrjen na srebrni verižici in obešen na vratu, krepi slabokrvne, odstranjuje bolezni želodca in pospešuje prebavljanje! Ker je torej nekako univerzalno »zdravilo", ga je priporočati vsakomur.
5) Opal velja v spošnem za nesrečo-nosen dragulj. Svojemu lastniku navadno donaša nesrečo, bolezen in nezadovoljstvo. Opal tudi razdvaja zaljubljence in uničuje rodbinsko srečo! Izvrstno ga morejo torej porabljati nesrečni zaljubljenci in ženske, ki so — obsedele. Dalje vzbuja varljiva upanja in visokoleteče načrte, ki se naposled pre-
tvorijo v nič. So pa tudi taki ljudje, katerim opal donaša srečo. In sicer so to osebe, pri katerih rojstvu se je mesec nahajal v ugodni (?) astrološki poziciji!
6) Rubin donaša idejalno (I) ljubezen in marljivost ter odstranjuje lenobo, mehkuž-nost in pohotnost! Srednjeveški križarji so ga nosili v varstvo proti kugi ter so ga puščali svojim ženam, ki so ostale več let same doma. Pražek rnbina baje ustavi raz-
štev. 46
TEDENSKE  SLIKE
Stran 541
Z bivše soške fronte: Z močnimi žicami in španskimi vitezi zagrajen most čez Sočo.
z bivše soške fronte: Nanovo zgrajen most na Krasu.
krajanje notranjih organov ter je sredstvo proti fišici! Rubin, položen na mrliča, baje ohrani fruplo celo I
7.) Safir donaša svojemu lastniku simpatije ljudi ter odvrača vse, kar mu ni naklonjeno ! Priporočljiv torej zlasti za igralce, pevce, poslance in sploh za javne funkcionarje 1 Ako preti lastniku nevarnost, ga s spreminjevanjem leska in barve svari; če ne more svarilo uveljaviti, postane siv in izgubi svoj vpiiv. Torej začne štrajkati ter izvrši samomor!
8) Smaragd je že od starodavnih časov radi svoje zelene barve priznano sredstvo za bolne oči. Prašek smaragda, če ga de-nemo v zenico vnetega očesa, odstrani bolezen. Ta dragulj je tudi varuh ljubezni in zvestobe! Smaragd v prstanu, katerega daruje zaročenec svoji nevesti, postane rjav, če se ji zaročenec izneveri. Probatum! Neveste in žene bi bilo treba kar obsuti z rubini in smaragdi.
9.) Tirkis donaša uspehe pri podjetjih ter varuje človeka pred poškodbami, ako pade iz kake visočine. Torej nekaj za turiste in letalce! To so pogostoma opazovali pri otrokih, ki so tirkis nosili za amulet. Poleg tega donaša ta dragulj duševni mir, zado-voljnost in srečo, česar se nihče ne brani.
10.) T op as donaša s svojimi zlatimi žarki mir in pokoj ter odstranjuje vsako razburjenje in jezo. Priporočljiv je torej predvsem zakoncem. Dalje daje svojemu lastniku zmožnost logičnega mišljenja ter mu krepi možgane. Nabaviti bi ga morali torej vsi uradi, zlasti pa vsa ministrstva! Po starodavnih receptih je topaš tudi izvrstno sredstvo proti zastrupljenju in mrzlici.
Pripomniti je, da po stari veri magična moč dragulja ni odvisna od njegove velikosti. Najmanjši provzroča ravno take vplive, ka-
kor dragulj velikega obsega. Merodajna je samo njegova pristnost in čistost. Dalje treba baje upoštevati starodavno okultistično pravilo, ki pravi: Bolj ko je dragulj zakrit tujim očem, tem večji je njegov magični vpliv. Najumestneje je, če nosimo obešenega na vratu in skritega na prsih, ne pa bahati javno po ulicah in zabaviščih ter dražili reveže.
ki nimajo sredstev niti za vsakdanji kruh, — nikar da bi se šopirili z dragulji!
Nekateri trdijo, da je mati zemlja dala draguljem svoje najboljše moči. V svojem naročju jih je nosila dolga tisočletja ter jih hranila z odom tiste kakovosti, ki vpliva blagodejno na človeka. Sami po sebi so dragulji baje večinoma srečonosni, dasi v izrednih slučajih lahko postanejo pospeše-vatelji nezgod.
Dragulji so namreč baje tudi v veliki meri sprejemni za fluioične vplive ljudi. Gotove osebe, nesrečneži ali zločinci, jih s svojim odom baje influencirajo ter jim pokvarijo prvotni od. Po zli usodi bodočih lastnikov se dotičui tuji vplivi krepijo, da baje naposled dosežejo ono grozno moč, ki jo opazujemo v javno znanih nesrečonosnih draguljih.
