HdmtPdnkenBofe Uprava KlagenXurt, Postfach 116 / Uređnlćtvo v Klagenfurtu / Naročnina (ae plaCa naprej) тввебпо ж doetavo na dom RM ^ n 'rtolnee ^ ^ ^ ^ Ц ^ prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Leto 2 Krainburg. 23. decembra 1942 Stev. 101 'm % n t i # t Ч t & % Г t A m g § w Waller Henkels: „In Gedanken bin ich bei Euch" Ich bin heute zu Euch gereist, ohne Urlaubschein, ohne Fahrschein, nur mit dem leichten Gepack meiner Traume und Gedanken beladen. Ich bin gekommen, um bei Euch zu sein, wenn die Kerzen am Weihnachtsbaum angeziindet wer-den. Ich bin gekommen nur in Gedanken, ja, nur so. Es ist wunderbar nur in Gedanken zu reisen. Ich spurte ganz deutlich, wie meine Schritte vom Bahnhof beschwingt wurden, wie ich um die Ecke bog, wie meine Stiefel im Schne? knirschten; dort criiben unser Haus, im Gartchen die schiitzend abgedeckten Rosenbiische. Ich klingelte, dreimal ganz kurz, wie friiher; dreimal kurz, das war ich. Ein leichter Schreck wird Dir ins Herz gefahren sein, denn niemand, auSer mir, v/iirde dreimal klingeln. Das witternde Schleichen der Kinderbeinchen horte ich im Flur. Wer ist da? rief die GroBe.' Bezogen gleichsam wie a us einem fernen Traum hast Du den Schrei der Kinder gehort, dan Jubcl ihrer hellen Stimmen. Ich bin nun da, liebe Frau. Ich bin bei Euch, ob-schon ich geschrieben habe, daI3 ich nicht kommen wiirde. In Gedanken bin ich bei Euch. Ich denke jetzt daran, als ich damals auszog, im August 1939. Ich denke daran, wie die Tage und Wochen wuch-sen. Ich denke an die erste Kriegsweih-nacht im Bunker am Westwall, wo ein kiimmerliches und beklagenswertes Baumchen den Weihnachtsabend er-hetlte, ich denke an die zweite Weihnacht in einsamem Unterstand am Meer, und nun ist schon die vierte Kriegsweihnacht da. Soli ich noch einmal diese unvergeBli-chen Tage beschworen, die Wochen des Westfeldzuges, unsere Marsche auf dem Balkan und die unerhorten Monate des Kampfcns und Ringens in RuBland, die hinter uns liegen? Ich vermag es nicht in Wo rte zu fassen. Kaum, daS ich an Eaizelheiten denke; ein Bil d steht vor mir, vor mir, vor dem alle homerischen Schlachtenbilder erloschen. Nie, soweit wir denken konnen, hat es ahnlich Gro-lies und Gewaltiges gegeben. Aber nun bin ich bei Euch. Du hast die Kerzen angeziindet, Dcin Wesen ganz uriii gar dem Augenblick zugewandt. Ein tiefcs Stromen ist in Dir. Dort stehen die Kinder, fiebernd gliihend, was der Weihnachtsmann gebracht hat. Drei Paar Kindor.iugen sind unverwandt auf d e fHckernden Kerzenlichter gerichtet. Stumm und begluckt stehe ich in der Ecke, sehe die Gesichter der Kinder, das Louchten und Gliinzen in ihren unschul-digcn Augen, aus denen cine unzerstor-bare GewilJheit erwachst. Es ist jetzt, wahrend ich den Brief sch Tibe, drei Uhr morgens, Ein kleincs Kor7.enliclit wirft seinen Schein in die cnge Bleibe, in der nun alles weicher ge-wordcn ist. Um mich versammelt sind die schl:ifenden Kameraden. Mir ist wunder-lich zu Mute, denn mitsamt dem Atmen clos einen sogelt nun meinerseits ein tiefstromendes GefUhl des Gliickes, der Dankbarkeit durch den engen Be-reich des Geniaches. Man hat es nie glau-ben wollen, dafJ diese rauhen Seelcn, die SOLDATENWEIHNACHT Ein Llcht 1st uns erglommen, Das'w uchs in jeder Nacht, Will iiber uns auch kommen, Will in uns sein entfacht. Es konimt aus alten Maren Mit seinem jungen Schein. Auch Herzen, die sich wehren, Soll'n ncu entzlindet sein. Es kommt zu uns Soldaten, Aus Kinder- und Mutterland, Auf Helmen und Granaten Hat sein Schein gebrannL Das Llcht, es will dir scheinen Wie aus einem Muttergesicht, Das iiber dem Wunder des Kindes Dich ansehaut und stumm zu dir spricht. Herybert Menžel. dort schlafen, die schossen und auf die geschossenen wurde, so schlafen konn-ten. Ich weiB, wohin die Traume gehen. Der da, der hat ein Kind von zehn Mo-nalen, das hat er noch nicht gesehen; diese beiden, Ernst und Robert, sind genau ein Jahr lang nicht mehr zu Hause gewesen. Der Leutnant hat elf Monate seine junge ,Frau nicht mehr gesehen, und nun liegt er da in der stillversonne-nen, nachtlichen Stunde. WeiBt Du, liebe Frau, wo die Traume all dieser Manner , mlinden? Kein ;Weihnachtrt>aum lallt ,\W8 hier seine Lichter flackern. DrauBen. tastet die Kalte um die einsame Kate. Dee Postens Stiefel knirschen im Schnee, zwolf Schritte hin, zwolf Schritte her. Manchmal halt der Posten inne, viel-leicht geht sein Blick zu den Stemen, den milden, und versohnenden Kameraden am winterlithen Himmel. Er wird sich gar nicht schamen, zu zugestehen, daB er mit seiner Frau, mit seinem J.ungen in-nige, Zwiespr^che halt. Und es ist kein falscher Klang dabei, wenn er sagt; Ich bin dir gut. Gleich, liebe Frau, werde ich mich zwischen die Schlafenden legen. Ich werde die Ged^ken wandern .lassen durch die Traume und werde zu Euch kommen. Ich werde janz nahe b^i Euch sein, ganz nahe bei Dir und den Kin-dern. Friedrldt Horsfmann! Četrti božični praznili v vojni Te dni sem prejel pismo od svojega brata iz fronte. Nahaja se na Vzhodu. Tam je dobil prve mesece das Eiseme Kreuz II. Klasse, za bojevanje pri zavzetju krimske luke Kertscha mu je bilo pa podeljeno das Eiserne Kreuz I. Klasse. Takrat je bil še podčastnik. Danes se bojuje njegova divizija nekje na Kavkazu. Pred desetimi tedni je bil doma na dopustu po 20 mesecih. »Ravno sem dovršil nočno obhodno stražo«, se glasi v pismu. »Ura je tri po polnoči: Da se Vam javim živ, bom še pred zoro spisal to pismo. Kajti ob štirih se prične dnevni „ples" in konča šele o mraku.« Dalje se glasi; »Dan po vrnitvi z dopusta sem šel v položaj. Bilo je pred 17 dnevi. Od tega dneva dalje se nisem več umil, kaj šele bril. Treba je zobe močno stisniti, da se ne zgub; živcev. To je vendar, na kar sovražnik v svojem obupu še upa, da se bodo naši živci polagoma zrahljali. In zato si moramo in bomo zbrali vse sile...« Kratko je to pismo. Toda vsaka beseda pripoveduje o vojaškem doživetju Frontni vojak malo govori. Z njegovega obraza se bere samo dajanje. Ne govori o tem, izvrši ga. Spozna sovražnikovo namero in nastopi zoper njo. Samo na neki prijavnici ob brljavi ( sveči je pisano pismo. Tam zunaj je pre- ^ žal sovražnik. In vendar je pisava, kot pred tremi leti, ko je morala biti jasna ko trgovska. Raje je še bolj strumna. To pismo vsebuje več kot samo osebno pismo svojemu bratu. Je pismo med« milijoni, ki so vsa enako odločna. In to po eno in polletnem boju proti najsrditejšemu sovražniku, ki se danes postavi kakemu narodu nasproti. Dočim se evropski narodi pripravljajo na božične praznike, ki nikjer ni dobil tako . globokega pomena kot v nemškem narodu, se nahaja nemški vojak in z njim pripadniki skoro vseh evropskih narodov daleč v sovražni deželi, da domovini ohrani tudi v bodoče ta praznik. Namesto božičnega zvonjenja domovine, mu pošilja boljševik svoje železne pozdrave za božični praznik. To dela, ker ta praznik sovraži, ker je praznik družine, katere eksistenco uničuje, ker je praznik luči, ki jo sovraži, ker je prototip teme in zmede. Vojak tam zunaj stoji za nas vse na Sveto noč pred sovražnikom, tudi za tebe, ki misliš, ko to bereš, da si izven svetovnega dogajanja. Dočim se mora frontni vojak to noč morda najbolj izkazati, lahiko mi praznujemo nemoteno božični praznik. Mi tu doma nosimo samo del bremena vojne, ki ga mora prenašati vojak tam zunaj vsak dan. Tisoče kilometrov je korakal grenadir na Vzhod. Stoji v deželi, ki mu je tuja in ki se mu protivi. Kako neizprosna je ta pokrajina, to je izkusil prejšnjo zimo. Toda kakor je premagal svojega živega nasprotnika, tako je premagal tudi druge ovire; brezkončnckt pokrajine, nestanovitnost klime, zapuščenost cest in rek. če danes nekje na Vzhodu prižge nemški vojak božične sveče v svojem bunkarju, stori to pod boljšimi pogoji kot o Božiču 1941. In te pogoje si je sam ustanovil. Domovina pošilja danes svoje pozdrave in želje na fronto. To stori že včetr- stran 2. — Štev. 101. KA^AWANKEN BOTE Sreda. 23. đfcemhra 1942. Grof Clano If FiihrerhaHplqnarliern Politični In Tofaškl razgovori - Zastavilo se vse siie za hoatmO zmago Ftihrerhaaptq a artier, 22. dec. Fiihrer je sprejel kraljevskega zunanjega minista grofa Clan a, ki se s šefom italijanskega generalnega štaba maršalom Cavallerom mudi na kratkem bivanju v Nemčiji. Fiihrer je imel z grofom Cianom in maršalom Cavallerom dne 18 .in 19. decembra razgovore o vseh vprašanjih skupnega vojskovanja Nemčije in Italije. Političnih in vojašldh razgovorov pri Fiihrerju 80 se udeležili Reichsmarschall Hermann Goring, Reichsaufienminister pi. R i b -bentrop in šef Oberkommanda der Wehrmacht Generalfeldmarschall K e i t e 1. Sestanek v Fiihrerhauptquartieru je bil v znamenju odločne volje sil osi, da zastavijo vse moči za,dosego končne zmage. Glede vseh pretresenih vprašaaij je bil dosežen popolen sporazum v mišljenjih. Neomajno prijateljstvo in sobojevmištvo Fiih-rerja in Duceja ter obeh njihovih narodov so dali razgovorom z grofom Cianom in maršalom Cavallerom, kakor vedno znak posebne prisrčnosti. Na obisk v Fiihrerhauptquartieru so grofa Ciana in maršala Cavallera spremljali italijanski veleposlanik A1 f i e Г i, nemški veleposlanik v Rimu pl. M a C k e n £ e n in politični so-trudniki grofa Ciana ter častniki italijanske vojske, zračnega orožja in mornarice. Fiihrer le sprelei Lavaia Fiihrerhauptquartier, 22. dec. Fiihrer je dne 19. decembra sprejel v svojem glavnem stanu v prisotnosti italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, Reichsmarschalla Hermanna Goringa in ReichsauOenministra pl. Ribbentropa, francoskega vladnega šefa Pierra Lavaia na daJjfii razgovor o aktuelnih problemih Francije. IVa ozemlju med Volgo in Donom Besne bilke oklopnjakoi in peliole Od 11. do 20. decembra je bilo uničenih ali uplenjenih IS 18 oklodnjakov Oberkommando der Wehrmacht je dne 21. decembra objavilo: Na gorski fronti v Kavkazu so se nemški grenadirji in lovci ubranili sovražnih napadov deloma z nasprotnim napadom. Tudi včeraj so se izjalovili deloma v ogorčenih bojih od moža do moža ppnovni poskusi Sovjetov predreti na ozemlju ob Tereku. V zanosnem nasprotnem napadu je bil sovražnik, ki je mimogrede vdrl v naše položaje, vržen nazaj, in smo pri tem dobili številne ujetnike. V Črnemmorjuso lahke nemške pomorske bojne sile potopile neko sovjetsko podmornico. Na ozemlju med Volgo in Donom še trajajo trdi boji. V ogorčenih bitkah oklopnjakov in pehote so Sovjeti zopet utrpeli velike zgube ljudi in materiala, Po dosedanjih poročilih je bilo včeraj nad 70 sovražnih oklopnjakov uničenih v donskem odseku. Ob srednjem Donu se je sovražniku, ki je bil že več dni napadal z najmočnejšim kopičenjem sil oklopnjaških odredov, posrečil vdor v ondotno obrambno fronto. Plačali so ga z ogromnimi zgubami boljševikov. Da preprečijo ogrožanje v boku, so nemške divizije, ki so prikorakale, po načrtih zavzele pripravljene položaje v ozadju in в tem preprečile, da bi se razširil sovražnikov začetni uspeh. Boji še trajajo v» nezmanjšani jakosti. Nemške, italijanske in romunske letalske sile so na težiščih obrambne bitke zapovrstjo posegle v boje. 23 sovražnih letal smo sestrelili v zračnih bojih, šest pa po protiletalskem topništvu zračnega orožja. Pogrešamo eno nemško in eno romunsko letalo. Neka nemAka napadalna skupina je, ko se je ubranila sovražnega napada, kljub močnemu odporu z naskokom zavzela nek sovražni položaj. Naprej porinjeno oporišče Veliki Luki se je tudi včeraj z uspehom branilo silnih sovražnih napadov. V področju Ilmenskega jezera so lastne udarne čete razstrelile bojne postojanke in bunkarje sovražnika. Krajevni sovražnikovi sunki 80 bili odbiti. Na vzhodni fronti je bilo v času od 11. do 20. decembra uničenih, uplenjenih ali z zadetki onesposobljenih za premikanje 1518 sovjetskih oklopnjakov. V Libiji je krajevno bojevno delovanje. V noči na 21. december je bilo bombardirano pristanišče Bengasi, na morju je pa bila težko poškodovana neka trgovska ladja srednje velikosti. Nemško italijanske čete so v Tune-z i j i preprečile sovražne napade. Odredi bojnih in lovskih letalcev so ponovno napadli šotorišča, kolone avtomobilov in letalska oporišča, pri čemur je sovražnik utrpel občutne zgube. Na Sredozemlju je sovražnik zgubil enajst letal, mi pogrešamo tri lastna letala. Po nekem podnevnem napadu posameznih britanskih bombnikov na severozapad-no nemško ozemlje je sovražnik ponoči napadel z razstrelnimi in zažigalnimi bombami več krajev v zahodni Nemčiji, zlasti mesto Duisburg. Nastala so znatna razdejanja, predvsem v stanovanjskih četrtih in na javnih poslopjih. Prebivalstvo je imelo zgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili dvanajst britanskih letal. Vrhutega smo podnevi nad francoskim ozemljem zbili na tla šest bombnikov in nad morjem tri sovražna letala. V pretekli noči je zračno orožje izvršilo močan napad na pristaniško mesto Hull ob izlivu Humberja. Vsa nemška letala so se vrnila. Nov španski letnik vpoklican Madrid, 22. decembra. Naborni letnik 1919 se je moral javiti 20. decembra za službo v vojski. To je že tretji letnik, ki je bil vpoklican od izdaje pooblastila za delno mobilizacijo. španski zunanji minister Jordanes bo šel na Portugalsko, da vrne obisk Salazarju. Važen rečni odsek osiojen Soi/ieishi napadi odbili - Britanski ro^iiec zapadno od Orana potopljen Oberkommado der Wehrmacht je dne 20. decembra objavilo: V odseku ob Tereku je sovražnik brez uspeha ponovil svoje napade. Med Volgo in D O n o m so nemške divizije oklopnjakov ob sodelovanju z romunskimi četami z napadom pridobile nek važen rečni odsek proti