Leto 1895. 61 Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane. Kos XIII. — Izdan in razposlan dne 7. februvarja 1895. Vsebina: Št. 23. Ukaz o potrjevanju zavarovalnih tehnikov. 33. Ukaz ministerstva za notranje ivari in ministerstva za bogo-Castje in nauk z dné 3. februvarja 1895. 1. 1. daje dokončal kako srednjo šolo; 2. dokazilo, da je prosilec preskušnje na kaki visoki šoli poslušal predavanja o viši matematiki; 3. dokazilo, daje praktično deloval v zavaro-valnotehniški stroki. §. 4. 0 Potrjevanju zavarovalnih tehnikov. Da čem Se v ôkom pride od dné do dné rasto-valni /^kanju oseh, ki so izurjene v zavaro-stva,. • ln‘kh sklenili sta ministerstvo za notranje časa L" ministerstvo za bogočastje in nauk, da do študij in° Se dokončno vravnajo stvari, ki se tičejo nasj preskušonj za zavarovalne tehnike, izdasta nib tetj^i osnovna načela za potrjevanje zavaroval- Dokazilo, da je kedč praktično deloval v zava-rovalnotehniški stroki (§. 3., št. 3.), donaša se z verojelnimi potrdili o tem, da je prosilec neki primeren čas, bodi si samostojno, ali pa v službi kake zavarovalnice ali v kakem javnem uradu imel opraviti z izvrševanjem zavarovalnolehniških del. §. 5. Predmeti v §. 2. oznarnenjene preskušnje so: se kot „po so doseči oblast’ trjen ravifta> oznamenjati s Potrd |VaiC7a'n' te'ln>k“, more se doseč Iranje V'0 pstino, katero izdaje ministerstvo s Var' po meri nastopnih določil. 1. Obča matematika. Zahteva se: Znanje obče matematike, diferencijalnega in integralnega računstva in načel verojetnostnega računstva. §- 2. V 8 I ^ločene "> ornenJeno potrdilo se razen izjeme, Opravili V Prïdobivu s preskušnjo, katero je v Phnist Preskuševalno komisijo, postavljeno UsUu za notranje stvari. Da S' Uati, 2a , kedo pripuščen, to | Sv°jno«i; ° Se pole8 avstrijskega dri 0sLl ‘n neomadeževanosti zah (8l°v«nl,oh. oprav- samo- 2. Zavarovalna matematika in matematična statistika. Zahteva se: Znanje načel in naukov zavarovalne matematike in izurjenost v njenem uporabljanju pri prera-čunjanju premij in reserv, v delanju zavarovalnih črtužev, zakladnih preskušenj itd. Znanje bistvenih načel matematične statistike, znanje najvažnejših tabel o pomiranju, opeševanju in zbolévanju, kako one nastajajo in se v posamez-I nih slučajih uporabljajo. 62 Kos Kill. 23. Ukaz ministerstva za notranje stvari itd. z dné 3. februvarja 1895. Znanje osnov knjigovodstva, zlasti gledé na računovodstvo in obračune zavarovalnic. 3. Zavarovalno zakonarstvo in narodno gospodarstvo. Zahteva se : Znanje zakonov in najvažnejših izvršilnih predpisov, ki se tičejo javnega in zasebnega zavarovalstva v Avstriji. Znanje v stroki narodnega gospodarstva. §. 6. Osebe, katere so vstregle pogojem, navedenim v §. 3., in katere morejo dokazati z znanstvenim in praktičnim delovanjem, da so na vse strani vešče strokam, ki so predmet preskušnje, morejo se oprostiti preskušnje, oznamenjene v §. 2. Prav tako se osebe, ki so preskušnjo za učiteljsko službo na gimnazijah ali realkah prebile iz matematike in fizike z dobrim uspehom ali katere so na kakem tozemskem vseučilišču dosegle doktor-stvo filozofije iz matematike kot glavnega predmeta, morejo oprostiti preskušnje iz predmetov, ozna-menjenih v §. 5., št. 1., osebe pak, katere so prebile pravnoznanske in državnoznanske državne preskušnje ali katere so dosegle doktorstvo prava na kakem domačem vseučilišču, morejo se oprostiti preskušnje iz predmeta „narodno gospodarstvo“, navedenega v §. 5., št. 3. Prošnje za popolno ali delovito oprostilo od preskušnje je pošiljati preskuševalni komisiji (§. 