Tuje influenciranje draguljev je možno —• tako se trdi v neznanstvenih krogih — provzročiti tudi namenoma v blage ali zlobne svrhe. V minulosti so to izvrševali razni magi potom takozvanega magnetiziranja ali prenosa psihičnih sil. To se baje več ali manj dogaja tudi dandanes. Namena influ-encirani dragulji so — o tem pripovedujejo stare romantične historije — v pokvarjeni minulosti služili v ljubavne, maščevalne in druge egoistične svrhe, malokedaj v blage namene.
Slučajno ali samovoljno influenciranje draguljev postane lahko zelo dolgotrajno. C. W. Leadbeter pripoveduje v spisu »Bela in črna magija", da je v britskem muzeju v 1 Londonu videl gnostične amulete, magneti-zirane približno pred 1700 leti, ki še sedaj pokazujejo svoje magične vplive. Ravno tako še daadanes vplivajo mnogi starejši egiptovski skarabeji. Kako, tega ne vemo . ..
(Konec prihodnjič.)
stran 542
TEDENSKE   SLIKE
štev. 46
Iz veselih trenotkov na soški fronti: Naši vojaki se zabavajo s kegljanjem, skriti v košatem gaju.
Vojak fotograf nosi aparat in plošče v Alpah sam, da mu jih ne
pokvarijo.
S tirolske fronte: Naša patrulja v zasneženih gorah v beli obleki, da je ne vidi sovražnik.
Polom antante na Laškem in Ruskem.
„Kadar začno Lahi bežati, se tako kmalu ne ustavijo!" Tako so zatrjevali izkušeni veterani iz 1. 1866 in tudi sedanji vojaki. Resnico se govorili: Lahi so zbežali od Soče preko meje, čez Tilment, čez Livenco in čez Piavo. Baje se mislijo ustaviti šele za Adižo. Opustili so vso Benečijo, opuste Benetke in praznijo Padovo. Izpraznili so koroško fronto zapadno Plekenskega prelaza, opustili so vzhodno tirolsko fronto, ki so jo imeli trdno zasedeno od začetka vojne, vsa laška fronta od Suganske doline do morja se je zlomila ter valovi proti jugu. Južno Tolmezza se je več dni hrabro držala laška trdnjava San Simeone, a se je morala končno udati. Zdaj so udrle Conradove čete še iz Tirolske in vzele zopet Asiago. Francozi, Angleži in Amerikanci pošiljajo baje Lahom svoje čete na pomoč.
Ker je ogromno laških dezerterjev, jim groze s smrtno kaznijo. Če se tekom petih dni ne oglasijo pri svojih oddelkih. Ker se tudi delavci po municijskih tovarnah prepirajo, manjka streliva.
Posledice strašnega laškega poloma se kažejo tudi na Ruskem. Ruski Ljeninisti «0 obupali nad antanto, pridobili so za se vojaški in delavski svet, vrgli rusko vla"o ter pometali v ječo vse ministre s Keren-skim vred. Opozicija manjšine je nenadoma kar hitro zmagala v soglasju z rusko armado nad večino; Ljeninje postal ministrski predsednik, dasi so mu nedavno očitali, da je nemški podkupljenec. Ljenin je izpremenil vse odredbe Kerenskega in njegovih tovarišev, postavil je na odločilna mesta svoje pristaše ter pozval vse države, naj se nemudoma sklene mir.
Antanta je v teh dneh doživela odločilen poraz na Laškem in na Ruskem. Zdi se, da je sloge med zavezniki antante za vedno konec. Rusi predlagajo mir. Če ga antanta ne sklene, ga pač Ljenin sklene za Rusijo sam? In kdo sledi potem Rusiji? Morda Italija in Ruminija.
Ruska vlada za mir.
Na zborovanju delavcev in vojakov v Petrogradu je sklenila 6. in 7. t. m. ustvarjena nova ruska vlada delavcev in kmetov pozvati vlade vseh držav, ki so zapletene v vojno, naj se začno nemudoma pogajanja za demokratičen pravičen mir. Mir bodi brez aneksij t. j. brez osvo-jenja tujih dežel ali narodov, ter brez odškodnine. To veljaj za Evropo in za ves svet! Narodi naj sami določajo svojo usodo, obliko svoje vlade ter naj se vvede ljudsko glasovanje glede pripadnosti naroda, dežele ali države. Ruska vlada odpravi vse tajnosti diplomacije ter se bo pogajala za sklep miru javno pred vsem svetom. Vse tajne pogodbe so neveljavne. Da se začno pogajanja, naj se vojna za 3 mesece preneha. Pri pogajanjih naj bodo zastopane vse prizadete narodnosti ali narodi. Ruski delavci prosijo, naj jim delavci na Angleškem, Francoskem in na Nemškem pri delu za mir krepko pomagajo.