sovražniku, ki se je žilavo branil. Močne sovražne napade na področju Stalingra-da in v velikem donskem loku smo odbili po ogorčenih bojih, deloma z nasprotnimi napadi. Pri teh bojih so Sovjeti zgubili 104 oklopnjake, Letalski odredi za boj iz bližine so se bojevali proti sovražnim rezervam, topniškim položajem in zbranim oklopnjakom. Na fronti ob Donu stoje nemške in italijanske čete Se dalje v težkem obKunb-nem boju proti močnim sovjetskim silam Boj med Donom in lolqo Soviet! še dalle proti severovzhodu vrženi nazaj Oberkommado der Wehrmacht je dne 19. decembra objavilo: Na ozemlju ob Tereku so spodleteli ponovni sovražnikovi napadi deloma v ogorčenih bojih od moža do moža. V nasprotnem napadu so bile razkropljene narod stoječe čete in smo pri tem pripeljali 420 ujetnikov in številen plen. Nemške in romunske čete so med Volgo in Donom vrgle sovražnika, dasi se je žilavo upiral, dalje proti severovzhodu nazaj. Pri nasprotnih naipadih »o zgubili Sovjeti tukaj 22 oklopnjakov. V Stalin gradu in v velikem donskem loku smo se ubranili sovražnih napadov. Na fronti ob Donu so Sovjeti z močnimi silami nadaljevali svoje napade. Nemške in italijaske čete so ob sodelovanju z letalskimi silami in protiletalskimi baterijami prizadejale sovražniku težke zgube. Na ozkem prostoru so Sovjeti samo oklopnjakov zgubili nad 50. V srednjem in severnem odseku eo se izjalovili krajevni napadi Sovjetov. Udarne Čete so na fronti pri Kandalakši uničile večje število sovražnih bojnih postojank x njihovimi posadkami vred. V Libiji 80 nemške in italijanske čete po n*črtih nadaljevale svoje operacije. Pri tem so v hudih bojih znova uničile 21 britanskih bojnih vozov. PristaniSfe Tobnik in letališče Lucca ua Malti Je bilo pomoči Икм bomberdirtuM^ meverozapađmo ed neka Benghasija pa težko poškodovana večja sovražna tovorna ladja. V Tunezijl so nemSko-italijaneke zračne bojne sile zapovrstjo z dobrim učinkom napadale nared stoječe sovražnikove čete pri Medjez el Babu. Britansko-ameriško zračno orožje je včeraj zgubilo 18 letal, tri nemška letala se od svojega poleta niso vrnila. Bojna in lovska letala so se podnevi bojevala proti za vojno važnim ciljem na jugu. Sovražnik je na zaipadu zgubil štiri letala, mi pogrešamo eno lastno. . pehote in oklopnjakov. Skupine vojske in zračnega orožja so zopet uničile 26 oklopnjakov, na južnem odseku pa smo sestrelili 26 sovjetskih letal pri petih lastnih zgu-toah. TopmlStvo je v srednjem frontnem odseku razbilo sovražnikove nared stoječe čete. Zapadno od Toropeca je neka brza bojna skupina kljub silnemu odporu v naskoku zavzela več sovjetskih položajev. Sovražni napadi proti nekemu nemškemu oporišču, ki smo ga trdovratno branili, so se izjalovili z zgubo desetih sovražnih oklopnjakov. Na severnem odseku so lastne udarne čete opravile uspešna podvzetja. Neka obkoljena slabejša sovražnikovva skupina je bila uničena. V Libiji in Tunezijl je obojestransko delovanje izvidniških čet. Na obali v Kirenajki so nemška bojna letala poškodovala dve večji sovražnikovi trgovski ladji tako močno, da jih je smatrati za zgubljene. Pristanišče Benghasi je bilo ponoči znova bombardirano. V Tunezijl so odredi zračnega orožja nadaljevali z boji proti" sovražnim oddelkom, topniškim položajem in taboriščem novih pošiljk. , Nemška podmornica je dne 18. decembra zapadno od Orana potopila nekega britanskega rušilca. Pri napadu preko Rokavskega preliva so brza nemška bojna letala z bombami pogodila važne tovarniške naprave ob obali. V zračnih bojih smo sestrelili eno britansko letalo. Eno lastno letalo pogrešamo. V bojih v velikem donskem loku se je posebno odlikovala 11. divizija oklopnjakov, ki jo vodi Generalmajor B a 1 c k. Prodor skozi soijelslie položaje Sovjeti so v tetrlek zgubili 70 letal - 21 britanskih lelai sestrelienih Oberkommando der Wehrmacht je dne 18. decembra objavilo: Sovražni napadi na ozemlju ob Tereku, v prostoru pri Stallngradu In v velikem donskem loku so se izjalovili ob visokih zgubah nasprotnika. Nad 20 oklopnjakov je bilo uničenih. Med VclgolnDonomso nemške divizije prodrle skozi močno zasedene sovražnikove položaje na nekem prevladujočem gorovju in v napadu pridobile Se več prostora. Pri še naprej trajajočih hudih obramb-#lh bojih M fronti ob Don« m ЖжИјаджк# in nemSke čete ob sodelovanju z zračnim orožjem dne 16. in 17. decembra uničile vsega skupaj 101 oklopnjak. Močne zračne bojne sile, med njimi tudi fomunski, italijanski in ogrski letalski odredi, so podnevi in ponoči podpirali nemške in zavezniške čete. Več sto sovražnih letal je bilo uničujoče pogodenih in težka sovražnikova orožja ao bila onesposobljena za boj. Nadaljevane sovjetske napade v srednjem odseku fronte smo v združenem delovanju vojake in zračnega orožja razbili. Odstrelili smo 28 oklopnjakov in prizade-|aU novraWk# Uik« x#ub#. X »гтшм Rolcheloi^ Alfred Rosenberg je V avojstvu kot PUhren^ poverjenik za nadziranje celokupne duševne in svetovnoBazome prosvete la vzgoje V NSDAP ustanovil Reichslehrgemeln-schaft § državno učno skupnost). V njej se bodo nahaja« odlični Parteigenoseen,, ki bodo vodeče delovali po smislu nalog, ki jih je PUhrer dal Reichslelterju glede prosvetnega dela т celem pokretu. dpanski državni poglavar In vrhovni vodja Falange general Franco je podelil poveljnik« »Modre divizije« generalnemu poročniku Mu-nazu Grandeju red palmove veje v srebru za njegove odlične zasluge. Palmova veja v «re« bru je najvišje odlikovanje španske Falange, ki jo je po smrti ustanovitelja Falange Jose Antonio Primo dl Rivera vprvlč dobil Spaneo, Bolgarski finančni minister bo predložil z&i konaki načrt, po katerem bodo Izplačane državne penzije Bolgarom, ki so ostali zvesti svoji domovini v sedaj osvobojenih ozemljih Ma-cedonlje, Tracije In Morellje. Poveljnik Južnoafriške dlvlrtje ▼ liMJI ]• prišel ob življenje ob priliki neke letaLAe nezgode. V Teheraim, glavnem meetu Irana, Je pri-vkorakanju angleških čet prišlo do bojev, pri katerih je bilo veliko mrtvih. Nasprotja v avstralskem pariamentn se vedno bolj priostrljo na vprašanje, ali se smejo avstralske čete po elll odpoelatl na neavetm ralska bojišča, V poslanski zbornici je bH vložen predlog, pri katere rabi naj bilo prepove* dano pošiljati avstraleke vojake šiloma na tuj* bojišča. Kakor javljajo severnoameriške agentnre je vlada v Boliviji prišla na sled nameravanemu puču od strani levičarskih revolucionarjev. Kolovodje 80 aretirali v rudnlAkem ozemlju pit Potosi. V Palestini se Je razširila koga т enerl n# Tel A viva v Šadlro. Pečajo se > načrtom, da bodo nekatere dele Palestine popolnoma izolirali. Kugo 80 raznesle brltamdce čete, ki so prišle Iz Indije. Po dekreta Duceja bo mobilizirana stranka fašistov z vsemi svojimi člani. S tem stoji odslej vsak član stranke pod vojnimi zakoni, kadar Izpolnjuje evoje dolžnosti. V krogih angleške kolonije т Lizboni trde z vso odločnostjo, da hoče Churchill nastopiti novo potovanje v Washington zaradi važnih ■razgovorov z Rooseveltom. Predmet teh razgovorov naj bi bila predvsem sprava Anglije In Zedinjenih držav v mišljenju glede Severne Afrike. Četrti božifni prazniki v vojni (Nadaljevanje s 1. strani.) tič v tej vojni o prazniku svetlobe. Pozdravi, ki ji^ pišoirm možem tam zunaj na Ironli, šo pisanT z nSiSo srčno "RITjO. Dflj(^ naj jim moč, da vzdrže tudi v najhujših naporih bitk in v največjih skušnjavah duše. Iz njihovega boja zraste naša vera na zmago, naša nezrušljiva vera naj jim pa zopet da moč za nova dejanja. V tej • neločljivi skupnosti fronte in domovine se zbira nemški narod okrog svojega Filhrer-ja, enoten v volji, da ne odloži meča prej, dokler ne bo izvojevana zmaga. odseku so čete vojske in W&ffen-fj pri bojih udarnih čet uničile številne bunkarje in bojne postojanke. Krajevni napadi Sovjetov so bili odbiti. Dne 17. decembra so Sovjeti zgubili v zračnih bojih 90 letal, mi pogrešamo 11 letal. V Libiji potekajo operacije nemško-italijanske armade oklopnjakov po načrtih, dasi so odredi britanskih oklopnjakov poskušali motiti jih z neprestanimi sunki v bok. Nasprotnik je pri tem utrpel visoke zgube. V Tuneziji je samo delovanje izvidniških čet. Nemško in italijansko zračno orožje se je bojevalo proti motoriziranim silam in topniškim položajem sovražnika. Nočni napadi so bili naperjeni proti železniškim napravam v Algeriji. Na Sredozemlju je sovražnik zgubil osem letal po nemški lovski in protiletalski obrambi, pri kateri so bile štiri lastne zgube. Britansko letalstvo je v pretekli noči pri molilnih poletih nad nemško obrežno ozemlje in vojaško neučinkovitih napadih na nekaj krajev v severozapadni Nemčiji utrpelo težke zgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 21 sovražnih letal, med njimi 14 štirimotornih bombnikov. Predstražni čolni in pomorsko protiletalsko topništvo so vrhu tega podnevi zbili pet sovražnih letal na tla. Nemški bojni letalci so v noči na 18. december iz nizke višine bombardirali v vojni važne naprave in oskrbovalne obrate na Humbcrju in na angleški vzhodni obali. Opazovali so silne eksplozije in obsežne pO" žare. Dve letali pogrešamo. Pri obrambnih bojih pri Rshevu ве je posebno odlikovala šlezijska 102. divizija. VerhiK UM<1 Drnrk NS •UAUv«*rlHg umi l)nirk<*ivl UiubU., Kiak-enfurt. - V«rlairfleUer; ^'littwoch, 23. Dczember 1942. KARAWANKEN BOTE Seite 3. — Уг. 101. Erbitterte Schlachten im Wolga-Don-Gebiet Cber siebzig Fcirnlpanzer unsfbadlidi gemaAt - In zehn Tagen 1518 Sowjet- panzer vernlcbtet oder erbeatet bomben an. Es entstanden erhebliche Zer-storungen vor altem in Wohnvierteln und an offentlichen Gebauden. Die Bevolkerung hatte Verluste. Nachtjager und Flakartillerie achos-sen zwolf britische Flugzeuge ab. AuBerdem wurden am Tage iiber franzosischem Gebiet sechs viermotoriige Bomber und fiber 'See drei feindliche Flugzeuge zum Absturz ge-bracht In der vergangenen Nacht fuhrte die Luftwaffe einen starken Angriff gegen die Hafen-stadt Hull an der Humber-Mundung. Alle deutschen Flugzeuge kehrten zuruck. Im Schwarzen Meer versenkten leichte deutsche Seestreitkrafte ein sowjetisclies UnterseebooL Ira Wolga-Don-Gebiet halten die scbweren Kampfe an. In erbitterten Panzer- und Infan-terieschlachten erlitten die Sowjets wieder iiberaus hohe Verluste an Menschen und Material. Nach bisherigen Meldungen wurden gestern im Don-Abschnitt iiber siebzig feindliche Panzer vernichtet. Spanlen nnd Portugal bilden eInen iberisdien BloA LIssabon, 22. Dezember. In Sintra (Portugal) wurden von dem angenbllcklich in Portugal zu Besudi wellenden spaniscfaen AuBenminister Jordana und dem portngiesisdien Ministerprasidenten Salazar Reden gebalteo, in denen zum erstenmal zuji Aos-dmdc kam. dafi Spanien nnd Portugal sid) entscfalos-sen haben. gemeinsam einen iberiadien Blodi zu bilden. Dieser Blodc bat xur Aufgabe, wie ans der Rede von AuBenminister Jordana hervorgeht. die ge-meinsamen Interessen der beiden iberisdien Nationen in einbeitlidier Wcise zu vertreten und zu verteidi-gen. Damit set. wie Jordana betonte, ein neues Ge-bilde innerhalb der internationalen Politik gesdiaffen worden, dessen obcrstes Ziel es sel. den Frleden zo erhaltcn und die kulturellen Werte einer langen Ge-schidite zu bewabren Der iberisdie Block wcrde keinen fremden Interessen dienen, aber seine Sdiaf-fung sei auch nicht a Is egoistiscb zu bezeidincn. Spanien nnd Portugal werden gemeinsam fiir die-jcnigen Ideale kampfen, fiir die sich die Kampfer im spanisdicn Freiheitskampf einsetzten. Die antikom-munistische Haltung der beiden Lander sei damals wie beute die gleiche und inocrhiib des iberischen Blockes werde die Jugend der beiden Lander Ge-legenbeil findco. fiir ibre Ideale zu kampfen. Der spaniscbe Staatschef, der am Samstag dem KursusabscbluB an der Mrdridei Hoberen Heeres-scbule beiwobnte bielt vor den Kadetten eine kurze Anspracbe. General Franco wies aui das groBe Erziebungswerk der techniscben Spezialisten des Offizierskorps bin und er^larie daB Spanien auf Grund der militariscben Vorbereitung der ganzen Nation Herr der Lage sei und mit Rube der Zukunft entgegenseben konne. Zn den Besprecbungen des spanisdien AuBenminister: mil dem portugiesischen S'aatsmann wird in informierten Kreisen erklari daB die Ereignisse In Nordafrika fenen Fall ausgelost baben der in Spanien und Portugal Vereinbarunger ans dem Zusatr-protokoll zwiscben Freundtdiafts- und Niditangriffs-pakt vom Jabre 1939 vorieseben bat daB namlidb die beiden iberisdben Lander Im Falle einer Gefabr-dung ibrer beiderseitigen Interessen von auBen be-raten. Hatte die Znsammenknnft von Seville noch bauptsiichlicb im Zeidben des gemeinsamen Antl-kominternkampfes gettanden so werden die Lissaboner Besprecbungen stark von den moglidien Auswirkun-gen des engliscb-omerikaniscben Einbr icbes In den afrikanisdien Vorbof der iberisdien Halbinsel be-stimmt. USA drangen auf schnelles Kriegsende „Sieg so sdinell w!e miiglldi" - Die Wandlung der DSA-Erlegsstlmmung hw. Stockholm, 22, Dczember. „Der Krieg miisse gewonnen werden, nnd zwar so sdiaell wie moglich", lautet nach einem sdiwedirdicr Situationsbencbt aue den USA der dflstere Entsdilafi der amerikanisdien Offentllchkelt. Warnm auf elnmal so wenig Frende an dem vorher verkiindeten langen Krieg warum diese auffallige Eile? Well selbi,t in den reidien USA die Foigen des Krieges immer fataler filblbar werden. Alle unratlonierten Wareo eteigen sprungartig !m Prels. Es besteht ein Oberschafi an Kaufkrafi, der nadi den noch vorhandenen Warenlagern drangt. In-folgedessen n&tit kein Freisstopp, zumal man im nadisten J&e; drastische Einschraikungen befiirchtet. Der KongreB wird