7.), katera naj jih s svojim mnenjem predlaga mini-strrstvu za notranje stvari. To odločuje o zaprošenem oprostilu. §• 7. Za opravljanje preskušenj za tiste, ki prosijo, da naj se potrdé za zavarovalne tehnike, postavlja se za sedaj ena preskuševalna komisija in sicer pri ministerstvu za notranje stvari. Ta komisija sestoji: 1. iz načelnika zavarovalnotehniškega oddelka v ministerstvu za notranje stvari ali iz njegovega namestnika kot predsednika; 2. iz treh preskuševalnih komisarjev, od katerih bodita vsaj dva strokovna profesorja, oziroma docenta na kakem vseučilišču ali kaki tehniški visoki šoli. Preskuševalne komisarje imenuje v številu, ki se vidi potrebno, na neki določen čas, minislerstvo za notranje stvari v porazumu z ministerstvom za bogočastje in nauk. §.8. Zglasila k preskušnji naj se podajejo B>'n' sterstvu za notranje stvari. Kandidatje, kateri niso vstregli v §. 3. navede nim pogojem, ne pripuščajo se k preskušnji. §• 9. Rokove za opravljanje preskušnje določuje predsednik preskuševalne komisije. §• 10. Preskušnja sestoji iz ustnega in iz pismen®?® dela. Pri pismeni preskušnji naj se kandidatu dd ‘ vseh trčh predmetov preskušnje (§. 5.) po eno Pr® šanje takö, da bo vsa prašanja moči rešiti v en dnevu ob navadnih uradnih urah. ei Pri ustni preskušnji naj se ne izprašujeta v kakor dva kandidata ob enem. Trajno dobo U» preskušnje je vravnali tako, da pride na vsak e kandidata vsaj ena ura časa za izpraševanje. Pismene naloge in prašanja preskušnje preskuševalna komisija vsak krat določi poprej) časa, ko jih rabi, naj o njih molči, in v ta nan>e naj jih zapečati. Preskuševalni komisiji je dano na voljo, en3*1 ravnati tudi gledé ustne preskušnje. Pismene naloge in prašanja naj predsed^ preskuševalne komisije odpira pri preskušnji VP kandidata. Pismene naloge in prašanja naj kandj^ rešuje vedno nadzorovan, ako mogoče, po k* udu preskuševalne komisije. Raba k garitemskih in pa tabel o pom opešavanju ali pa drugačnih pomagâl se smé d liti tedaj, kadar jih svojstvo nalog zahteva. ia al> Ako bi kedo rabil nedovoljena pomagaj pomoč drugih oseb, moral bi vsled tega takoj F kiniti preskušnjo. niraOÎ11’ §• H- ,ti»9 Kako je tvarino preskušnje porazdeljeV®^0jj preskuševatelje in kakö je ravnati pri PreS sicer, to določuje preskuševalna komisija. ezn» Pismene izdelke presoja in rešitev PoS®n^,)vi>' ustnih prašanj ocenjuje najprej dotični stro^ izpraševalec; oddajati končno mnenje o s^u^stoji uspehu posameznih delov preskušnje pak P Kos XIII. 23. Ukaz ministerstva za notranje stvari itd. z dné 3. februvarja 1895. 63 !Sem ud°ro preskuševalne komisije, pri čemer odloge večina glasov. je enoliko glasov, obveljâ tisto mnenje, ka-erernu pristopi predsednik. .. P° končnem siti ali mnenju je kandidata progla- za sposobnega ali za nesposobnega. katero, če je uspeh preskušnje ugoden, ali če se je kedo popolnoma oprostil preskušnje (§. 6., 1. odstavek), izdâ kandidatu dekret, da se mu dodeljuje pravica, oznamovati se kot po oblastvu potrjen zavarovalni tehnik. §. 16. Po oblastvu potrjene zavarovalne tehnike mora politično deželno oblastvo njih bivališča zapriseči. §. 12. O preskušnji je napraviti zapisnik, ki naj obsega Prcdmete preskušnje o vsakem njenem delu, po-sodbo izpraševalcev o posameznih predmetih skušnje in pa končno mnenje o skupnem uspehu Seh delov proskušnje. §• 13- Prosilci, ki so bili proglašeni za nesposobne, orejo preskušnjo črez eno leto ponoviti. g takrat ponavljati preskušnjo se smé samo stv^°Se^n'n' dovolilom ministerstva za notranje §. 14. §• 17. Po oblastvu potrjenim zavarovalnim tehnikom, kateri so bili obsojeni zastran kakega hudodelstva sploh, zastran kakega pregreška ali prestopka, storjenega iz dobičkarije ali proti javni nravnosti, ali pa zastran kakega pregreška, oznamenjenega v §. 486. k. z., more ministerstvo za notranje stvari zopet odvzeti pravico, da bi se še nadalje ozname-njali kot po oblastvu potrjeni zavarovalni tehniki. §. 