Poljsko kraljestvo pod habsburško krono.
v Berolinu so na veliki Seji, ki ji je predsedoval nemški cesar in ki se je je poleg nemških ministrov udeležil ludi avstro-' ogrski zunanji minister grof Černin, baje skleni'i, da se osnuje samostojno poljsko kraljestvo, ki se mu pridruži tadi naša Galicija. Vladar bi bil naš cesar ali kak avstro-ogrski nadvojvoda.
Proti temu sklepu so se odločno izjavili v avstrijskem državnem zboru Ukrajinci (Malorusi), Čehi, Jugoslovani, nemški in drugi socijalni demokrati, Rumuni in  dunajski
štev. 46
TEDENSKE SLIKE
Stran 543
Naš vojaški slikar v Alpah večnega snega. Tudi slovenski slikar Ivan Vavpotič deluje kot vojak na fronti s čopičem in paleto.
Šesterica mnogokrat odlikovanih junakov: Naši vojaki takozvanega napadalnega oddelka z ročnimi bombami. Ti se bore brez pušk, le z metanjem bomb, kar je zelo nevarno.
Z"bivše soške fronte: Vhod v podzemeljsko kaverno, v kateri je bilo poveljstvo. Žice na desni in levi so zvezane s telefoni in telegrafi z raznih točk fronte.
svobodomisleci. V imenu Jugoslovanov sta govorila proti sklepu vlade naša poslanca dr. Korošec in dr Ravnihar.
Poslanec dr. Ravnihar je izjavil, da se Jugoslovani v polnem obsegu pridružu jejo protestom proti nakanam vlade o poljskem vprašanju. Jugoslovani protestirajo proti vsaki rešitvi narodnostnih vprašanj, ki naj služi edino le Nemcem v monarhiji. Samostojna poljska država se mora ustvariti samo potom sporazuma vseh narodov.
Poslanec dr. Korošec je dejal: Delitev Poljske med cesarski rodbini Habsburško in Hohenzollernsko bi pomenila vznemirjenje evropskega miru, ker bo neosvobojene dele Pol ske vleklo k osvobojenim in nasprotno se bo poljsko kraljestvo najbrže nekaj časa termalno ali nikdar ne trajno in materijalno odreklo svojih pnvic do Prusko-Poljske. Ako smo torej vznemirjeni vsled poročil iz Berolina, čutimo potrebo, zagotoviti poljski narod, da Jugoslovani s svojimi čuti in simpatijami stoje povsem na strani poljskega naroda in mu žele svobodno, pa tudi nedelj eno domovino. Mi želimo poljskemu
narodu to, kar sami zase zaiitevamo: svobodo, osvobojenje izpod jarma tujili narodov. Poberolinskiliporočilih se ima tudi Galicija odstopiti novemu poljskemu kraljestvu. Tak akt bi spravil Ukrajince v manjšino v Poljski in Jugoslovane in Čehe v manjšino v drugem delu države. S tem bi bila naša usoda za vedno zapečatena. Mi hočemo rešitev poljskega vprašanja v zvezi in istočasno z rešitvijo jugoslovanskega, ukrajinskega in češkega vprašanja. Mi pa hočemo tudi osvoboditev Jugoslovanov na Ogrskem. Zato mora pasti dualizem, ki daje podlago nadvladi dveh narodov, in priti morajo narodi, ki so enotni po jeziku in krvi, brez vsakega tujega gospodstva do samostojnosti.^ (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih, Čehih in Ukrajincih. Govorniku čestitajo.)
Ministrski predsednik Seidler je izvajal v svojem odgovoru na interpelacije glede poljskega vprašanja takole: »Dokler ne pride do popolne jasnosti v predpogajanjih s cesarsko nemško vlado, ni mogoče povedati, Ni treba naglašati, da bo avstrijska vlada pazila na vse možnosti in da bo pri rešitvi tega vprašanja dala vsem v poštev prihajajočim narodom priliko, povedati svoje želje. Vlada bo strogo pazila na to, da Avstrija
vsled rešitve poljskega vprašanja ne bo oslabljena in da bodo zasigurani narodom njih interesi ter zunanji mir kakor tudi notranji."