die bjsher nur a us Wahlriidtsich-ten verscbobenen MaBnahmen gegen die Konsumenten nachholen. Man rechnet mit vielen neuen Beschran-kungen, mit Zwaegsipareo new Der New-Yorker Korrespondent des ,,Svensk# Dagblad" lagt natiir-lidi gebe es unter diesen UmstSnden viele heimlich MiBvergnligte, „aber da Miihonen unter den Fahnen sind und viele an den Fronten sterben, wagen sle ihre Klagen nicht laut vorzubringen". All das kon-zentriert sich infolgedessen auf die Forderung паЉ rascbem Kriegsende — eije bemerkeosweite Wandlung in der USA-KrlegsstlD.mung In London herrscht Slinlide Nervosltit. Mit wlrt-schaftspolitischen Vorgangen »nIaBlich der Wcibnachts-zcit steht sie freilidi nidit im Zusammenbang. denn in England herrscht natDrlidi der gleich- Waren-mangel wie in alien schon linger Krieg fiihrenden Liindem. Auch In London aber sind durch Aufierun-gen wie die jiingsten Prahlereien des „Feld-marsdialls" Smuts das Kriegsende konne fruber kommen, als erwartet, Hoffnungcn Ins Kraut gc-sdiossen, die Churchill stets zo bremsen suchte. Das sdiledite Gewissen ob des Nordafrika-Oberfalls macht sidi jctzt in Alpdrucken und nervoser Aus-sdiau nach dco Planen der Gegrnseite geltend. ..Die Sdilacht u ш Nordafrika 1st ein Wettlauf mit der Zeit". sagen die gleidien Organe, die bisher. gcnau wie ihre 4merikanisdi?D Кишрапе, die Zcit als Verbiindeten hingesteilt batten .,Sp§te-stens im Friihling miissen wii in der Lage scin. ans mit den Sowjets zo vereinen. am Deatsdiland die Initiative in Europe a us den Handen zu winden". schreibt beispielsweise die . Yorkshire Post". Die Churchill- und Roosevelt-These woradi die Initiative bereits in ganz anderen Handen als denen Deutschlands liegcn sollre. hat sich also nidit elnmal Im eigenen Lage' durchgejetzt Die ricsigen Offensivanstrengungen der S »wlets werden zwar groB heransgestellt, aber praktisdi In lhi*r Wirktmg nicht allzu hoch elngesdiiitzt. was man nach den Erfahrun-gen des Vorwinter? ver^tebcD Lann. Allgemein wird versichert. die englipche Kriegslet ong enterschatze Deutschlands Offensivkrafi nichr Harte Kampfe selen so helBt es auf elnmal. noch in Nordafrika zu erwarten. Der vorwitzige Siegesrummel Montgomerfs hat. wie in erwarten stand einen »chlediten EinfluB aosge-Ubt. denn dam eigene Publikum hat gemerkt daB er trolz alier verkiindrtrn Wahrhrltsliebe und Vorsicht genau so schwlndelt nrd Ubeitreibt wie seine Vor-giingef Schwcdische Meld"3gen aus London eielien fest, daB die hodigespannti'n Erwartung'n der eng-Ilschen Offentlichkeit auf grofie Gefangenzn- und Beutezahlcn nidit erf (lilt warden. Die englische Offentlichkeit verlan?e letz" piSzi»erc Formullerun-gcn der amtllchen Kommnmqu6s, damit kflnftige ..Mifideutungen". vermleden werden konnfen Ein enttauschter englisdicr Korrespondent in Kairo sagt klar heraus. Rommel« angebM) eingekrelne Nach-huten haben ..dank Ihrcm metallisdiro Obergewicht" Aus dem Fiihrerhauptquartier, 21. Dezember. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: An der Gebingsfront des Kaukasus wehrten hno jcmand zu grrllCcn oder nur anzuaehen, , ' f Me mlt lauter Stlmme; »Die KOndgstocHter fill Bich in Ihrcm fUnfzehnten Jahr an einer Xpindel etechon und tot hlnfallen.« Uad ohne elu Wort welterzueprechon, kehrte sie elch um und verlleS drai Saal Alle waren er-echrocken, da trat die zwOlfte hervor, die Ihren Wun.4ch noch Ubrlf? hatte, und well ele (l(>n bdsen Spnich nicht aufheben, eondem Ihn ГЧГ mill -rn konnte, so sagtc sic: soil aber kcln Tod Bcin, eondem ein hundertjiihrlger, tlefer Sohlai, 1д welcheo die Ktaigetochter filUt.€ Der Kttnlg. der eeln Ilebee KlwJ vor aem UnjrllUk bewahren wollte, UeB den Befehl aunKoben, daB alle Splndoln Im ganzen Reiche Bollttn v(!rbrannt werden. An dem Mttdchen ai,yr v.nrCjr. Jie Cabcn d.^r v.'elscn Fraucn miimUlch erfUllt, denn ee war eo echOn, eltt-' ITU, freundllch UDd ver#t&ndlg, dafi er jeder-Piano, d«r m wwh, Meb Ww mutt«, Si geechah, daB an dem Tage, wo ee gerade fUnfzehn Jahre alt ward, der KOnlg und die Konlgin nicht zu Hauee waren und das M&d-Chen ganz alleln Im SchloB zurUckbUeb. Da glng es aller Orten herum, beeah die Stuben und Kammem, wie ee Lust hatte, und kam endllch auch an einen alten Turm. Es etleg die klelne Wendeltreppe hinauf und gelangte zu einer klelnen TUr. In dem SchloB steckte ein verr^eteter SchlUseel und ale es umdrehte, sprang die TUre auf, und saB da In einem klelnen StUbcben eine alte Frau mit einer Splndel und epaim emslg Ihren Flachs. »Outen Tag, du altee MUtterchen«, eprach die KSnlg-stoch-ter, »was machet du da?« — »Ich splnne«, engte die Alte und nlckte mlt dem Kopf. »Was 1st das fUr ein Ding, das so lustig herum-sprlngt?« eiprach das M&dchen und wollte auch epinmen. Kaum aber hatte sle die Splndel ang«rilhrt, eo glng der Zauberepruch In Er- fUUung, und sie etach aich damit in den Finger. In dem Augenblidk aber, wo sle den Stich empfand, fiel sle auf das Bett nleder, das da stand, und lag In einem tlefen Schlaf. Und dleeer Schlaf verbreltete sdch Uber das ganze SchloB. • Rings um das SchloB aber begann eine Dornenhecke zu wachsen, die jedea Jahr h6her ward und endllch dae ganze SchloB umzog umi darUber hlnaua wucha, daB gar nlchts mehr davon zu sehen war, selbst nicht die Fahce auf dem Dach. Es glng,aber die Sage In dem Land von dem schttnen schlafenden Dornreschen, denn so ward die KOnigstochter genannt, also daB von Zeit zu Zeit KOnigia-stthne kamen imd durch die Hecke In das SchloB drlngen wollten., Ез war Ihnen aber nicht mBgUch, denn die Domen, ale h&tten Ble Htinde, hlelten fest zueammen, und die I IberisAe Freundsdiaft i Der spanische AuBenminister Jordana i weilt in Lissabon. Die politische Situation i und der auBere Rahmen dieses Besuche i lassen erkennsn, worauf es den Beteilig- i ten ankommt: daraui, eine weitgehende i Vbereinstimmung in den grundsatzlichen = Fragen der spanischen und portugitsi' = schen Politik iestzustellen, vielleicht i auch itn einzelnen zu umreiBen und ver« = nehmlich zu bekunden, in Fragen, die = heute in die upmittelbare Nahe des ibe» I rischen Machtbereiches geriickt sind. I Von Salazar stammt das Wort: »Die I Freiheit und Unabhangigkeit Spaniens I sind ein Grundgesetz der portugiesischen I Politika und seit den Tagen der kralti- I gen moralischen Unterstiitzung Francos I durch die portugiesische Staatsluhrung I hat sich eine geistige und politische An- I naherung der beiden Nachbarn vollzogen. I Auch die geographische Gesclilossenhsit I des iberischen Rauaies hat zu dieser = erireulichen Entwicklung beigetragen, = wie sie umgekehrt in der Zeit der extre- I men LinkssinflUsse in Spanien diesen = Kreisen ein immer newer ЛпгеУг war, in = provokatorischer Form von der angebli' i chen Notwendigkeit auch einer weitge- = henden staatlichen Einheit unter mog- = lichst griindlicher Verwischung der = spanisch-portiigiesischen Grenzen — der I eigentlichen wie der sonstigen — zu I sprechen. Im Marz 1939 {and die be- I wahrte Freundschait der beiden Nach- 5 barn ihren Ausdruck in einem Freund- I schaits-Nichtangrifispakt. Die Ereig- f nisse der letzten Wachen seit dem Beginn I der Nordafrikaunternehmungen, zuletzt I auch einige heraustordernde AuBerun- = gen aus dem anglo-amerikanischen Lager, I haben offenbar in Madrid wie in Lissa- = bon Bediirinis zu einer Aussprache ge- = weckt, wie sie iibrigens in einem Zusatz- i protokoli des erwahnten Freundschafts- I vertrages vereinbart ist, y>Ialls Ereignisse = eintreten oder zu erwarten sein sollten, I die die Sicherheit und Unabhangigkeit 1 der vertragschlieBenden Parteien be- I drohen*i. Die kiirzliche groBe Rede Ge- I neral Francos hat unmiBverstandlich die I Richtung auigezeigt, aus der allein Spa- I nien eine solche Bedrohung fiir moglich I halt. —u. das aufgespanotr Netz dardhb'-cdien konnen. Nodi fataler fiir Montgomery; es spridit sidi herum, daB Rommels Operationen keineswegs, wie bisher Immer behauptet, dnrdi die englisdie Offensive cnwungen. sondem seit langerr frelwillig vorbereltet warden. Nur so sind. wie Jiwedlsdie Meldungen aus London betonen und wie sidi selbst englisdie Leser aue Frontberiditen iiber die weitgeheoden deutsdi-ltalie-nlsdien Minierungen sagen muBten. die tielbewuBtcn deutsdi-italienisdien Gegenma&nahmen moglidi ge-wesen. JUngllnge blleben darln hangen, konnten sich nicht wieder losmachen und starben eines jfim-merllchen Todes. Nach langen, langen Jahren kam wieder elnmal ein K6nlg8sohn ine Land und hOrte, wie ein alter Mann von der Domen-hecke erz&hlte, es solite edn SchloB dahlnter stehen, In wekhem eine wimderschene KAniga-tochter, DomrOechen genannt, schon seit hun-dert Jahren schllefe, und mlt Ihr schllefe der KSnIg imd die Kftnlgin und der ganze Hof-staat. Da sprach der JUngling: Ich fUrchte mich nicht, Ich will hinaue und dae schOne Dorn-roschen sehen.« Der gute Alte mochte Ihm abraten, wie er wollte, er hBrte nicht auf seine Worte. Nun waren aber gerade die hundert Jahre verfloesen, und der Tag war gekonunen, wo das DorarBschen wieder erwachen solite. Ale der KOnigssohn sich der Domenhecke n^herte, waren ee lauter schčne, groBe Blumen, die taten sich von selbst auselnander und lleBen Ihn unbesch&dlgt hlndurch, und hlnter Ihm taten sle sich wieder als eine Hecke zusam-men. Im SchloBhof sah er die Pferde und die scheckigen Jagdhtmde Uegen und schlaf en, auf dem Dache saBen die Tauben und hatten das Kftpfchen unter den FlUgel geateckt. Und ale er ins Haus kam, schllefen die Fllegen an der Wand, der Koch In der KUche hlelt noch die Hand, als wollte er den JungMi anpaoken, Und endllch Offnete er die TUre zu der klelnea Stube Im welcher DomrSechen ■ schllef. Da lag ee und war so echttn, daS er die Augen nicht abwenden konnte, und er btlokte sich, und gab ihm einen KuB. Wie er es mlt dem KuB berUhrt hatte, schlug Domrttschen ole Augen auf und erwachte, und bllokte Ihn ganz freund-Uch an. Da gingen sle zueammen hlnab imd der KOnlg erwachte und die KSnlgln und der gamse Hofstaat, und sahen sich elnander mlt groBen Augen an. Auch die Pferde Im Hof standen auf und rilttelten sich. die Jagdhunde eprangen und wedelten, die Tauben auf dem Dache zogen das Kopfchen unterm FlUgel hervor, aahea шпћет und flogen Ine Feld, die Fllegen an der Wand krochen welter, du Feuer In der KUche erhob sich und flackert#, dae Eeeen kochte, der Braten flng an wieder zu brutzeln, und der Koch gab dem Jungen eine Ohrfelge. Und da wurde rile Hochwit dee KBnigssohns mlt dem Dornrttschen in aller Pracht gefelert, und Me letoten Tei%nUft bt# W/r /ernen ein Welhnadifs'fed Hohe Nacht der klaren Sterne Worte und Weiie von Hani Baumann i 1 2Z I. Ho.he Nacht der kta - ren Ster - nc, die wie 3 tJ— j^J zz 0 wei • te Bruk . ken srehn Q-ber CI ner f If- rJ g tic - fen Fer . n* . drO - ber uni - re Her-zen gehn. 2. Hohe Nacht mlt groBen Feuern, die auF alien Bergen lind - heut muB sich die Erd erncuern wic cin jungpeborcn Kind. 3. Mutter; euch sind alle Feuer, alle,Sterne aufgestellt, Mutter, tief in.eurcn W*# 4. чт Мж. IQlf KARAWANKBN »OTg 28. ХРевавДммг 1*4МЏ Was !ut sich im Norden? Versdiarfte Konfliktsraoglidikeiten USA-Finnlanfl - Verstarkter Nervenkrieg hw. Stockholm, 22. Dezcmber. Dafi das Nordafrika-Unternehmen durch die Beschaffungsschwierigseiten stark gehemmt wird, bestatigte ein unverdachtiger Zeuge, namlich Giraud. Er plauderte aus. seine Sdiaren batten einen S chirm bilden miissen, hinter dem die Verbiindeten ihrc Streitkra'te erst zn sam-meln versnchten. Diese kritische Periode set jetzt iiberstanden. Fiir seine Leute erwarte er das formell versprochene Kriegsmaterial. das aber erst ganz all-ffiahlich eintreffen konne, und hierauf miisse man sich hinter der Front vorbereitcn. Ein USA-Sprecher erklarte am Freitag, die englisch? 