18. Vsako potrdilo, ki se komu dâ ali odvzame, treba je razglasiti v časniku „Wiener Zeitung“ in pa v uradnem deželnem časniku. silec ^,lc^ar se določuje rok preskušnje, mora pro-c Pečati predsedniku preskuševalne komisije ^skuševalno odredbino. Taista znaša 30 gl. U(la ^ zneska pripade po 7 gl. na vsakega Un i Preskuševalne komisije, 2 gl. pa pripadeta actaemu služabniku. ^ r°®ilei, kateri preskušnjo ponavljajo, morajo n°VlÈ Plačati preskuševalno odredbino. §• 19. Po oblastvu potrjeni zavarovalni tehniki imajo pravico, v pečatu imeti svoje ime z oznamenilom: „pa oblastvu potrjeni zavarovalni tehnik“. Oblastva morejo od njih zahtevati, da proti plačilu izvršujejo zavarovalnotehniška dela. §. 20. §. 15. °pr J reskuševalna komisija predlaga zapisnik o jem preskušnji ministerstvu za notranje stvari, Ta ukaz stopi v moč z dném razglasitve. Biicquehein s. r. Madeyski s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane, izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Singerstrasse št. 26., tudi leta 1895. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku. Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1895. za 611 izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 3 gl. Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice, I., Singerstrasse št. 26., kjer si je moči naročiti tudi posamezne letnike in kose. Naročilu je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se Državni zakonik pošilja samo, če se je prej plačala naročnina. Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. , , , 1879. , , „ 1888. . .60 gl. Desetletje od 1. 1819. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. . , , 1859. „ , , 1868. . . 12 , Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo V izdajah drugih jezikov stane: Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . >. . . 30 gl. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1895. po teh-le cénah: 16 gl. 20 , 20 gl tnik 1849. za ■ 2 gl. 10 kr. Letnik 1865. za . . 2 gl. — kr. Letnik 1881. za . . 2 gl. 20 ki- 1850. . 5 25 r 1866. . . 2 20 1882. ... 3 • — * 1851. . 1 JI 30 J* Ji 1867. a . . 2 Ji — 1883. ... 2 a 50 . 1852. • 2 60 „ 1868. . . 2 — 1884 ... 2 50 . 1853. . 3 15 II 1869. . . 3 — 1885. ... 1 80 . 1854. . 4 20 1870. . . 1 40 1886. ... 2 30 , 1855. . 2 35 JI 1871. JI . .2 Ji — 1887. ... 2 50 , 1856. . 2 45 1872. . . 3 20 1888. 20 , 1857. . 2 85 1873. . . 3 30 1889. I, ... 3 — f 1858. 2 40 1874. . . 2 a 30 1890. ... 2 n 70 , 1859. . 2 — „ 1875. . . 2 — 1891. ... 3 — t 1860. . 1 70 n 1876. . . 1 50 1892. ... 5 — r 1861. . 1 Ji 50 » 1877. JI . . 1 — a 1893. ... 3 a — t 1862. . 1 40 Ji JI 1878. JI . . 2 a 30 a 1894. ... 3 a — » 1863. . 1 ■ 40 J» 1879. . . 2 30 a 1864. n . 1 * 40 r JI 1880. . . 2 a 20 a Letnik 1894. se bo dobival še le potem, ko se izdasta tudi kazali k dotični jezikovni izdaji. Letniki 1870. vštevši do 1894. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo céni, kakor dotični letniki v nemški izdaji. / NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku eelö niso došli ali pa so mu do*)1 nedostatni, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v Štirih tédnih naravnost pri c. k. dvorni' državni tiskarnici na Dunaju, 111., Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu P1"0 dajne cene (po kateri % pole, to je 2 strani, stane 1 kr.). Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1894., v ostalih sedi"1, jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1894. popolnoma dopolnjen!j moro se ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno cčno, ampak tu vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (74 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1895. iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsake"1 moči, dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste vrediti po tvarini.