Poljsko kraljestvo brez poljskega ozemlja, ki ga ima Nemčija, ni ujedinjena Poljska. Rešitev bi bila nepopolna in povod novih narodnostnih bojev med Prusijo in Pojjsko. Odcepitev Galicije bi bil le udarec po Čehih in Jugoslovanih. Čudno je: dualizem se ne sme odpraviti, a cela Galicija naj bi se odtrgala od naše države ter priključila drugi (poljski) državi! Češke deže e s Slovaki vred se ne smejo združiti v celoto pod habsburško krono! Jugoslovanske dežele se ne smejo zjediniti pod našim cesarjem — toda Galicija naj se iztrga iz celote Avstrije in priklopi Poljski? — Mi tega ne moremo verjeti. Prav je povedal posl. dr. Korošec v proračunskem odseku državnega zbora:
Rešitev pol skega vprašanja, kakor se namerava po teh vesteh, bi im»la največji vpliv na zunanjo in notranjo politiko. Zunanjepolitično bi pomenila podaljšanje vojne, notranjepolitično pa bi izročila nas Čehe in Jugoslovane brezpravni in nemški nadvladi.
Stran 544
TEDENSKE SLIKE
štev. 46
Vojaki prinašajo balonovo obalo z voza na prostor, kjer se napolni s plinom in se balon zopet dvigne.
Vojak v notranjosti balona zašiva in krpa poškodbe.
Balon vlečejo iz hangarja, da se dvigne k opazovanju sovražnikovih postojank.
Vabilo na tubtkripcljo deležev .Zvezne tnkarne'
reslstrovane zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani.
p. n.
Tiskarne, ki so opremljene z modernimi stroji, s popolnim materijalom in veščim osobjem, so za vsak narod največjega pomena.
Strankam, bankam, podjetjem in časopisom, ki imajo za sabo moderno tiskarno, zaleže več kot cela armada agitatorjev, agentov, akviziterjev ali zastopnikov. Tiskarne dajejo posameznikom in skupinam socijalno moč, vpliv in donašajo gotov uspeh, kajti tiskarne so pri političnem, gospodarskem in kulturnem delovanju najsilnejši stebri.
Zato se zbirajo po vsem svetu okoli tiskarn stranke, industrijalci, kulturna društva, zavodi i. dr. Drug je navezan na drugega in v vzajemnosti jim je zajamčen razvoj in napredek.
Tudi „Zvezna tiskarna" v Ljubljani r. z. z o. z. ima kot lastnica dobro urejene in založene bivše Drag. Hribarjeve tiskarne jako velik in lep delokrog. Tiskarna napreduje z deli in naročili od dne do dne. Ne le da tiska in izdaja »Slovana" in »Tedenske Slike", ima od raznih zasebnikov, trgovcev in obrtnikov ter državnih in avtonomnih uradov toliko naročil, da jih komaj zmaguje in je neobhodno potrebno, da se razširi.
Kljub neugodnim vojnim razmeram sta se lista »Slovan", mesečnik za književnost, umetnost in pro-sveto in »Tedenske Slike", ilustriran tednik, ne le ohranila, temveč sta zlasti letošnje leto celo lepo napredovala. Letos je pričel svež pokret za povzdigo slovenskega prosvetnega dela. Kot pomladansko solnce oživlja vse naše narodno stremljenje in delovanje jugoslovanska ideja, ideja o našem narodnem ujedinjenju. — Tudi »Slovan" in »Tedenske Slike" sodelujeta pri našem narodnem prerojenju in da se njima omogoči še uspešnejše delovanje in da se njima razširi delokrog, se je osnovala zadruga „Zvezna tiskarna", reg. z. z o. z. v Ljubljani.
Delokrog »Zvezne tiskarne", ki ima resno trgovsko vodstvo, se širi kar vidno od meseca do meseca tako, da postaja za njo vedno bolj pereča nujnost, da si nabavi še več strojev ter večjiii lokalov.
Da je zadrugi »Zvezna tiskarna" v Ljubljani zagotovljen uspeh, je najlepši dokaz, da ima že doslej vplačanih deležev za 62.000 K; potrebno pa je, da se tiskarna razširi in izpopolni, da bo zmogla velike zahteve, ki se stavijo na njo in še večje, ki jo čakajo.
Uljudno torej vabimo k pristopu k „Zvezni tiskarni" v Ljubljani reg. z. z o. z., da se zagotovi potrebni kapital. Deleži so po 200 K in se vplačajo enkrat ali v štirih četrtletnih obrokih po 50 K, ter se obrestujejo po obrestni meri, ki jo določi vsakoletni občni zbor. Za deleže vplačani denar torej ni mrtev, temveč je plodonosno naložen.