1. Armee habe Tunesien besetzen sollen. ehe die Achsenstreitkrafte in geniigender Starke ange'angt waren. „Beinahe" sei es gelungen. Den Grund des Fehlschlagens — so-■weit er nidit auf die grofie Schnelligkeit der deutsch-italienischen GegenmaEnahmen 7uriickging! — haben die englischen und ameritanische: Berichte in dem langsamen Materialnachsdiub zu erkcnnen gegeben, vor allem fiir die Luftstreitkriifte. Nachdem es in Afrika zu langsam vorangeht und der fur Moskau in Aussicht gestellte Invasijjsplan gegcn Italien durchkreuJt worden i.st, wunschen die Sowjets eine Initiative ihrer Verbiindeten ac anderer Stelle Europas, entweder in Westeuropa oder an den Flugeln. Um die Dardanellen wird gegcn»artig diplo-matisch gekampft. Machenscha'ten fiir ein'-n Uber-fall gegen Spanien und Poitugal sind* durch die In-diskretion des Kuba-Hauptlings Batista bekannt ge-worden. AuBerdem aber spi°len gewisse Kreise der angelsachsisdi-sowjetischen Liga offenbar wieder ein-mal mit der Idee einer Invasion im Norden und die Sowjeta nnterstiitzen diese Plane auf das eifrigste. In Stockholm haben die USA-Mafinahmen anf diplo-matischem Gebiet allmahlich betiaditliches Aufsehen errejt. Vor allem wird die Berufung der beiden Ge-sandten aus Stockholm und Helsinki nach Washington zur Berichterstattung mit gewissem Mifitraaen be-obachtet. Obwohl der USA-Gesandte Schonfeld anf der Durdireise in Sto&holm versicherte. es handle sich um einen blofien Rontinebesuch, entzog er eidi doch jeder politischen Frage mit auffalliger Hast. Er nahm sofort an einer Besprechung auf der Stock-holmer USA-Gesandtschaft teil. Drei schwedische Zeitungen verschiedener Richtun-gen enthalten am Freitag abend Hinweise auf sich zuspitzende Konfliktsmoglichkeiten zwischen den USA und Finnland. Das oppositionelle „Folkets Dagblad" erwahnt in diesem Zusammenhang Ge-riidite, wonach einfluBieiche schwedische Kreise in Amerika um einen finnisch-sowjetiscben Frieden be-miiht seien, dessen Zuriickweisung durch die finnische Regierung laut einer Meldung des „Aftonblad" bel den plutokratischen Machten Verstimmung hervor-gerufen habe. ,,Folkets Dagbladet" teilt mit, dafi sogar der friihere finnische Gesandte in Stockholm Raphael Erichs in Stockholm wieder aufgetaucht sei, das er 1936 habe veriassi-n miissen, weil es sich erwiesen habe, dafi er die Formen diplomatischer Tatigkeit iiberschritt. Er sei auch dafiir bekannt, unentwegt an einer Annaherung zwischen England und der Sowjetunion gearbeitet zn habei. und zwar mittels einer Briicke ..via Schweden-Finnland". Die bereits etwahnte Londoner Meldung des „Aftonblad" zitiert eingehend ein New-Yorker Telegramm dee Volkes erhoben sich zu Ehren ihrer hebraiscben Verbiindeten von den Platzen . . . * Dafi dicser Krieg ein judisdier Kriejj 1st, dafi die Juden sich in ihm als aktive kriegfiihrende Parte! fiiilen und dafi sie die von ihnen beherrschten Vol-ker nur vorschieben, um nicht selber kampfen zu mus-sen, ist zur Geniige bekannt. Jetzt aber haben eidi die Regierungcn der feiudlichen Staaten auch offiziell zum jiidischen Gedanken bekannt und das Welt-judentum als die eigentlich tragende Siiule ihrer gan-zen Verbindung bestatigt. Von nun an 1st es d en Juden nicht mehr moglidi, in der Maske von einzelnen In-dividuen oder gar von Inlandern verschiedenet euro- Alljuda legt seine Maske ab Englisdi-amerikanisdi-sowjetisihe Judenerklarung - Das linterbaus ehrt Juda hw. Stockholm, 22. Dezember. Das Weltjadentum dessen Schuld en dem jetzigen Krieg wie an so vielen friiheren die Geschichte enthiillen wird. hat sich bis-her aus Sicherheitsjriindcn In diesem Krieg nach Moglichkeit zuriickgehalten. Seine Hauptcr hielten es fiir ratsam. nicht allzu deutlich hervorzutretcn und anf sich aufmerksam zu machen. In der heutigen entscheidenden Phase, da MaBnahmen einer ganzcu Reihe von Staaten zum Verlassen der schiitzenden Dunkelheit zwangen, hat es die maBgebende Juden-schaft der plutokretisch-bolschewistischen Liga. die ja nicht zuletzt durch den darin vorherrschendcn jiidi-edien EinfluB auf das engste verbunden sind, fiir an der Zeit gehalten, eine groBe „Schutzaktion" fiir sich selber und ihre Rassegenossen in anderen Landem In Szene zu setzen, Diese Solidaritiitskundgebpng mit entsprechendcn Radicschwiircn gegen alle Fcinde dee Judentums wurde naturlich von den iudenhorigen Re-jierungen dieser MaAte prompt durchgefiihrt. Als e rs ter hatte der englische AaBenmlnlster Eden •m Donnerstaj die Ehre, vor dem Unterhaus die Ka-binettserklarung der Regierungen England« und der USA, der Sowjetunion und ihrer Verbiindeten — eelbst de Gaulles ,,Nationalkomitec" war nicht verges« en — zugunsten des Weltjudentuma zu verlesen. Diese Erkliirung behauptet, wahrend in Wirklichkeit die Juden auf die Austilgung aller ihnen verhaBten Volker hinarbeiten, eine angebliche Austilgung der Juden in vielen Landern. Bezeichnend fiir Logik und Tendenz dieser Erklarung iat es, daS sie die Be-hauptung enthalt, die „Austilgung" geschehe zum Teil, indem man die kraftigeren Juden zur Arbeit zwlnge. zum anderen Teil durch Ver.schickung nach Osteuropa, woher sie doch schlieSlich gekommen eind. Es folgen die von den Juden verlangten Rache-drohungen. Den SchIuB bildet eine besonde^ bezeich-hende Phrase: Alle ..freiheitsliebenden" Menschcn werden zur Unterstutzung der Juden aufgefordert. Hier wird also von den Regierungen der angel-eadislsch-sowjetischen Liga offiziell bestatigt, daS fiir sle die Begriffe Judentum und Freiheit Identlsch sind. obwohl bisher nach auBen hin stets nur das Panier „Freiheit" geschwenkt worden war. Eden ПеВ Im Unterhaus. um noch ein iibriges zn tun und sich den regierenden Jrilrn nls c!n bc-eonders tiichtiger Politiker zu empfehlen, anf be-etellte Fragen hin noch einen Spezialdreh fflr das deutsche Volk folgen. Dns englische Parlament ver-anstaltete anschlieBend eine wunderbar evmbollsche Demonstration: Die Abgeordneten des englischen Londoner „Daily ЕхргеВ", in dem es helfit, nach amerikanischer Ansicht gehe die politische Tatigkeit der Finnen weit tiber die Neutralitat hinaus, die sie angeblidi gegeniiber dem amerikanischec Krieg ein-nahmen. Das englische Blatt meldet — nnd diese Angaben werden in der schwedischen Zeltung groB aufgemacht —, dafi die Verbindung zwischen Nord-amerika und Finnland gespannter geworden sei als Je zuvor. Der „Daily EipreB" bringt die Riickbe-rufung des USA-Gesandten in Helsinki zur Konsul-tation ausdriicklich in Zusammenhang mit diesen ' Vorgangen. Die konkretester Angaben finden sich be-zeichnenderweise in dem marxistischen Stockholmer „Aftonblad", das sich gem zum Mittler englischer und sowjetischer Meinung machi. Das Blatt bringt eine Washingtoner Eigenmeldung, in der es helBt: „In den USA ist MiBstimmung entstanden aus An-laB von Meldungen aus Helsinki, wonach eine be-sondere Filmvorstellung iiber den Oberfall auf Pearl Harbour fiir Mitglieder der finnisdien Regierung gegeben worden sei, wobei die- finnisdien Zuschauer den Film mit Beifali aufgenommen hatten. St^atsminister Rangell und mehrere hohe Bcamte sollen anwesend gewesen sein, Besonderen AnlaB zu der jetzigen MiBstimmung gab der Umst-.nd. daB elnige der An-wesenden nach SdiluB der Vorstellung dem japani-schen Gesandten zu dem Erfolg gratuliert haben sollen," Diese Angaben denten darauf Lin. dafi im plutokratischen Lager, von den Sowjets mit ihrem Rachebediirfnis gegen Finnland und den Norden natiirlich kraftig eingeheiz' Machenschaften gegen Skandinavien erwogen werden, dij auf ein Wieder-aufgreifen aller englisch-sowjetisdien Plane hinaus-laufen. Die Sowjets suchen durch vermehne Aktivl-tat in Murmansk auf diese Absiditen EinfluB zn nehmen, die zunadist woh' im wesentlichen eine Nenauflage des bekannten Nervenkrieges gegen Finnland darstellen, denen aber bel der bedenklichen Ge-samtlage der plutokratl^ch-sowjetischen Liga diesmal eniste Bedeutung innewohnen kann. palscher Staatsanjjehorigkeit ta Hintergnind zn blel-tien. Der Jnde steht ako ta vollen Sdiemwerferlicht an der Rampe. als die eijentliche Seek dieses Krie-Sea. des Mammons und dee Materialismus gegen die freien Volker. Ob die Urheber der am Donnerstag in London, Washington nnd Moskan gleichzeitig veroffentlichten Erklarung dem Weltjndentum damlt einen Dienst erwiesen haben, bleibt abzuwarten. Bisher war es die grofie Gefahr fiir den Juden, selbst in befreundeten Milieus, wenn man anf ihn aufmerksam medite nnd wenn er in s ein em wirklichen Wesen gezeigt wurde. Die englisch-amerikanisdi-sowjetisdie Erklamng, offenbar gedadit ale Gegenstiidc zur Balfour-Erklarung dee vorigen Weltkriegee, in dem )a eben-fails die Juden bereits eine treibende Roile epielten und eidi hiefiir durch Gewahrung eines National-heimes in Palastina belohnen liefien, wird sich auf die Daner als ein Barendienst am Weltjndentum er-weisen. Der 49. stern fiir das Stemenbanner Hetzkampagne gegen Frankreich Frel erfundene Liigenmeldungen vom Vidiyer Informatlonsininisteriiini entlarvt Vichy, 22. Dezembcr. Das franzosisdie Infoma-tlonsministerium gab am Mittwodi fibei den Rnnd-funk eine Reihe von Liigenmeldungen der englisdien, amerikanischen und Moskauer Agitation bekannt, wobcl erklart wurde, dafi diese Hetze die Auf-reizung der Bevolkerung zum Mord bezwecke, Ihre Wirkung jedoch vollstandig verfeble. In der Sendung wurden folgende vSllig frel er-fundcne Meldungen bekanntgegeben: 1. Eine us-amcrikanisdie Meldu.'g, In der «8 hciBt, die Eisenbahnlinien Paris—Marseille und Paris—Biarritz seien mit Dynamit gesprengi worden; 2. eine Tafi-Meidung, die von blutigeo Ansschrei-tungen in Avignon spricht und von patriotisch ge-sinnten Franzosen. die die Kasernen In Brand etedi-ten, nachdem sie sich vorher gewelgert batten, sich demoMHsicren zu lessen; 3. Einzelheiten des Moskauer Nadirichtendlenstes fiber angeblidie Pariser He&enschOtzen; 4. die Verhaftung von 10.000 Personcn In Frank-reldi, die ihre Sympathfe fiir die Englander tmd Amerikaner zum Ausdrudt gebracht haben; 5. 800 Verhaftungen in Lyon; 6. Internierung von 80 hoheren Offizieren der franzosischen Armce. In der Mitteilung des Staatssekretare fiir Infor- matlonen heifit es; „Falsdimeldungen sInd zur Spe-zialitat gewisser auslandiscber Agenturen und Rund-funkstatlonen geworden. Jeder Franzose konnte fest-stellen, daB diese Meldungen frel erfunden sind; Rube und Ordnung wurden In Frankreich niemals gestort. Die Aufreizung zum Mord, die London und Moskau betreiben, hat keine Wirkung, dcnn das franzosische Volk weiB, dafi sich diese systematische Kampagne der Anglo-Amerikaner nnd der Sowjets-all.eln gegen Frankreich richtet." Bereits vor zwei Tagen hat das franzosisdie -In-formationsmlnisterium auf ahiliche Meldungen der englisdi-amerikanischen und der sowjetischen Hetz-zentralen hingewlesen, in denen davon die Rede war, dafi es zu blutigen Ausschreitungen in Marseille. Limoges und Nizza gekommen se:, dafi dii Gamison von Montpellier den deutsdicn Trupprn eine wahre Schlacht geliefert habe od».i dafi an I'lr franzosischen Mittelmeerkiiste alle Franzosen im Alter von 18 bis 50 Jahren nnd alle Franzosinnen im Alter von 21 bis 30 Jahren mobillifert worden eefen, um Befestigungen zn baoen, Dae franzSsische Informa-tionsministerium bemerkte hiezu. es sei notwendig, solche Meldungen der franzosischen Offentlichkeit vor Augen zu halten, well ihr einziges Ziel sei, das franzosische Volk gegen seine Interessen aufzuhetzen. Nener Nochschub fiir die Front am Wolchow Der GroBmufti an den All-Islam Berlin, 22. Dezembcr. Am Freitag nachmittag wurde eine Keier der mohammedanischen Gemeinde in Berlin veransteltet. Bel dieser Gelegenheit criiffnete der GroBmufti von Jerusalem ein ..isIamisAcs Kultur-institut" mit einer Rede, in der er u. a. euafuhrte: Heute stehe die islamisclie Welt vor der Frage des Kampfes um ihre Befreiung von Unterdriickung und Kneditschaft. Nur ein bedingungsloser Einsatz und Opferfreudigkeit schafften die Berechtigung zu Freiheit und Dasein Zu den ewigcn Feinden des Islems und der Arabcr gehorten in erster Linie die Juden., Dje USA und GroBbritannien untcrstutzten In jeder Hin.sicht die jiidischen Ziele und zer.schlugen in eng-eter Gcmeinschaft mit den Juden alle Proteste der Araber und des Islams mit Terror, Blut und Feuer. Von elnem Ende des Islamischen Berelches bis zum anderen seien 400 Nillionen islamischer Menschen in der Sklaverei dieser verbundeten Unterdriickungs-machte, zu denen sich noch der Bolschewismus ge-selle. der 40 Millioncn Mohammediner mit Verfol-gung und Unterdriickung zu vernichten beabsichtige. Andachtsstalten und GebetshSuser seien zerston und Menjichen viehisch hingeschlachtet worden. Nicht zuletzt seien diese Manner. Frauen und Kinder Opfer amerikanischer Waffen und I'olitik im Interesse des jiidischen Kapitaiismua geworden. Der jetzigc Krleg, auf iildieciie Vetankasung entfesaelt, eel die Gelegenheit der Mohnmmedaner, eidi von der etSndigen Ver-I'olguag und d,:in Terror 2u die Љге Hdmati erdc heimgesudit hfben. Munition StadieMrelrt ond widcf* »Wwlg* B»tnbalj|i»treAen Me dlAt tn di* Front ""'TWWWMWW MiliHinHifw ЈМктлМп, 84., H.I oder der ,,Aufstieg" Englanđs ziun amerikanisdien Bundesstaat. {Girod, Zander-M.) SA-fiergabzeidien eingefiibrt Die diesjahrigen Winterwehrkampfe Berlin, 22. Dezember. Der Stabsdief der SA Viktor Lutze hat znr Fordernnj iler GeUrgsansbll-dung, Sicherstellang des Nadiwudiset ffir die Ge-birgstruppen ond Erbaltuog des ADsbildnngsstabee der gedienten SA- nnd Wehrmanner das SA-Berg-abzeichen eingefiibrt. Ei> wird am linken Unterarm getragen. Zur Priifung zum SA-Bergabzeldien wird nur zugelassen, wer bereits im Besitz des SA-Wehr-abzeichens ist. Der Besitz des SA-Bergabzeidiens ge-wahrleistet beim Eintritt in die Wehrmadit bevor-zugte Einstellnng bei elnem Gebirgstrnppentell. Zur Fordernng der anfiermilltarischen Ansbildnnj fiir den Winterkrieg veransteltet die SA ab 1. Janner 1943 im Berelch aller Standarten, in denen es die Schneeverhaltnisse zulassen, Winterwehrkampfe. General Sdialler-Kalide 60 Jahre alt Salzburg, 22. Dezember. Am 19 Dezember feierte der Befchlsbaber des Wehrkreises XVIII General der Infanterie Hubert Schaller-Kalide seinen 60. Ge-burtstag. Schaller-Kalide wurde am 19. Dezember 1882 In Sorau in Niederlausitz geboren. Nach Absolvierung des dortigen humanistlschcn Gynnasiuma trat er am 27. Mirz 1900 als Fahnenjunker in das Infanterie-regiment 25 ein. wiird* am 18 Au^tut 1901 L«««. nant. Im Jahre 1913 wurde er als Oberleatnant znr Dienstleistung beim Generalstab kommandlert nnd am 2. August 1914 als Hauptmann In den General-stab des VIII. Reservekorps versetzt, mit weldiem er den Weitkrieg als erster Generalsiabsoffizler meh-rerer Divisionen mitmachte. Er nahm tell an meh-reren grofien Sdilachten des Weltkrieges, damnter der Maraesdilacht, dem Feldzug in Flandem, der grofien Schlacht in Frankreich nnd tragt unter vielen anderen Auszelchnungen das EK I nnd II. das Ritter-kreuz mit Schwertern des PreuSisdien Hansordeni von HohenzoIIem, den Badischen Orden vom Zaehrin-ger Lowen, den sachslschen Albrechtsorden nsw. Im Jahre 1922 wurde er Major, Im Jahre 1925 Kom-mandcur des ersten Bataillons des Infanterieregl-mcnts 3, Im November 1930 Oberst nnd am 1. April 1933 Generalmajor. Im Maiz 1936 erhielt Sdialler-Kalide seine Berufung zum Kommandeur der 25. Division, doch schon im Oktober desselben Jahre: liber-nahm er die 35, Division. Am 1. April 1937 