Komur je pri srcu razvoj naše industrije, trgovine in kulture, naj pristopi k zadrugi »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Pojasnila daje in priglase sprejema točasno načelstvo »Zvezne tiskarne" v Ljubljani, Dunajska cesta 9, kakor tudi »Jadranska banka" in »Kmetska posojilnica" ljubljanske okolice v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 10. novembra 1917.
Anton Pesek,
t. č. predsednik.
Razne vesti.
Italijanski oficir v zaboju, ali ponesrečeni beg vojnega ujetnika. Iz Dornbirna na Predarlskem se poroča: Pred kratkim je prispel semkaj avstrijski sanitetni vlak z izmenjanimi invalidi v svrho pogostitve in prenočitve nastanjeni v novi realki, da prestopijo naslednji dan na švicarski vlak, ki naj bi jih preko Feldkirchna, St. Gottharda in Lugana prepeljal v Como. Zaboji italijanskih invalidov so ostali čez noč v kolodvorski čakalnici. Zjutraj je neki železniški uslužbenec nenadoma začul človeške klice po pomoči iz čakalnice. Pri pregledovanju je zapazil, da moli iz nekega zaboja človeška roka. Zaboj so takoj odprli in iz n ega se je dvignil mlad, popolnoma zdrav talijan, ki je bil v svojem skrivališču v adamovi obleki. „Odrešenec" se je moral seveda najprej takoj obleči, nakar so mu na njegovo
prošnjo dali kozarec vode. Vrh tega je hotel takoj v bolnišnico. Vročina, sopara in predolgo bivanje v zaboju so ga silno zdelali. Italijan je bil neki italijanski oficir, naš vojni ujetnik, ki ga je eden invalidov spravil v svoj zaboj in ga hotel iz avstrijskega ujetništva vtihotapiti v Italijo. Toda možakar je imel smolo. Najbrž je bil preveč radoveden in se je hotel prezgodaj nasrkati svežega švicarskega zraka, ali pa je bila njegova osebna svoboda v zaboju le malo preveč omejena. Seveda so ga takoj aretirali in tudi prtljago vseh ostalih italijanskih invalidov natf^nčno preiskali.
Koliko vročine zdrži človek? „B. Z. am Mittag" odgovarja na to vprašanje nekako takole: V raznih pokrajinah Indije kaže toplomer 70 do 80 stopinj toplote po Celsiju po cele tedne. Evropejci morajo ob taki vročini po več ur popolnoma mirno ležati, ker jim povzroča najmanjše gibanje silno
potenje. Angleška vlada je napravila za svoje uradnike v gorovju Himalaja posebna letovišča, kjer se uradništvo vsako leto okrepča od te mučne vročine. Afriški potovalec Becker je naletel v Loango ob zahodnem obrežju Afrike 85 stopinj Celsija gorka tla, tako da njegovi črni spremljevalci niso mogli stati mirno, marveč so venomer prestopali zaradi silne vročine tal. V Bagdadu imajo tudi večkrat skoro enako hudo vročino, ipak je kraj zdrav, ker je zrak izredno suh; vročina v tem kraju ni tako mučna. Največjo vročino, ki jo človek prenese, so nedvomno dognali trije fiziki, Baeks, Blondgen in Solander, ki so se hoteli prepričati, koliko vročine suhega in vročega zraka vzdrži človeško telo. Priredili so prostore, ki so jih močno razgreli in pokazalo se je, da more človek v vlažnem zraku prenašati mnogo manj vročine nego v suhem. V vlažnem zraku so vzdržali le nekaj minut, v suhem zraku pa
štev. 46
TEDENSKE  SLIKE
Skan 545
SO vzdržali oblečeni do deset minut ob 100 stopinjah Celsija, to je ob vročini, ko voda že zavre. Tudi ob vročini 130 stopinj se niso pokazale nikakršne neprijetne posledice, dasi so bile njih verižice pri urah že žgoče vroče. Nekatera mesta so znana po svoji izredni vročini; v Ameriki na primer Novi Jork, kjer so pred vojno najemali na stotine ladij, da so peljali šolarje na morje in jih odtegnili silni vročini, ki znaša pogostoma v senci 40 do 50 stopinj Celsija. Pri nas je povprečna najhujša vročina kvečjemu 30 stopinj.
Obleko iz papirja. Ni ne bombaža, ne volne in zato so začeli izdelovati „sukno" iz papirja.-Papirju je primešano nekaj niti, dobljenih iz starih oblek in montur, a glavna stvar je vendar papir. Svilene vojaške čepice so že skoro vse iz papirja in vojni vjetniki dobivajo tudi samo obleke izdelane iz papirja. Povpraševanje po papirnatem „suknu" je tako veliko, da mu že ni mogoče ugoditi. Meter papirnatega blaga velja 6 do 8 K. Samo ena težava je: mokrota je tej obleki jako nevarna.
Poštenjak. Neki ameriški list je prinesel nastopno smrtno naznanilo: Prijatelj lastnika našega lista Becon po imenu si je izposodil pri nas 50 dolarjev z obljubo, da jih vrne po preteku enega tedna, ako bo še živ. Sedaj pa so prešli že štiri tedni in denarja še nismo prejeli. Ker smo smatrali g. Becona vedno za poštenjaka, pa se doslej še ni oglasil, je naravno, da je umrL Bil je star 35 let. Mir njegovemu pepelu.
Slavni raziskovalec polarnih krajev Ainudsen, Norvežan, se je pridružil sovražnikom Nemčije. Poslal je nemškemu poslaniku v Kristijaniji vsa svoja nemška odlikovanja (red pruske krone I. razreda, bavarsko Luitpoldovo kolajno, zlato kolajno cesarja Viljema za znanost in umetnost). V posebnem pismu je naznanil, da kot Norvežan in mornar odlaga nemška odlikovanja v znak protesta proti umorom, ki so jih zakrivili Nemci na norveških mornarjih, zadnjič v Severnem morju 7. oktobra 1917.
Naš cesar v smrtni nevarnosti.
Cesar se je 10. t. m. z bolgarskim kraljem mudil v dorici in Palmanovi. Iz Palma-
nove je nadaljeval car Ferdinand po načrtu svoje potovanje na fronto, dočim^ je cesar Karel v prostoru pri Strassoldu in Červinjanu nadzoroval mimo korakajoče čete. Na povratni vožnji v cesarjev stan so hoteli blizu Rude voziti preko struge hudournika, ki teče vzporedno s Sočo in ki je bil pred malo dnevi še suh. Pri tem je zašel cesarjev telesni avto nad malim jezom v globoko vodo. Nato so poizkusili izvleči cesarjev voz iz vode s pomočjo tovornega avtomobila. Toda
tudi ta voz je obtičal. Telesni lovec Reisen-bichler in stražmojster telesne garde Tomek; sta šla nato v vodo, da preneseta cesarja na suho, a pod telesnim lovcem so se kameni jezu podrli. V naslednjem trenotku je telesnega lovca zgrabil vrtinec in ga potegnil v visoko narastlo vodo. Ko je cesar videl svojega slugo v nevarnosti, ga ni hotei izpustiti, kakor tudi gardni stražm«jster Tomek ni izpustil cesarja. Tako je voda vse tri potegnila preko jezu in jih nesla proti reki. Princ Feliks Parmski, cesarjev svak, se je vrgel v vodo, da reši cesarja. Vsled te junaške odločitve in neprimerljivo požrtvovalnega obnašanja spremstva se je po trdih* naporih končno posrečilo, spraviti cesarja na varno.
Cesar Karel, princ Feliks Parmski, telesni lovec Reisenbichier in gardni stažmoj-ster Tomek so trdno držali drug drugega. Vse je končno voda zanesla do vrbe ob bregu struge, katere so se oprijeli. Končno so našli v bližnjem močvirju težak tram, ki so ga z neizmernim naporom spravili v reko. Obrežje je silno oviralo reševalno delo. Cesar,, ki se je držal za vrbo ter se je z njo večkrat pogreznil v vodo, ni niti za hip izgubil; prisotnosti duha. Na klice svojih rešiteljev je odgovarjal mirno in gotovo.
„To je ravno vojna, ki marsikaj zahteva",, je menil cesar, ko je sedel v avto, da se ves premočen pelje v svoj stan. Še to noč je sprejemal običajna naznanila. Cesarico, ki je kakor vedno pričakovala cesarja, so z vso previdnostjo obvestili o dogodku. Z naj-iskrenejšimi besedami se je zahvaljevala vsem, ki so sodelovali pri rešitvi njenega cesarskega soproga.
stran 546
TEDENSKE SLIKE
štev. 46
Bolgarski vojaki na Dojranskem jezeru kjer so začeli Srbi, Francozi in Angleži z novo ofenzivo proti Bolgarom in Nemcem.
III Naročajte in širite ||| !¦¦   „Tedenske Slike".   ¦¦¦
P. N.
»Zvezna tiskarna" v Ljubljani r. z. z o. z. je prevzela Drag. Hribarjevo tiskarno v Ljubljani na Dunajski cesti št. 9, kar blagovolite vzeti na znanje ter izročajte, prosimo, svoja cen. naročila odslej »Zvezni tiskarni" v Ljubljani.