wurde er zum Generalleutnant befSrdert. Mit Ansbmch dee Kriegcs wurde Schaller-Kalide zum Befehlshaber del Wehrkreises XVIII ernannt nnd am 1. Dezember 1940 zum General der Infanterie befSrdert. Dr. PreziosI zum Staatsmlnlster ernannt Der Italienische Vorkampfer gegen das Weltjudentam Dr. V. L, Rom, 22, Dezember. Durdi koniglidie« Dekret wurde der bekannte Vorkampfer geeen dat Judentum In Italien nnd Direktor det Zeltsdirift „Vita Italiana" Dr. Giovanni Prezloe' xnm Staate-minister ernannt. Al« Minister ohne Geediiftebe-reich werden seine Aufgaben, ohne dafi ale berelt* bekanntgegeben waren in jener Linie Ilegen. In der PreziosI selt 30 Jahren einen onerbittllchen Kampf gcgcn Judentum und Frelmaurerel fuhrt. Elsenhower empfing Negrln Der ex-rotspanische Reglerungschef in Gran Dr. v. L, Rom, 22, Dezember. Der durch die Rationale Revolution aus Spanien vertriebcne ehemalige rotspanlschc Reglerungschef Negrln traf nach Itallenl-schen Meldungen In Oran ein, wo er von den amerikanischen BesatzungsbehSrden offiziell empfangen wurde, Negrln, der zuers* nach Frankreich, dann nach England geflohen war, hat eelnt Belse nach Morokko, wie sich aus der Art des offlilellen Emp-fanges durch die amerikanischen BesatrnngsbehSrden erglbt, anscheinend auf Veranlassung Washington# unternommen. Nach seiner Ankunft wnrdt er von amerikanischen Offizieren ro einer Villa geleltet, die Ihm vom amerikanischen Oberkommando inr Verfiigung gestellt worden let. In dieser Villa be-gannen noch am gleidien Tag Besprechungen Negrln# mit spanischen Emigranten nnd franzSitS'jieD Marxl-sten. Spater wurde Negrln vor General Elsenhower empfangen. mit dem er eine lange Aussprache hatte. Den itallenischen Meldungen znlolge let Negrln# Aufgabe auf Anordnunp Wushlngtont augensdieto-llch die Zusammenfassun)! der spanlsdien Emlgrier-ten In Nordnfrlka. Das mit Negn-s Erschelnen In Gran sich anklindigcnde none Manover Roosevelte, In d An auch Moskau seine Hand Im Splele haben dllrfte, wird einer Meldung an# Tanger nfolfe тоЖ natlonabpanbcher Selte mit yeepannter АоАиег&еми kfk TeiWgk Sreda. 23. đccembra 1942< KARAWANKEN BOTE stran 5. — Stev. 101. Stefan Styx: % = P во§1енот $aveje^u Mala zgodbica, ki se začne o božiču in konč nt starega leta dan z zaroko Božii, praznik ljubezni je bil pred durmi. En del stotnije je bil sedaj doma na dopustu — tem se je dobro godilo! Vendar — mi, ki smo ostali, se zaradi tega nismo jezili. Enkrat so ti na vrsti, potem zopet drugi. Tudi o božiču morajo vojaki stati na straži, in ti, ki so bili sedaj doma, so imeli rodbino, ženo, otroke, starše So že pravilno razdelili tako. In sploh: kjer je tovarištvo, je to nekaj samo ob sebi umljivega in se o tem ne razpravlja veliko. In tako se je zgodilo, da se je nas vseh polagoma vedno bolj lotevalo božično "razpoloženje, in da smo se, čimbolj se je približevala ura, tembolj pečali s pravimi bo- ni bila kaj nenavadnega: nekaj jabolk, nekaj peciva in pisemce. S tresočimi rokami ga je odprl in z žarečimi očmi bral.: »Ljubi Roman! Gotovo se boste čudili, ko boste prejeli to pismo. Vem, da me poznate, čeprav se niste nikoli menili za mene. Zato sie pa tem večkrat Vi vzbujali mojo posebno pozornost. Nočem se Vam vsiljevati. Ampak o božiču sem vendar hotela zbuditi pozornost. Tu sem — in čakam na Vas. Vi ste mi zelo všeč, ljubi Roman, in štela se bom srečno, če ne bom zaman čakala. Dekle, ki bi rado bilo Vaše!« Skrivaj smo opazovali tovariša, kako je skoraj .no uro sedel sklonjen nad pismom in kake si je vedno znova del roko na čelo. Resnično, to je moral biti zanj vesel božič. Zavojček smo bili seveda. sestavili mi, njegovi tovariši, in pismo, da pismo, to je pa bil pisal poddesetnik Fischbach in vse skupaj sem bil jaz nesel na pošto. * Obhajali smo Silvestra, tokrat v nekem drugem lokalu, nekaj ulic dalje. Bilo je nekako o polnoči, ko je vstopil — ali smo nema/a preveč pili, ali je bilo le slepilo? Roman, Ki se je tesno k njemu privijalo dekle — pa kakšno dekle! Predstavljajte si samo znak, ki bi naj označil tistega, ki se šobi in glasno mlaska z jezikom. Brez dvoma, Roman je našel ljubico. »To je bilo tako,« nam je pripovedoval Roman nekaj tednov po tem, ko je krajevni časopis že bil objavil njegovo zaroko: »Po božiču grem v brivnico, da me zlepotičijo. Saj vendar veste: posebna priložnost, božič, pismo. Torej ta pa tam hodim v to brivnico. In tokrat me gospodična, ki mi streže, vpraša, kako sem prebil božič. »O, dobro,« ji odgovorim. In si mislim, da po taki zaupnosti tudi lahko odgovarjam nekoliko zaupljive je, pa ji pripovedujem o zgodbi z zavojčkom, s pismom — in pomislite, dekle zardi! Nisem si mogel pomagati, imel sem občutek, da sem tudi jaz zardel. Potem mi je pa bilo naenkrat tudi jasno, da mi zavojčka ni mogla poslati nobena druga, ko ona. .To, beseda da besedo. Toda kaj naj vam še naprej pripovedujem! Saj vendar veste, kako zdaj stoji stvar!« »In tvcje dekle priznava samo, da je odposlala pismo?« vpraša poddesetnik Fischer osuplo. »Nikakor ne!« se glasi odgovor. »To docela oporeka. Pa saj poznate dekleta: nikdar uočejo priznati, da so ona gonilni moment, da so one same vrgle trnek...« Mi okrog stoječi se na tihem muzamo. Kajti tovarištvo je nekaj samo po sebi umljivega in se o njem ne razpravlja veliko. Tudi po poroki, ki se bo v kratkem vršila, ne bomo izdali ničesar. v nasprotnem nadstropju, če se sam smehlja?« »To ni res!« »Mladi mož od tam nasproti se mi je spovedal.« »Lagal je,« je zavrnila Anneliese. Božiček je prikimal: »Dobro, vidim, da si trmast otrok! On je sprejel svojo kazen, preselil se bo v drugo mesto.« »O!«, je zar jecljala Anneliese in je zardela. Božiček je posegel globoko v svojo vrečo. »Ker si bila pa sicer pridna, Ti je tudi Božiček nekaj prinesel.« »Darilo?« Starec je izvlekel čudovito lep, rdeč gramofon v kovčegu. »Za mene?« — »Za Tebe! Notri je tudi plošča. Zaigrala jo boš, ko odidem.« Vrgel Weihnacht v* v v iu|em mesiu Daril laJo Jeklii /0^ žičnimi problemi: kako bi se najbolje .dobilo božičn' drevo, kako bi ga okrasili in kaj bi - drugega priredili na božični večer. »Vsi zavoji, ki dospejo jutri in po jutrišnjem, se smejo razdeliti šele na božični večer!« je menil poddesetnik Fischbach, ki je mnogo dal na presenečenja. »Ljudje božji!« je takoj na to nadaljeval in si s prstom po-tipal na čelo, »ali ste pa tudi že kaj mislili na Romana?« Da, Roman, ta je kakopak bil eno Izmed božičnih »odprtih vprašanj«. Namreč zato, ker je bil vojak »brez priveska«. Starši mrtvi, brez bratov in sester, nezaljubljen — ne smejte se, dragi tovariši, tudi kaj takega se dogaja! — Včajih, v kakšni posebni uri premišlj'^vanja, je« Roman sicer šepetal o tem, da je nekoč poznal neko dekle. Toda iz tega ni postalo nič, je takoj nato pristavil. ifismo vedeli, zakaj ne. * Božični večer Je bil napočil, in glej! Roman je bil dobil božični zavojček! Vsel^na o za m Potrkalo Je. »Da?« je vzkliknila Anneliese. »Smem vstopiti?« — »Kdo pa je?« »Božiček!« »O!« Anneliese je poskočila in se prislonila k vratom. »Ali prav slišim?« »Ali nočete spustiti Božička notri?« »Stara sem že 20 let in nič več ne verujem v Božička«, je prešerno vzkliknila Anneliese. Glas pred vratmi je za čas umolknil. Nato se je zopet oglasil. »Za to vendar Božiček nič ne more!« »Božiček ima prav. Prosim.« Odprla je. »Ne! Resnično! Božiček!« , »Ziv.« »Ali Božiček ne bo vstopil?« »Ce je dovoljeno?« — »Prosim.« Božiček, očividno starejši moški, Je v zadregi prestopil prag. Njegova dolga bela brada je šelestela. Preko glave je imel kučmo iz kožuhovine, tako da je komaj gledal. Zvedavo ga je opazovala Anneliese. »Ali se ne boste predstavili?« — »Jaz sem Božiček!« — »Dobra šala za začetek. Kdo ste?« — »Morda nekdo izmed vaših prijateljev?« »Nimam prijateljev. Prišla sem šele pred kratkim v mesto in živim popolnoma sama zase.« * »Vem«, je prikimal zadovoljno Božiček. — »Odkod?« — »Božiček ve vse.« Anne- ICO Spisal; J o H ans Ro slet liese se je nervozno smejala. »Ali hoče Božiček tudi vedeti, če sem bila pridna?« Starec si je gladil svojo dolgo brado. »To bi Es ist wie sonst: die weiBen Kerzen flammen Und leuchten stiahlend in den dunklen Raum. Nun stehen sie im Feld, wie wir beisammen Voi einem glitzernd-hellen Weihnachta-baum, Tiet ist die Nacht. Hoch sind die Sterne oben. Still Tuht das Land, vom Feieiglanx umsctimiegt. Da fuhlen wier bei diesen Steinen droben, Wie sehr der Sieg in uns beschlossen liegt. Wie sehr wir selbst das Schicksal meistern konnen Mit unsren Herzen, die den Dienst verstehn, Vnd die drum groB in ihrer Liebe brennen Vnd niemals mud und stumpf xut Ruhe gehn. Ingeborg T eui { enbich. rad vedel — pred vsem, če se gospodična še vedno namerava smehljati mlademu možu je vrečo preko ramen in stopil k vratom. »A, ljubi Božiček!« Toda že je izginil. Anneliese je skočila k gramofonu in položila nanj ploščo. Zadonel je globok moški glas: »Ljuba Anneliese! Vsako jutro Vas vidim na oknu. Kako naj Vam rečem, da Vas ljubim? Resnično ljubim, ljubim Iz vsega srca, tako ljubim, da Vas želim poročiti! Ne spadam med može, ki lahko spoznajo ženo in jo nagovore. Toda Božiček sme pač govoriti z vsako ženo. In tako poskusim. Čakam spodaj kot Božiček, plošča igra tri minute, jaz čakam štiri. Ali boste prišli?« Anneliese je prišla. Hitela je kar je mogla. In je postal iz samotnega božičnega večera v tujem mestu le še vesel praznik. VOJNO PISMO NA SVETI VEČER Na »veti večer 1942 HWf moki 1 Ura v prestolnici ]e odbila polnoč. Kako slovesno doni danes zvok zvonov. Zvonili so za božič. Svit zadnje sveče na božičnem drevesu daje svetlobo za to pismo, ki Ti ga pišem ma sveti večer. Ravno sem bila pri otrocih v spalnici. Peter, naš „veliki fant" )e odprl oči, ko sem stopile k njegovi postelji, mi je položil svoje rokce okoli vratu in rekel: „Kajneda, mamica, ti si žalostna, ker očeta danes ni pri nas? Pa gem jaz pri tebi!" Najin fant vzame zares nalog, ki si mu ga TI dal, da rtadomeSča ateka Moral bi ga bil videti, kako ponosno je vihtel zvonec v znak, da le lahko prične božično obdarovanje. In kako skrbno je vodil za roko v sobo malčke in potem tudi mene. Fant me tolaži v marsilcaterl težki url. Ne zapopade sicer vseh skrbi, vendar Je ganljivo, če govori čisto resno, kar Je pač že večkrat slišal od Tebei „Kvišku glavo, mamlcal" Od najine male rahle Susike se vidi Iz blazin samo njen topi nosek. Ona tudi ni občutila, ko sem ji pritisnila poljub na zaspanordeča ličeca. Prav gotovo bi bil od srca vesel naše Susi, če bi bil mogel slišati, kako je od radosti zavreičala, ko )e pod božičnim drevesom našla zopet voziček za punčke s svojo ljubljeno Llselotte. Svidenje j« bilo ganljivo. S svetlimi očescl ]• vsa blažena slbala svojo pimčko na roki In vedno mrmrala pred##, „Mo|a Llselotte, 1 moja Liselotte". In nato je naglo občudovala lepe nove reči, ki so krasile njeno Lotko. Bila je to pisana oblekca, roza čepica, beli čeveljčki In nogavičlce. Iz ostankov sukna sem vse to bila pripravila danes zvečer MoJe misli so pri tem uhajale nekaj let nazaj, ko si Ti še sedel poleg mene in sva v predbožičnem razpoloženju oba brkljala igračke za najine malčke. Gotovo Ti Je priredilo veliko veselje, da si kljub svoji težki službi na fronti imel priliko izrezljati v prostih urah našemu Hansiju voziček. Skoda le, da nisi mogel videti malega moža, kako Je drvel i svojimi debelimi nožlcaml skozi sobo in ponosno vlekel voz za seboj. Včasih se je pripetila kakšna nezgoda, tu mu je bila na poti miza, tam noga stola, ali zaradi tega nI bil tiič manj vnet, takrat so pač ko-lespa štrlela v zrak. Od svojega vozička se tudi ni mogel ločiti, ko ga Je obhajal spanec in so se mu oči zapirale. Se zdaj v spanju drži oje v svojih ročicah. Njegova usteca so bila od začudenja napol odprta, In njegove temne oči so se razširile, ko sem mu pripovedovala, kako dolgo je to vozilo bilo na poti. Prav tatinsko veselje ga Je navdalo spričo tega, da je moral atek poslati voziček sem iz Rusije, ker Božiček nI vedel, da se Hansl ne nahaja več pri ateku, ampak da je pri mamici tukaj doma. Morala sem mu čisto natančno pojasniti, kako Je Jezušček prišel k Tebi z vozičkom In kako je spraševal po Hansiju in kako Je potem čisto razočaran odcapljal s svojo dolgo belo brado in bil žalosten, da je moral preleteli s svojim starim belcem tako dolgo pot, da )• Prlnemel Мећжђж IgmAt/ Božiček je bil mislil, da je Hansl, ker je bil vedno pri ateku, hodil ponj v pisarno in se po nedeljah ž njim dolgo sprehajal po parku, sedaj tudi čisto gotovo ž njim odrinil na vojno. Tako od srca se je mali dečko smejal tej zmoti Božička. Potem pa je spregovoril čisto resno In od same vneme so mu besede prihajale le sunkoma Iz usti „Am-ampak, ko bom pa velik, mamica, takrat pa ko-korakam prav gotovo z atekom na vojno." Stisnila sem njegovo plavo glavico k sebi in si mislila: Kadar boš ti velik, ljubi moj dečko, čisto gotovo ne boš šel na vojno, kajti tvoj atek je korakal skozi prah in močvirje, da boš ti lahko pozneje v miru živel In izvrševal poklic. Naš gollč Je doživel prvo slavje lučk. Iztegnil je ročice in veselo krakal ter vedno hotel prijeti za te mnoge lučke, ki so žarele даа drevesu. Njene žareče modre oči — tvoje oči, ljubljeni mož — se niso mogle nagledati tega'bllšča. Sedaj leže "3 utrujeni od Igre in smeha J,'i v mirnem spa-Џ)'"' nju in gotovo v sanjah to noč Se enkrat ))režlvl|a|o vse te čudeže. Jaz pa sedim tukaj in mislim na svojega moža tam daleč v tujini, ki mu današnja noč pač tudi ne bo dala spati. Ne vem, kje Te naj iščejo moje misli. Morda stojiš tam kje v pustih daljinah Vzhoda na straži in gledal navzgor k zvezdam, ki sljejo