Tiskarna je moderno urejena in opremljena z najnovejšimi črkami in okraski ter izvršuje vsa naročila točno, ukusno in po zmernih cenah.
V zalogi imamo tudi tiskovine za p. n. občinske, šolske, župnijske, davčne, sodnijske in druge urade, zlasti opozarjamo županstva na potrdila o istovetnosti in aprovizacijske tiskovine, izvršeno vse po najnovejših uradnih predpisih. Nadalje imamo v zalogi obrazce za odpoved stanovanj, kakor tudi tiskovine za gg. odvetnike, notarje in dr.
Priporočujoč „Zvezno tiskarno" tudi gg. trgovcem, obrtnikom in zasebnikom za izvrševanje vseh v tiskarsko stroko spadajočih naročil, beleži
z odličnim spoštovanjem
»Zvezna tiskarna" v Ljubljani r. z. z o. z.
Rnton Pesek,
t. č. načelnik.
štev. 46
TEDENSKE  SLIKE
Stran 547
Podpisujte VII. vojno posojilo!
mm
MESEtNIkZD Kl^lfEVNCSr
IN PKCSVETC
XV. letnik
priobčuje pesmi, romane, novele, povesti m razprave najboljših slovenskih pesnikov, pisateljev in znanstvenikov.
Vsaka številka »SLOVANA" ima po 1 do 2 eno- in večbarvni umetnišici priiosi. repro-duiccije del najboljših slilcarjev oziroma kiparjev ter portrete pisateljev in umetnikov.
Naročnina za ..SLOVANA" znaša za vse leto 12 K, pol leta 6 K, za dijake vse leto 10 K. za pol leta 5 K. Naročite ..SLOVANA" takoj I Naslov: ..SLOVAN" - Ljubljana, Dunajska cesta 9. Novi naročniki dobe še vse letos že izišle številke.
Kdor Želi, da mu spremenimo naslov, naj poleg novega navede tudi stari naslov, da ga vemo črtati. Zlasti pa prosimo, da navede število, ki ga ima vsakdo pri naslovu; s tem nam znatno olajša delo. •»>»•»•••»«»»«»••»«>»»•>••»••«••••••••»»•»>•—•
Franc Drobnič
v Laškem Trgu
kupi vsako množino bukovih ali borovih drogov (švelarjev) po K 7'50 komad. Kupi pa tudi vsake vrste drugi les in deželne pridelke po najvišji ceni.
Framwrlnl i« sredstvo zt pomlajenje ri dlIiyUUI las ki rdeče, svetle in sive lase in brado za trajn« temno barva. 1 stelde-nica s poštnino vred stane K 27».
Rydyol i',da"
1^
, ki živa (lordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Pevzetje 55 vinarjev več. Naslov za narečlla:)
I
Jan Grolich,
drogerija pri angelju v BRNU --št. 645, Moravske.--
I
STAVCE
sprejme D. Hribarjeva (fl. Pesek) tiskarnavLjubljani.Dunajska c.9.
Zamaške
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih  zamaškov
JELAČIN & KO. LJUBLJANA
Kislo vodo, vino = in sadjevec
razpošilja
A. OSET, pošta Guštanj. Koroško.
Kupim vse vrstč zamaške, steklenice in sode.
KONJAK
iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočahi v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 let starega 4 pollitrske steklenice fran-ko po pošti za 60 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bo lajšajoče vribalno sredstvo pritrganju po udih, Francovo žganje, 4 pollitrske steklenice za 48 kron. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči burgundec po K 4-60 liter.
Benedikt Hertl.
graščak, grad Golice, Konjice, Štajersko.
Veliico denarja zaslužite
trgovci, drogisti, krčmarji itd. s prodajo najfinejšega, zdravju neškodljivega
ki je najboljša primes tobaku. Puši se
lahko tudi sam. 140 zavojčkov (prod. cena 50 v)  50 K 140     „ .      „    1 K) 100 K
140      „ ,      ,    2 K) 100 K
Vse franko iz Prage po povzetju, v. JAN, TOVARNAR V PRAGI. Naslov za naročila:
Rudolf Cotič, zastopniic, Vrhnilca.
Zahtevajte cenik drugih predmetov. - Vsled velikih naročil in pomanjkanja osobja se ne pošiljajo vzorci.
F. BATJEL
prej v Gorici.
LJUBLJANA, Stari trg 28
MoSka in Senska dvokolesa Se s staro pnevmatiko Šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne iepne svetilke.
Najboljše baterije.
Posebno nizke cene za preprodajalce.
=   Mehanična delavnica =
na Starem trgu St. 11.
Zajamčen uspeh!
Tisoče zahvalnih pisem za vpogled na razpolago
Bujno lepo oprsje
dobite, če rabite
med. dr. A. Rixovo prsno kremo
jamčeno neškodljivo. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 5-— velika pušica, ki zadostuje za uspeh K 10 •— Kosm. Dr. A. Rix preparati, Dunaj IX., Lakierergasse 610. Razpošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Parfumerija A. Kane in drogerija „Adrija"; v Mariboru: Schutzengel Apoth.; Apoth. Mariahilf, u. Parf. Wolfram.
Podaljšaj svoje življenje!
Mogoče je življenje si podaljšati, bolezni preprečiti, bolnike ozdraviti, slabotne ojačiti, omahljive otrditi in nesrečnike osrečiti.
Kaj je za vsako boleznijo ?
Oslabljenje živčevja, potrtost, izgube dragih prijateljev ali svojcev, razočaranja, bojazen pred boleznijo, napačen način življenja in mnogo drugih uzrokov.
Veselo srce
je najboljši zdravnik! Je sredstvo, ki Te pripelje k veselju, ki Te oživlja. Te napolni z novimi upi, in to sredstvo se Ti pokaže v pismu, katerega dobi vsakdo, kedor ponj piše, takoj in
popolnoma zastonj!
v tej mali ročni knjižici se raztolmači, kako se da v kratki dobi in brez motenja v poklicu nadomestiti moč živcev in mišic, kako se zbolj-šajo in odstranijo utrujenost, raztresenost, slab spomin, nevolja do dela in nebroj drugih bolezenskih prikazni. Zahtevajte to pisanje, prineslo Vam bo nadebudne ure.
Naslov:
Ernst Orsech, Berlin S. W. Markgra-fenstrasse 63. odd. 499.
Zaloga pohištva
VIDO BRATOVŽ
Star! trs 5
UUBUANA
stran 548
TEDENSKE SLIKE
štev. 46
SANATORIUM • EMONA
„. „ ... .....        ilCNE-BOLEZNI, ti
iURGIU. -liSNICA.
i ZA-NDTRANJE-IN-KIR. / LtJUBLtJANA • KOMENSKE GA-ULICA- ^
' SEF-zER«MNiK:PRimRid-DR-FR.DERGANC
Dobro
>IKO<
uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
=   mojstrsko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjam!
Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem
l(rasnem ceniku^
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosio.
" Vse ure so natagcna preizkušene ::
Lastna znamka .IKO' svetovnoznana.
Št. 99410 Kovinasta anker Roskopf ura..............K 12-40
št. 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova...........K 18-60
št. 99600 Radijska žepna ura ponačt sveteča • • •.........K 16*2(^
št. 99865 Kovinasta verižica K   Vm
št. 9S645 Uhani amerikanski deuble zlato.............K  3-40
št. 99022 Srebr. rožni venec K   9-50
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Svetovna razpošiljalnica
H. SuttnerLjubljani št. 5
Nobene podružnice. Svetovnoznana rad! razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice.
Vsaka gospa
naj čita mojo zanimivo navodilo o modernem
negovanju prsi.
Uspešen svet pri pomanjkanju in opešanju obilnosti i — Pišite zaupno IDI KRAUSE, Presburg   (Ogrsko)   Schanzstrasse   2, Abt. 95. — Ne stane nič.
Slav.   občinstvu in gosp.  trgovcem   priporočam
Slamnate čevlje (solne)
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati, tako da ustrežem lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro došla. Naj vsakdo poskusil
FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani.
Priporoča se
:: umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ
:-:     LJUBLJANA.
Mazilo za lase
varstvena znamka Netopir napravi g. Ana Križa) v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ulici 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Steklenica po 4 in 5 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. — Za sotovost se Jami!. — Zadostuje steklenica. — Spričevala na razpolago.
•¦¦^¦¦¦••••MHMIMHBM
LJUBLJflNSKH KREDITNR BflNKH V LJUBLJANI    [^^S^
8t  Delniška glavnica 8.000.000 kron STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1.000.000 kren.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 2V& rentnine od vlog na knjižice plača banka sama.
Naročnina za list .Tedenske Slike'; za Avstre-Ogerske: i/4 leta K 3 80, '/2 leta K 7-50, cel« let« K 15-—; za Nemčijo: V* leta K 5—, '/2 leta K 10 — celo leto K 20—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 24—. Uredništvo in upravništvo Ljuhljana, Dunajska cesta št. 9.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekai.
Tiskarna Drag«tin Hribar (Anton Pesek) x Ljubljani.