tudi na domačem nebu In tudi nam svetijo liki večni čuvaji, ki nas nikoli n* lapuste. Kjer koli ti, to vem. Tvoje misli so v tej noči pri nas, pri ТЈмџ ICantiL in. Tjoofih atrekik fUth Ima 9вмМ». h Straw в, — Ster. 101. KAllAWANKEN BOTE Sreda, 23. đfcemtra 1942. sueeae, faifuiveduie! Spisala Irmgarđ von Stein. Decembrski veter je pihal nad ulicami Wiirzberga. Zbežal sem pred mrzlim severovzhodnikom in sedel v po medu in vijolicah dišeči delavnici svojega starega prijatelja, svečarja, in poslušal povesti, katere je nekoč na svojem potovanju zvedel od svojega stanovskega tovariša in jih skrbno zapisal v svojo v usnje vezano knjižico. Toda, če je pripovedke sam pripovedoval, Bo bile oživljene na novo z njegovim zvenečim glasom, tako da se je vse, kar je pripovedoval, lahko kar z roko prijelo. S svečami neveste iz Danziga je pričel sve-čarski umetnik pripovedovati svoje povesti, polne poezije. * Skozi stoletja je bila v starem in svobodnem hansaškem mestu Danzigu šega, da so neveste nesle na božični večer svečo v cerkev in jo tam prižgale v molitvi za svojo bodočo srečo. Za to svečo so darovali vsi, kateri so imeli nevesto radi, nekoliko voska. Deklice so ga zbirale in ga prinesle sve-čarju, kateri je iz njega napravil posebno lepo, z reki in slikarijami okrašeno svečo. Ženin je lahko iz velikosti sveče videl, kako priljubljena je bila njegova izvoljenka in pripovedovali so, da je prerevna sveča že zadostovala, da se je zaroka razdrla. Morebiti je radi tega zginila ta zelo ljubka božična šega; cerkve niso več razsvetljevale dišeče sveče nevest. »Vsako leto je prišla gospodična Elisa Leasing k meni,« tako je pripovedoval povsod priljubljeni svečar v starem, lepem Hamburgu, >in je kupila mojo najfinejšo in najdražjo svečo za nekoga, katerega ni mogla pozabiti. Bil je to Friedrich Hebbel, ki si je usvojil njeno srce kot mladenič in jo imenoval svojo muzo. Nekega božičnega dne pa je vprvič bral nekaj svojih umstvenih proizvodov. Bil je to prvi osnutek Marije Magdalene. Vedno znova, Lokler niso zadnje sveče na božičnem drevesu in v lestencih pogorele, je moral Hebbel Elisi prebirati najlepša mesta in jasnovidno mu je prerokovala njegovo veliko bodočnost. Nato je odšel pesnik v svet in je postal slaven, toda njegovo srce je pripadalo sedaj drugi ženi: Christini Enghaus, katero je poročil. Toda ko je prišel o božiču Elisin Bvečni pozdrav, je mož nežno mislil na svojo mladostno ljubezen, je govoril s svojo ženo o onih dneh, in je poslal tako zvesti oboževalki v ftarem Hamburgu nekaj stihov, najlepše darilo za prejemnico. * V Wartenburgu, v hiši nekega preprostega svečarja, se je o božiču 1813. naWfanil general Y o r C k. Elbe je bila vsa zamrznjena in vetrovi 80 brili preko nje. Vsi ljudje so upali, da bodo končno rešeni francoskega jarma. Neumorno je izdeloval Yorck svoje načrte. Ni mislil na praznike in si je dal napolniti z oljem svetilko še zvečer, ko je bilo treba iti spat, da bi lahko še ponoči delal. Nekega večera je odprl lastnik male hiše potihoma vrata in postavil na mizo skodelico z rdečimi, lepo obrisanimi jabolki in s snežnobelo mogočno svečo, ki je bila okrašena z naslikanimi besedami. >Ker je vendar danes sveti večer, gospod general.« Yorck je vzel svečo v roke in bral umetniško pisavo. »Oče naš, kateri si v nebesih, daj nam zmago!« je bilo napisano. Stiskanje roke, ki je bilo kot obljuba, je bilo plačilo darovalcu. Ob svetli božični sveči je Yorck dokončal svoje načrte in svojemu hišnemu gospodarju se je še enkrat zahvalil z besedami: Tvoja luč me je razsvetlila, ker si jo napravil s toliko ljubeznijo in vero.« Ostanek sveče je vzel Yorck po končani zmagoslavni vojni s seboj domov in jo je postavil na častno mesto na svoji pisalni mizi, v kateri se je nahajal tudi načrt bitke iz one božične noči. »Nikjer ne dobim tako lepih melodij, kot v tvoji, sladko dišeči delavnici«, je po navadi rekel Thomas K o s c h a t, znani kamt-nerski komponist svojemu prijatelju, spretnemu svečarja v Klagenfurtu. Ko je prišel božični čas, in je imel svečar polne roke dela — kajti njegove sveče so vsepovsod zahtevali — je sedel Kosehat s svojo kitaro pri njem, srebal fini duh in brenkal na strune. Nato je naenkrat nastala melodija, ki jo je vse pelo. Enkrat, ko je komponist živel že na Dunaju, je prejel o božiču skrbno zabit zaboj. Notri je bilo lepo število dišečih zlatorume-nih sveč iz voska in na vsako izmed njih so bile naslikane note neke Koschatove pesmi v bleščečih barvah. »To je najlepše darilo, kar sem jih sploh kdaj dobil,« je vzkliknil mojster vse srečen in je pisal ob svitu teh sveč nove pesmi, ki so razveseljevala ljudstvo. ri Očetova vrnitev ■ *>. etoji vojak na etrall. Nekoliko proč od strmenške vasi na malem gričku je bilo Rjavčevo domovanje, — to je bil že blizu dvth stoletij trdni kmečki gorenjski dom. Tu so v miru, ljubezni in slogi živeli zares srečni ljudje od roda do roda. Vsa ta sreča je spremljala te ljudi do leta 1914. meseca julija. Pa prišel je usodni dan 2^. juli — delna vojna mobilizacija! Mladi, komaj 28 letni gospodar Martin je bil tudi med tistimi, ki je moral odhiteti z drugimi vred za obrambo Avstrije pod bojni prapor junaškega 17. regimenta. Slovo je bilo težko; stari oče je zamišljeno sedel na klopi poleg starodavne bele javorjev* mize, poleg njega je nedela mlada gospodinja Margareta s komaj par mesecev starim sinčkom dojenčkom, a za materino krilo se je plašno stiskala še ne dve leti stara hčerkica... Vsem je bilo hudo, žena je bila žalostna, ali ni se mogla več premagovati, solze so se ji udrle po lepem obrazu. Mož jo je tolažil, kakor je vedel in znal, a bil je tudi sam potreben tolažbe. Pa se oglasi stari oče: »Eh kaj bi, saj sem bil tudi jaz 1859. leta na Laškem v vojski, pa sem hvala Bogu še srečno prišel nazaj.« To je opogumilo tudi sina Martina in začel je toMiti ženo: »Saj res Margareta, nič ne bodi v skrbeh v par mesecih se bomo spet videli!« * Cas odhoda je prišel! Potrta žena je spremljala moža na kolodvor. Ob slovesu mu je še rekla: »Martin, oh ljubi moj Martin, meni se kar zdi, da se dolgo ne bova videla...« * Bojna vihra se je začela na vseh koncih in krajih ... Spočetka so vedno prihajala Martinova poročila iz daljne Galicije, a kar naenkrat se je pa vse ustavilo. Bele čez dolge štiri mesece po zadnjem sporočilu, bilo je že v pričetku pomladi, je vsa zaskrbljena Margareta dobila zopet moževo sporočilo, in to iz ruskega ujetništva. Sporočila so prihajala poredko-ma, a so le prihajala vse do boljševiške revolucije leta 1917., in od tistikrat pa so se čisto ustavila. * Spet se je bližal nekdaj tako veseli božič in to že v 1. 1922. Gospodinja Margareta je vsa zamišljena sna-žila in pomivala klopi in vso hišno opravo. Pri tem delu ji je pomagala že desetletna pridna Franziska, a njen dve leti mlajši bratec Hansi In 0tari odeutsche Staatsangehdrig-keit auf Widerruf« verliehen und im ABlin-ger GroBappell vom 6. Dezember weitere Verbesserungen in sozialer Hinsicht ange-kiindigt. Bedurfte es noch eines besseren Beweises des guten Willens, Euch als gleich-berechtigte StaatsangehSrige in die Ge-meinschaft des Reiches aufzunehmen? Tausendfaltig haben sowohl die Partei als auch die staatliche Verwaltung durch die Tat ihren Aufbauwillen mitgeteilL Oberkrainer! Zeigt auch Ihr Euren guten Willen in der Erfiillung Eurer Pflichten. Bek&mpft die wil-lenlosen Werkzeuge Moskaus in den Wal-dem arbeitet mit am Aufbau Eurer Heimat. Durch bedingungslose Treue zum Staate und unerschiitterlichen Glauben an den Flihrer, zeigt Ihr Euch wiirdig, in unserer Gemeinschaft zu leben. Lernt die deutsche Sprache, denn sie ist das wichtigste Mittel zur F3rdenmg der Gemeinschaft Wir ge-loben dem Gauleiter zum heurigen Weih-nachtsfeste fiir die Beweise seines guten Willens im abgelaufenen Jahre,im Rommen-den Jahre, noch enger zusammenzxiriicken, Zwischen Kamtnern und Oberkrainem mufl im kommenden Jahre eine noch engere Tuchftihlung Platz greifen. Zum Himmel aber beten wir; Herr, erhalte uns den Fiihrer, und Du, Fiihrer, fiihre uns durch Nacht, durch Kampf zum Sieg ! Obnova inhoda DalJ £aea na Vzhodu zaposlen nemSId vojak, Unterofflzlei; K. J. Fluck je nalašč za nemške rojake v generalnem guvernementu napieal Igrro, M prikazuje nemSko zgodovino v zanimivih slikah. Igro je predvajala oborožena sila pri neki svečanosti v Radomu Hltler-Jugendu. Ze od nekdaj Je bilo mesto Reval kot gospodarsko eredlSče estonskega gospodarstva, pomemben trg zunanje trgovine In sredidče Industrijske proizvodnje dežele na prvem mestu. Tako Je bilo Izmed 411 veleobratov z več kot 73.000 uslužbenci maja 1941 v Revalu 169 obratov, torej 09 odstotkov z okoli 34.000 uslužbenci. Nadalje odpade polovica Industrijskih naprav na Reval. 2e prvo leto obnove je začelo zopet poslovati večje Število obratov. V poljedelsid družb* Oetland, pod katero spada tudi rlbarstvo, Je bil ustanovljen ribiški oddelek, ki upravlja preko 30.000 hektarjev veliko ozemlje jezer in pomembno rečno rlbarstvo. Prvi zimski ribnik je bil prirejen ter je bilo pripeljanih veliko število iker karpov In Od delavcev, ki so doma v Llttai, Kressnitiz In Laas in so eedaj zaposleni v Hagen-Del-stem, smo prejeli dople ,v katerem želijo svojcem In znancem vesele božl&ae pramlka Sporočajo, da se jim dobro godi in da se s tamoS- njtml prebivalci prav dobro razumejo. Ml od naše strani 1л tudi imenom njihovih svojcev IB znancev želimo enako tudi njim prav veeele božične praznike. Vsem želimo tudi srečno in veselo novo leto! An đl« Schrlftleltung des garawanlcen B o t e n Hagen-Delatern,den 13,12.1942. Celokupni fantje In možje prosijo, đa nam stavite samo ta stavek In pozdrave v Vaš cenjeni list.zakar Vam bomo vsi prav hvaležni« Vestfalen. Gorenjski fantje in možje železničarji i« Oberkralna,zaposleni sedaj pri Glelsbauzugu 3107,v Westfalnu pošiljajo vsem čitateljem in čltateljlcam Karawanken-Bote,posebno pa še svojcem,vesele božične praznike in srečnb novo leto. Is Kreesnits, Iz Uttai, Iz laak /Sawe/ ! ^љ/-оЛ ■ O/tfh ;4МП(бФ Гј^ ж ЈЕј ■ffM'TTTiy ЉЈ /Жл^&У^ ^ чЖз/lZ^ , , l^lil »Tl^^^^fffe. --^ io^ -%k<^ . г%к$^ ^тгф^ OnXi drugih rib. Z novo ureditvijo ribištva bo belorusko rlbarstvo tako povečano ,da bo računati s pomembnim presežkom svežih rib. Fomožna naprava »Mutter und Kindt so postale tudi v generalnem guvemementu naprave narodnega skrbstva. 80 pomožnih naprav Je že v obratu, poleg tega pa obstoje še Številne »leteče posvetovalnice«. Nadaljnje naprave se bodo Se ustanovile. Posebno v pokrajinah Lubllna in livova bodo ustanovili spomladi nadaljnje pomožne naprave. Število žrtev boljšovlškega terorja v Est-landu se Je po zadnjih poročilih zvišalo na 1S18 in še ni dokončno. Od teh 1818 žrtev umora so Jih doslej identificirali 1587. Vsem bralcem in razna^alcem liarawanken Bole! Prihodnja številka nažega lista bdde žea en teden torej 30. decembra. Prosimo raz-naSalce, da časopis raznese jo k navedenemu dnevu. r" Dipi.Optiker €. MronfuO I Klagenfart. BahnhofstraBc 15 In žiTljenje """ piše besedilo... Življenje in usoda Gertrude Mare Schmeling Kakor gonjač na lovu, tako jo podi njen mož od enega mesta do drugega, od enega koncerta do drugega. On pozna le dva pojma, slavo in denar, ki jih mora slišati vsak dan. Sedaj sta v Parizu, pa tudi tukaj ne najde nič časa za sebe. Glava ji zdrkne na prsi, trudna je, neznansko trudna. Tu se vrata naglo odprejo, in Johann Mara pade v stanovanje. Ko jo najde zrušeno na stolu pred zrcalom, jo oblastno na-hruli: »Ali si že zopet trudna? Ali se ne moreš čisto nič potruditi? Zakaj sem se pa oženil s teboj, če si vedno trudna?!... Zberi vse sile, trudna žena je stara, in stara Se vendar nisi! — Todl, slavna Todi, ki jo obožuje ves Pariz, pride kmalu sem. Ti jo moraš izpodriniti, moraš Parižanom pokazati, da znaš več kot ona!« »Trudna sem, Johann, daj da nekaj časa Izprežem, privošči mi odpočitka, šlo bo potem z novimi močmi dalje,« »Nikakor ne,« zavpije on nad njo. »Ali pa,« tako posmehljivo nadaljuje, »ali pa te je morda strah pred Todijevo? Ali tvoj glas morda že popušča? Ne, jaz vem, to je le lenoba. Toda zapomni si, ti boš in moraš Todi posekati ali — boš me šele spoznala!« * Začetkom leta 1783. dospe Todi v Pariz, in sedaj nastane tekmovanje med obema ieounAi Ржг1ж je razdeljen x dva tabora i todiste in maratiste. Obe umetnici imata enako velike prednosti: Todi z ljubkostjo in nežnostjo svojega glanu; Mara v bravuri in v patetičnem. Ta večer poje Todi, sledeči večer Mara: Pariz vriska od veselja in ne ve, kateri bi priznal venec zmage, * Koncem maja 1784. leta se vrši na čast pred petindvajsetimi leti preminulega Handla, velika glasbena slavnost. K tej prireditvi pošljejo Gertrudo Marovo v London, zato zapusti Pariz. Določeno je, da poje sopransko partijo v Handlovem »Mesiji«. Ves London spletkari proti nemški pevki. Toda ko nastopi dan predstave in ko ona poje arijo: »Vem, da moj odrešenik živi...«, je njena umetnost tudi tukaj premagala vsa srca. Sleherno oko je rosno in zavist ter kovarstvo izginjata. Po predstavi zopet prosi moža, naj ji privošči miru in odpočitka. Toda Johann Mara je neizprosen. Gonja se nadaljuje v Turin, Padovo, Benetke. Johann Mara potrebuje denarja in vedno znova denarja. * Leta 1795. izide v nekem časopisu članek o dejanju in nehanju njenega moža, in njej naprtijo njegove pregrehe. Gertrud se sko/aj zruši; njeni prijatelji ji odkrijejo malopridnost njenega moža, kako jo vara, kako B polnimi rokami razsipa denar in ai 8 tem kupi radosti, ki jih dostojen človek ne pozna. Gertrud zbere ves svoj ponos in se loči od svojega moža. Določi mu letno rento. On odide na Nizozemsko in propade kot pijanee, Dne 9. marca 1796. si pribori Gertrud nove uspehe y londonskem Coventgardnu, Dne 21. aprila 1800. poje sopransko partijo v Haydnovem »Stvarjenju« in gane vse do solz. Tu nenadoma opazi, da njen glas popušča. Preveč jo je zdelalo življenje z njenim možem, in tako se ona umakne iz javnosti. Odide v Petrograd In od tam v Moskvo. Tukaj živi čisto sama zase. Poučuje v petju In nastopi tu in tam v zasebnih družbah. Njeni prihranki ji omogočajo udobno življenje. Tu vpadejo Francozi, Moskva pogori In tudi njena hiša in posestvo sta žrtev plamenov. Z ostanki svojega premoženja gre na Estonsko, kjer se preživlja deloma v Revalu, deloma na kmetih, v gostoljubnih hišah kmečkega plemstva. Poučuje v petju. Javnost jo je pozabila, le Revalčani vedo, kdo je mala suha postava s temnimi očmi, polnimi duha, ki % umerjenimi kretnjami hodi po mestu. Dne 23. februarja 1831. leta jo doleti na njen rojstni dan še veliko veselje', ki jo spominja časov njene stare slave in tri-lunfa... Goethe, ki je bil kot dijak doživel moč njenega petja, ji pošlje na rojstni dan, dve pesmi: Der Demoiselle Schmeling nach Auf-fUhrung der Masseschen Sta Elena al Calvario, Leipzig 1771«. (Gospodični Schmelingovi po predstavi Massove Sta Elena al Calvario, Leipzig, 1771.) Klarster Stimme, froh an Sinn, Reinster Jugendgabe, Sogft dm mit dar КкЈмПд, Nach dem heiligen Grabe. Dort, vfo alles wohlgelang, Unter die Begliickten, Riess Dein herrschender Gesang Mich, den HochentzUckten.« (Z najčistejšim glasom, dobre volje, romala v mladostnem cvetu s cesarico si na sveti grob. Tam Ti vse uspelo je, in med srečniki je očaralo še mene Tvoje obvladujoče petje.) »An Madam Mara, zum frohen Jahres-feste, Weimar 1831.« (Gospej Marovi k veseli obletnici, Weimar 1831.) »Sangreich war Dein Lebensweg, Jede Brust erweiternd. Sang auch ich auf Pfad und Steg Mtih' und Schritt erheitemd. Nach dem Ziele denk' ich heut Jener Zeit der siissen; FUhle mit, wie mich's erfreut, Segnend Dich zu griUBen.« (Življenjska pot bogata bila Ti je pesmi, razširjajočih vsake prsi. Na steze in poti sem sipal pesmi tudi jaz, razvedrujoče trude in napore. Ta cilj in oni sladki čae sta danes meni v mislih. Čuti z menoj, kako sem vesel, da Te lahko blagrujem in pozdravljam.) Dne 8. januarja 1833. je umrla velika pevka na tihem in pozabljena. Le priprost spomenik spominja še na njo. Spomenik na pokopališču v Revalu ima tale napim: »Tukaj počiva pevka Mara, ki je nekoč očarala in začudila ves svet. Naj bo sveto to mesto vsakemu prijatelju lepote in umetnosti.« Kom## 28. decembra 1942. KARAWANKEN BOTE stran 9. — Stev. 101. licto IVSDAP na Gorenjskem Eno lelo sfranliinega dela \ Kreisn Stein Dvodnevno okrožno delovno zasedanje i glavnem mesln Kreka - Relerali o izgradllvenem deln IVSDAP F. H. Steln, 20 decembra 1942. 1. januarja bo ravno eno leto, kar je NSDAP povzela avoje delo na Gorenjskem. Poleg civilne uprave je stopila stranka, ki Je zasledovala evoj cilj, da oprosti staro nemško deželo eđ žlindre njene 20-letne pripadnosti k tuji driiavl in jo po FUhrerjevl volji napravi zopet nemdko. Лко ao imeli politični komisarji, da-naSnjl Landr&te, nalogo, da ustvarijo čedno aemSko upravo, so morali K^lsleiterjl po izgraditvi (Stranke ljudstvo poučevati In njih srca pTldobdtl za veliko Nemčijo in njenega FUhrerja. Kaj ee je na tem področju storilo v Krelšu etela leta 1042., se je pokazalo na velikem okrožnem delovnem zborovanju, ki se je v petek in soboto vršilo v mestu Krelsa In ki so se ga udeležili vsi Ortsgruppenleiterji in Kreis-amtslelterji. Ko je bil Kreisleiter Pil z otvo-rll zborovanje, je bila Ortsgruppenleiterjem dana prilika, da so v razgovoru razpravljali o vseh težavah In razmotrivaU vsa vprašanja, ki se podajo Iz praktičnega dela v posameznih Ortsgruppeo. Stranho trdno zasidrati v življenju posameznih občin, je njen cilj, kakor tudi podeliti Ortsgruppenleiterju položaj, ki ga napravi za voditelja in za zgled kraja. V to je potrebna, kakor je Kreiskassenlelter Unterweger podal v svojih navodilih, preskrba in primerna oprema službenih prostorov, ki ustrezajo pomenu NSDAP. V teku prihodnjega leta mora biti končana oprava teh službenih mest. Kommis. Bannfiihrer Oskar H u b e r je predaval o smernicah za Hltler-Jugend za leto 1943., in si v to svrho izprosil podporo stranke, nakar Je Krelsamtsw^alter NSV Pg. Seebacher razlagal vprašanja Natlonalsozlalistlsche Volkswohlfahrt. Kreisleiter je nato- posnel podatke razgovorov in referatov In dal navodila, ki bodo pripomogla, da dobi delo nov zagon in da bo v prihodnjem letu vse Izpolnjeno, kar se v tem letu Se ni moglo storiti. Vrsto popoldanskih predavanj je zopet otvo-ril Kreisleiter, ki se Je v splošnem pečal z delam pri Ortsgruppen in razmotrlval učinek novih socialnih zakonov glede pomoči za deco, pomoči za Izobrazbo, posojil za zakonce in glede novih uredb socialnega zavarovanja. Kreis-richter Pg. dr. Hermann Doujak je v daljšem predavanju obravnaval vedenje Partel-gerfossen In uslužbencev, ki morajo biti zgled in morajo pokazati vsem, ki vodijo, kako se živi po naukih FUhrerja. Po pevski uri je bil prvi dan delovnega zasedanja zaključen. Zvečer so so vsi zborovalcl zbrali v Stelnskem domu z uslužbenci Krelsleitunge In drugimi povabljenimi gosti vred, da obhajajo Julfeler. Dolge vrste miz so bile okrašene z jelklnlm zelenjem, modre sveJe VDA, so dajale toplo slavnostno svetlobo,. Glasbeni komadi, ki jih Je igral godalni kvartet, in predavanja so se vršile ob začetku, preden Je Kreisleiter imel svoj slavnostni govor. Izvajal je med drugim, da je to slavje hkrati simbol za boj, ki ga nemški narod ' danes vodi. Je.to boj luči proti temi. Nemški vojak je nosilec te luči In nemški narod mora plamenice luči"in svetlobe zanesti v svet teme in zatiranja. Zgodovina nemškega naroda ni nič drugega, kakor večni krik po luči. Priče našo zgodovinske preteklosti Izražajo to hrepenenje po prostem razvoju nemške duSe In hrepenenje po luči. Ta dan se priznava ves nemški narod znova za nosilca te vere, za našega FUhrerja. Po prvem letu strankinega izgradltvenega dela se zahvaljuje Kreisleiter 135. STUNDE UnregelmiiBige Mehrzalilbildungen der Bau - die Bauten — zgradba - zgradbe die Bank - die Banke — klop - klopi die Bank - die Banken — banka - banke das Datum - die Daten — datum (dan, mesec in leto) - data, podatki dae Kapital - die ELapitalien — glavnica -glavnice der Kaufmann - die Kaufleute — trgovec -trgovci das Konto - die Konten — račun - računi dafl Lexikon - die Lexika — slovar, slov- nik - slovarji, slovniki der Mann - die Manner — mož - možje der Mann - die Mannen — vojščak - voj- Ščaki (moštvo) der Notar - die Notare — notar - notarji das Thema - die Themen — snov, naloga - »novi, naloge die Unbill - die Unbilden — krivica - krivice dae Brikctt - die Briketts — briket (zgnjeleni premog) — briketi der Tunnel - die Tunnels — predor - predori WlchHge WBrter In gebrtliichllcher Satzverbiudung^. 1. Einc beriihmte Siingerin der Wiener Oper kam zu einem kurzen Gaetepiel жаок glf^renfurt, vsem sodelavcem in jih poziva k Se vedfl storitvi v prihodnjem letu. »Predpolje je zavoje-vano, sovražnikovi okopi so v naši roki. Zdaj velja zavzeti zadnje sovražnikove bastlje«. Tej Julfeler Je sledil tovarlški večer, ki mu je dal posebno obeležje okrožni orkester Stelna, ki se je s tem vprvič pokazal pred javnostjo. Zato so njegovo igro pričakovali s posebnim zanimanjem. Za svoja predvajanja je DrugI dan okrožnega delovnega zasedanja so bila v referatu vprašanja tiska, v kolikor se tiče Gorenjskega, pri čemur se je posebno oziralo na bodoče tiskovno delo v Kreisu Steln. Ortspresselelter, ki so v to svrho določeni, so imeli v nato sledečem posebnem zasedanju priliko ra^ravljati o praktičnih vprašanjih krajevne reportaže. Krelsbauemfiihrer VI nt 1 e r je. govoril o vprašanju prehranjevalne politike • in je razmotrlval ukrepe za izvršitev proizvajalne bitke. Z ozirom na veliki pomen kmetijstva v Kreisu Steln je zahteval Intenziviranje setve In nasadov. Kljub obstoječim težkočam so kmetje dobili številne stroje, ki jim omogočajo, da za-doste zahtevam glede oddaj. Kreisbauern-fUhrer je s svojimi sotrudnlkl v zadnjih tednih Imel govorilne dneve za kmete v raznih krajevnih občinah Kreisa, ki so bili povsod zelo obiskani, Krelsamtsleiter fUr Volksgesundhelt, uradni zdravnik Pg. dr. Brili je razpravljal v svojem predavanju o temeljih naclonalsoclalistič-nega zdravstvenega vodstva. (V načelnem članku se prihodnjič povrnemo na to stvar.) Voditelj urada AuBenstelle Stehi der gehelmen Staatspollzel, Pg. Z 1 m m e r je nato orisal stališče do državnopolltičnih vprašanj in naloge svojega urada. Pogled nazaj In v bodočnost Zaključeno je bilo okrožno delovno zasedanje po Krelslelterju W;lhelmu Pilzu, ki je na kratko dal posnetek o storjenem delu in opozoril na naloge v bodočem letu. Kreisleiter je omenil težkoče, ki jih je Imela stranka ob pričetku svojega dela In ki so jih vse mogli rešiti s sodelovanjem strankinih in državnih mest. Šlo Je predvsem zato, da se izgradi NSDAP In da se k temu pritegne pičlo število Parteigenos-sen v področju Krelsa. Po nekaj mesecih miru je nastopil nasprotnik, da bi po Stalinovem povelju razkrajal zadnjo fronto nemških armad. Kot vojaki so morali napraviti mir, ki ga 8 političnimi sredstvi niso mogli doseči. Ustanovila se Je zveza samopomoči. Končno Je uspelo sovražnika ali uničiti ali razgnatl. Kralnburška proklamsiClja je zaključila to poglavje In bo enkrat označena kot eden najvažnejših mejnikov v zgodovini Gorenjske. Do viška je pa prekipelo letošnje delo s proglasitvijo novih socialnih zakonov v ABlingu dne 6. decembra. S tem so bili prebivalci praktično sprejeti v skupnost nemškega naroda. Njihova stvar je sedaj, da se Izkažejo vredne tega novega položaja in se zanj zahvalijo z brezpri-komim vedenjem ter z najbolj vneto Izpolnitvijo dolžnosti. V Kreisu Steln obstoje . 12 Ortsgruppen NSDAP in 12 Ortsgruppen KVB. Kreisleiter Je posebno poudarjal pogum domačinov, ki so kot 2. In diesem Lande wird man immer gastlich aufgenommen. 3. Das Kind hat sich mit der Gabel im Gaumen verletzt. 4. Als auch das Gebalk zu brennen be-gann, war nichts meehr zu retten. 5. Dieser Schauspieler deutet mit einer einzigen Gebarde mehr an, als 100 Worte sagen кбппеп. e. Geb&rden Sie sich nicht so verrllckt, es geschieht Ihnen ja nichts. 7. Da der Friedhof aufgelassen wurde, wurden die Gebeine der Toten ins Gebeinhaus gebracht. 8. Ich weiB nicht warum, aber ich gebe nicht viel auf seine Versprechungen. 9. Geben Sie sich doch nicht so hoch-mlitig, wer sind Sie, denn schon. 10. Sie sollten sich mit dem, was Sie ha-ben, zufrieden geben! 11. Auf diesem Gebiet haben Sie mir nichts zu gebieten. 12. Sehen Sie sich doch diese komische Oebilde aus Eis an! 13. Wir konnen Ihnen loO Liter Wein verkaufen, aber Sie miissen ein Ge-binde bringen. 14. Die Alpen, die Anden und der Apennin sind Gebirgsziige. 15. Ein kllnstliches GeWB let besser als keines. 16. In dieser Familie kann man sich wlrklkh g0l>ortm fUhlem. žel oblino odobravanje. Krelsstadt Steln Ima torej orkester, ki bo ne le v bodoče dal dostojno obeležje strankinim slavnostim, ampak vrhutega omogočal tudi živahno glasbeno življenje. želeti bi bilo, da orkester po nekaj mesecih enkrat prestopi tudi meje Krelsa Steln. Pevski kvintet je razveseljeval poslušalce s koroškimi narodnimi pesmimi In zabavna predavanja so zaključila vrsto predvajanj. vodje KVB zvesto ostali na svojih mestih. Ustanovljena je DAF, NSV je že dolgo po osvoboditvi Gorenjske povzela v Kreisu Steln svoje blagonosno delo. Danes imamo, da navedemo le eno številko — že 13 otroških vrtcev v Kreisu Steln, NS.-Frauenechaft Je v tihem delu izpolnilo velike dajatve, ki so ee predvsem pokazale v zbirkah za vojake. DrugI oddelki In skupine NSV so tudi že pričeli s svojim delom in v prihodnjem letu se bodo šdle prav razvijali. Prvo leto NSDAP v Kreisu Steln je za nami. Veliko Je bilo storjene ga. Se več se pa mora storiti v prihodnjem letu. Ko se je še temeljito pečal s političnim in gospodarskim položajem Reicha, je Kreisleiter po2wal vse svoje sodelavstvo, naj v bodočem letu zastavijo vse sile za Šlihrerja In za nemško očet-njavo. S pozdravom Fiihrerju je bilo to dvodnevno okrožno delovno zasedanje za Krels Steln končano. Leto 1943. pa bo dokazalo, da je- bil v tem letu položen temelj za delo, ki bo dvignilo Krels Steln v prvo vrsto Gaua K&mten. :fvfor1ni poroccpolcc Program smučarskih prireditev v Karntnu za leto 194S / Kljub zelo neugodni zimi za smučanje, ki jo Imamo letos, bo v tej zimi zopet oživelo smučarsko delovanje. Po lanskoletni zapori smučanja Je po odredbi športnega vodje v letošnji zimi smučanje dovoljeno in Je bil te dni Izdan koledar terminov smučarskih prireditev v Kamtnu. Predvidena so poleg številnih tečajev, prvenstva Gaua v alpski in norveški kombinaciji, prvenstvo Gorenjske v norveški kombinaciji In HJ-Gebletsprvenstvo. 1. januar. Novoletni skoki v Planlzi. 3. januar specialni skoki v Neumarktlu, 3. januar prvenstvo Gorenjske v norveški kombinaciji, in solp-skokl v Wochelner-Feistrltz, 17. januarja prvenstvo Gaua Karnten v norveški kombinacij} v Vlllachu. 24. Januarja veleslalom In štafeta 4X8 kom v Veldesu, 27.—31. januarja Gebietsprvenstvo H J v Kronauu, 7. februarja smučarski tek v Kralnburgu in skoki v Laaku, 14. februarja smuk in skoki v Faak am See, 28. februarja slalom pri Klagenfurtskl koči, 7. marca skoki v Planlzi, 14, marca veleslalom na Kotschnl, 11. aprila triglavski smula Športni drobiž v medmestnem dvoboju v namiznem tenisu, ki se je vršil 16. t. m. v Wienu med reprezentanco Wiena In reprezentanco Presburga, je zmagal Pre&burg s 5:3. Državni prvak Wunsch, Gaumeister Bedmar In Just, ki so zastopali 17. Ich bin BO frei, heute von Ihrem An-erbieten Gebrauch zn machen. 18. Das Wort Kraftwagen ist ebenso ge-briiuchlich wie das Wort Auto, 19. Er leidet schon seit Jahren an einem unheilbaren Gebrechen. 20. Das Gebriill der Stiere hBrte man kllo-meterweit. 21. Er wurde fUr sein tapferes Verhalten nach Geblihr belohnt. 22. Heute haben Sie wirklich schon iiber Gebiihr gearbeitet. 23. Flir diese Lausbiiberei gebuhren Ihnen ein paar Ohrfeigen. 24. Dieser Herr war zwar aus Mailand ge-burtig, aber er sprach flieiJend deutsch. 25. Dieser Arzt ist ein ausgezeichneter Geburtshelfer. 26. Er hat ein ausgezeichnetes Gedacht-nis, besonders fiir Zahlen. 27. Die Gedachtnisrede anlaQIich der Gedachtnisfeier fiir einen bervihmten Arzt wurde von einem Universitats-professor gehalten. 28. Ich kann Ihrem Gedankengang leider nicht folgen. 29. Mancher hat schon dadurch, daB er aus Gedankenlosigkeit eii^e brennende Zigarete wegwarf, einen Waldbrand verursachL WBrter andeuten (etwas) — namigniti (kaj) auflassen, ich lieB auf, ich habe aufgelassen — opustiti, opustil itd. Bau (m) — zgradba, zidanj* Owtegieii r—. KOiUvMja dm d^rennpunki des _V iariSiH dneva Wle sleht die nene Kleiderharte ans? Kakšna je nova nakaznica za obleke? In dlesen Xagen hat die Aiisgabe der nenen, der vlerten fflelderkarte begonnen. Dae Format und die Farbe der Klelderkarte 1st un-verandert geblieben, dagegen wurde dae Wasserzelchen geandert. Ein anderes Geslcht hat auch die Titelsedte der vlerten Klelder-karte erhalten, die Seite also, auf der Name nnd Wohnnng dee Verbrauchers und das Dlenst-slegel der Kartenstelle enthalten let. Hier ist nunmehr obeo ansrelchend Baum ftir besom-dere Elntragongen gelassen worden, b^piels-weise fttr die Eintragung der Aufenthaltsdauer Inelnem Fremdei^^erbehrsort, die von den Hotels nnd Pen^onen vorgenommen werden muB. Die neuen Karten enthalten am Rand eine AnzaU numerierter Kontrollabschnitte ohne nabere Berelchnung. Sle sind fUr beeondere Zutellungen bestimmt. Gibt es Eiokanfsscbelne Tflr Batterlen? Ali se dobe nakaznice za baterije? Verbraacher, die ketnen Batterie-Einkaofe-scheln besitzen, kSnnen mit Taschenlampen-battertea nnr in dem Umfang bellefert werten, als betm Einzelbaadel frele Mengen hierfttr zur VerfUgnng stehen. Es let jedoch nlcht rich-tlg, wenn der Kaufmann Kunden, die Taschen-lampenbatterlen zu kanfen wUnschen, ohne Jedoch elnen Elnkanfsschein zn besitzen, zum Wirtechafteamt schickt. Dae Wlrtschaftsamt glbt keine Einkaufsscheine fiir Batterlen ans. Batterie-Einkanfsschelne werden nach der An-weisnng filr den Handel mit Trockenbatterien nnr an die Trftger vordringllchenv Bedarfs, f. B. Arzte, Hebammen, Korperbehinderte usw-, von Ihren znstandlgen Organlsationen ausffe-geben. Der Arzt muB sich also zwecks Erlon-gung elnes Batterte-Elnkanfsschelnes an die Reich&rztekammer, die Hebamme an die Relchshebammenschaft nnd der Korperbehinderte an den Reichsbnnd der KOrperbehlndep-ten tvenden. In k^nem Falle кбппеп sich aber Verbrannher an das Wlrtschaftsamt wendcn. Wien, so razočarali, đočim so ae Slovaki pokazali v sijajni luči. Nogometni pokal Ukrajine je pripadel mo-fitvu Lemberga, ki je v finalni borbi premagalo moštvo Przemysla s 4:3 SchaHie 04 Je zgnMI svojega slavnega gol-mana Flotho, ki je odSel na fronto. V medmestni tekmi je Frankfurt premagal Stuttgart z 2:1. Nemški telovadci so zmagali v Budimpešti v meddržavnem nastopu z 192.5:189.2 točkami. Najboljši telovadec je bil mađžar Patali z 39.35 točkami pred Nemcem Stadelom z 39 95 točkami. Evropski boksar Italijan Mnsina je bil od italijanske vrhovne zveze kaznovan z denarno kaznijo 5000 Ur, ker se pri svojem nastopu v Španiji nI tako obnašal, kot se reprezentativnemu zastopniku Italije spodobi. PROI2VAIALKA BARAK tvrdk» Johinn. Lerdibaumer, Klagenturt, Waid-manrudorferstr. П., Tel 174fi, Truxa«. — Mladinska skupina je bila povabljena na božično slavje v Llenz. Udeležilo se ga je 10 deklet. — Dme 13. decembra 1043 je službeni apel, katerega eo se udeležili vel sodelavci KVB. Dobili so smernice za bodoče delo. Nato je poročal OrtsgruppenfUhrer Bertschltsch — V enem tednu sta umrla dva člana KVB, Franz Gaeperschltz et. In Mathlaa L a t z e r. Rreis Sleln Hannsburg. (Iz vaškega življenja.) Za božič je naša skupina NSV zelo obdarovala pomoči potrebne. Razdeljenih je bilo nad 6000 Redchsmark, kar je zelo velika vsota za naš trg. — Tudi v naši Ortsgruppl pridno deluje Frauenschaft. Zbrala je nad 100 velikih paketov za vojake na fronti. Ta božična darila 1>odo najpravlla veUko veselje vojaJcom na traa-' ti — 17. decembra se je vršilo v strankinem domu v Mannsburgu prvo božično slavje šolske mladine. Predvajanje mso sledile pesmi in veliko veselja je pripravil Božiček ob siju božičnega drevesca, ko je šolski mladini razdeljeval svoja darila, ki so bila pripravljena s pridnim sodelovanjem Frauenschafte. DomaČi Gau Karnten Gliste aus Oberkraln in Vdlkermarkt Gostje Iz Gorenjskega v Viilkermarktu Die Jugendgruppe der Frauenschaft hatte zu Шгег Vorweihnachtsfeier Kameradinnen aus St. Anna unter dem Lolbl elngeladen. Die G&ste aus Oberkraln besahen slch auch die Splelzeugschau der Jugendgruppe, in der sehr nette Sachen ausgestellt waren. Die Vorweihnachtsfeier erBffnete die Kreisjugendgruppen-leiterln und begrtlBte inebesondere die Kameradinnen aus Oberkraln, die zum ersten Male nach Vdlkermarkt gekommen waren. Die schllchte Feier war ausgefUllt mit Liedem und Klavlersttlcken. Daran echloB slch der zwang-loee Tell, шиЈ bald herrechte eln sehr herzllcher Ton. Die Jugendgruppe aue Oberkraln brachte d ann auch Ihrerseite elnlge Lleder zum Vor-trag und bewlee damit, daQ sie slch schon beachtenswertee deutsches Liedergut angeeig- net hat. Man sah es Ihnen an, daB ele geme unsere Kfimtner Lleder singen, Zum SchluB sangen belde Jugendgruppen gemelnschaftlich. Elne Kameradln aus Oberkraln sprach dana in warm en Worten den Dank fUr die herzllche Aufnahme aus und Uberbrachte die Elnladung zium Gegenbesuch. Amokiaufcr totet Oberkellner elnes Gales Wa Mep6 morert tiinje piacnnegn V kavami Im Caf5 etnee Vlllacher Hotele kam es In den sp&ten Abendatunden des 16. Dezemtoer zu einem aufsehenerregenden VorfaU. Der 28-jfthrlge Gastwirtsohn Ferdinand Bernold aus Drobollech an Faaker See schlug In einem Anfall gelstlger Umnachtung elnen Kellner, der den Gftsten die Sperrstimde be-kanntgab, zu Boden und bedrohte sodann mlt einem Dolchmesser die noch Im LokaJ an-wesenden Personen. Dem Kellner Frana Zel-ringer aue Vlllach, der vor dem Raeenden hinter elner TUr Scbutz geeucht hatte, ver-setzte er mlt dem Doldimesser elnen Stldi In# Herz, so daB Zeirlnger sofort tot zueammen-brach. Zwei weitere GKste, die den Tftter un-schftdlich machen wollten, wurden von Bernold durch Stichen in die Brust bzw. Schulter ver-letzt. Bed der Verfolgnng dee Amokiaufens, der in das Stlegenhaus dee Hotels gerannt war, wurde der Hotelgast Hermann Wlneberger aug Spittal a. d. Drau von einem anderen Mann, der Wlneberger fUr den Tttter Melt, durch einem SchuB in den Bauch tOdllch ver-letzt. Bernold, der elne SchuBverletamg am llnken Unterarm erlltten hatte, braeh scbUeB-llch Infolge etarken Blutverlustee zusammen. Die Erhebungen haben ergeben, daB Bernold berelte elnmal in elner Irrenanstalt Intemlert gewesen war. Ortmorii und deren Bezirksstellen: Krainburg Domschale Veldes AOling II Oniidiemgs-il. 6. tonicsamlsUelle filagtnfucl, IDienngollc Пс. Л Oberinspektor Franz Waida, Veldeser StraBe 11 Simon Zurk, Krakauer StraBe 15 Cyrill Koch, Burg 32 Alois und Gisela Ambrositsdi, InđustriestraI5e 7 ertellen AuskOnfte fiber Leben- (Famlllenvorsorge, Klnderversicherungen), Unfall-, Haftpfllcht-, Hausrat-, Einbruch-, Auto-, Maschlnenbruch- und all* anderen VERSICHERUNGEN MiUrbtiUr ehcmaligcr jugoalawiicher Anstallen vrollen slch wegen Ubernahme der Vertretung bel der Landesamtitelle lolort melden. Auch Anittngar werden allerorts haupt- oder nebenberuillch aufgenommen und kostenloi elngeiuhrt. dajejo pojasnila o življenjskem zavarovanju (zavarovanju družinske preskrba In otrok), nezgodnem jamstvenem, pohištvenem, avtomobilskem zavarovanju, zavarovanju proti vlomu, zlomu strojev In vseh drugih AVAR V A N J I H Sotrudnikl blviih jugoslovanskih zavodov naj sa takoj javijo radi prevzema zastopstev pri Landesamtstelle. Tudi začetniki se sprejemajo za vse kraje z glavnim ali postranskim zaslužkom In se jih bo brezplačno vpeljalo. Sreda, 23. decembra 1942. ,KARAWANKEN BOTE stran 11. — Iter. 101. fOe^anntmaAun^ Kdmtneiische LandesBrandschaden-Veisicherungs-Anstall Klageniurt Alter Platz №. 30 • Telefon Nr. 1846.1847 OeecMftsfUhrer In Oberkralii and MleBtaL Versidiernngszweige: Feuer«, Einbrudi«« Diebstahl«, Verbundene Hausrai'} Glas" u. Glodcenbruch-Tersidierungen BEZIRK KBAINBURG: PUr die Gemetaden: Fiadnlg, St. Georgen, H5fleln, Kraln-Za občine: burg, Mautschltsch, Naklas, Pred- aseel, Seeland, Weasnitz, Zlrklach Pllr die Gemelnde: Gallenfela Za občino: BEZIBK LAAK A.D. Z.: FUr die Gemelnden: Afriach, Elsnem, Laak a. d. Z. (mlt Za občine: Ausnahme der Orte: Draga, Gode- schltz, Oberdorf, Pungert, Ratten-dorf, Zauchen), Peiland, Saffnitz, Schwarzenberg, Selzach, Zarz БЧ1г die Gemelnden: Osslitz, Sairach, Tratten Za občine: FUr die Gemelnden: Laak a. d. Zaler mlt den Orten: Dra-Za občine: ga, Godeschitz, Oberdorf, Pungert, Rattendorf, Zauchen-St. Martin unter dem GroBgallenberg, St. Velt an der Sawe, Zwtechenwfi^m BEZIBK LITTAI: PUr die Gemetaden: Kressnltz, Uttal, St. Martin bel Lit-Za občine: tal, Trebeleu, Waatech FUr die Gemeinde: Welnthal Za občino: BEZIRK NEUMABKTLj FUr die Gemelnden: St. Anna, Heiligenkreuz, Kaler, Za občine: St. Katbarina, NeumarkU BEZIBK BADMANNSDORFt FUr die Gemelnden: Breasnltz, G^rlach, Relfen, Veldes, Za občine: Vigaun FUr die Gemelnden: Habem, Kropp Za občine: FUr die Gemelnden: Breeiach, Lees, Radmannsdorf, Stein-Za občine: blclU FUr die Gemelnden: Woch^ner-Felstrltas, Wocheiner-Mlt-Za občine: . terdorf Anton Oraschen In Krain-burg, Veldeser StraBe 11 Joeef Sitar, nechlermei-ster in Heiligenkreuz Nr. 23 Franz Aubel, Grenee Nr. 4, Post: Laak a. d. Zaler Andreas Naglltsch, Selo Nr. 20, Post; Sairach Alois Erker, Gend.-Wacht-melster 1. R, In Rattendorf Nr. 47, Post: Laak an der Zaler Јоћапп Anschel, Llttal Nr. 78, Post: Llttai Karl Durjava, Elsenbahn-angestellter in Domschale, TaborstraBe 20 Joeef Sitar, Tischlemel-8ter in Heiligenkreuz Nr. 23 Rudolf Vaupotitsch, Vel-des-Burg 211 Anton Oraschen, Kraln-burg, Veldeser StraBe 11 Anton Plater, Sparkaeeen-beamter 1. R., Radmannsdorf Nr. 112 Johann Arch, Kerachdorf Nr. 51, Post: Mitterdorf BEZIRK STEIN: PUr die Gemednden: Alchi Domschale, Jauchen, Lusttal, Za občine: Podgoritz PUr die Gemelnden: Kraxen, Lukowltz Za občine: PUr die Gemeinde: Za občino: Morilutsdx FUr die Gemelnden: Mannsburg, Schwarzendorf, Tersaln Za občine: FUr die Gemelnden: Kommenda, Woditz Za občine: FUr die Gemelnden: Holm-Radomie, St. Martin 1. Tuchein, Za občine: M6ttaig, Obertuchein, Selo, Stein, .Steiner-Felstrltz, Zell bel Stein FUr die Gemeinde: Glogowitz BEZIRK BLEIBURO F. D. MIE S S T A L t FUr die Gemeinde: Gutenatein Za občino: FUr die Gemelnden: Miefi, Schwarzenbach Za občine: FUr die Gemeinde: Za občino: FUr die Gemeinde: Unterdrauburjr PrftvaU Kari Durjava, Elaenbahn-angestellter In Domechale, TaborstraBe 20 Josef'Posnitsch, Landwlrt in Gradleche Nr. 1в, Poet: Lukowltz Karl Laurltsch, Kaufmaoa in Mor&utach Nr. 74, Poet: Morautsch Josef MuleJ, Kaufmann ta Manneburg Nr. 82, Poet: Mannsburg Josef Kem, Landwlrt ki Klanz Nr. 52, Post: Kommenda August Mejatatih, Stein, Adolf-HlUernPIata 80 imbesetzt Lorenz Kriyograd, Schmel-dermeister In Guteneteln Nr. 115 Dominik Markowits, G«nd.-Wachtmeister I.R., Schwarzenbach 50 Josef Werhounlg, Zlmmer-mann in Dobrowa Nr. 16 unbeeetzt Die Versicherungsoeluner werden gebeten, bet Neuordnung Ihrer Verslchertmgwi, wle: Neuverslcherungeo, Nachvereichenmgen oder ErhShungen, slch ал die Eust&ndlgen GeechfiAefUhrer zu wenden. Vse zavarovance prosimo, da же obrnejo pri novi ureditvi svojih zavarovanj kakor tudi novih zavarovanj, pozavarovanjih ali zvišanjih na pristojne poslovodje. _ f OZIV UPNlKOSi: Tvrdka Zaje & GrCar, odmosno Johann Zajc, strojno mizarstvo, Domechale, je prenehala poslovati, ker se je preosoovala v tvrdko >Kawalscha< Splel-Erzeugung J. Seiz & Co., Domschale, Oberkraln, ki Je prevzela vsa njena aktiva In pasiva. Vsi oni, И Imajo proti bivši tvrdkl Zajc & Grčar kakršne koli zahtevke oziroma terjatve, se pozivajo, da se Javijo z dokazili mijlcasneje do 1. februarja 1943 v pisarni notarja Dr. Hermmann-a Hold, Stein in Oberkraln, Adolf-Hltler-Plate 84, med uradnimi ununL Steln In Oberkraln, dne 17. ХП. 1942. Notar Dr. Hermann H81ri. 41^ Das Verbandpflastep LEUKOPLAST ии/i АОЈШ^ХЛј wie immer! 3 iudcetwauHfiMc j na K. B. ~T--- 5252-23 SE IT B S JAHREN п Xi v DARMOL-WERK DrAiL«HMIDCALl CHEW.PHARW.FABRIK WIEN8? KAFFEE ERSATZ F a b r i k C.Wenger Klagenfiirl 75 LET DOHAUCONCORDIA ALLGEAIEINE VER5ICHERUN0S-A O. VV/EN Delniška glavnica 4,000.000 Reidismark ZaTaroTanje zoper požar in vlom, pohištva* stekla in vodovodnih škod, jamstveno, nezgodno in avtomobil« sko zavarovanje, zavarovanje loma »trojev in prevozov V smislu naredbe šefa civilne uprave smemo poslovati na Gorenjskem in smo prevzeli tudi zavarovanja našega posestrimskega zavoda.Dunav' Sodelavci se iščejo. GaugesdiUftsstelle Klagenfurt, Stauderhaus