Slovansko šolstvo v Trstu. Sestavil in na XXIII. Zavezni skupščini v Trstu poročal Ferdo pL Kleinmayr. (Dalje.) Naše ljudske šole je vrnil našemu narodu jedva odlok c. kr. gubernija v Trstu z dne 12. junija 1846., ki doloca slovenščino, t. j. materni jezik pretežne večine učencev kakor učni jezik za naše okoliške ljudske šole. Dve leti pozneje (2. septembra 1848.) določa isto odlok c. kr. ministrstva za uk. Pač sapica nove dobe, ki je kmalu potihnila v burji nastopivše reakcije. Ali ko se konstuticionalizem zopet ustanovi, pride od c. kr. namestništva zopet odlok (25. marca 1862.), da je takoj prenehati z vsakim poukom v nemščini. In res se je umaknila nemščina definitivno iz naših učnih načrtov za slovenske okoliške šole, edino še na ljudski šoli v Rojanu životari kakor neobvezen predmet. V dobi tretje avstrijske ustave (1- 1868.) prevzame mestni magistrat popolnoma oskrbo naših ljudskih šol in določa v tozadevni okrožnici 2. novnmbra istega leta, da je za okoliške šole edini učni jezik slovenski jezik; uvede pa naj se, kjer to še ni, tudi pouk v italijanskem jeziku po par (2—3) ur na teden. Okoliške Ijudske šole pa so dobile naslov nobčinske ljudske šole". Tako je ostalo tudi dosedaj, samo da štejemo danes v spodnji okolici tudi tri občinske Ijudske šole z italijanskim ucnim jezikom (prva ustanovljena v Rojanu) ter eno italijansko zasebno šolo v zgornji okolici v Sv. Križu, ki jo vzdržuje društvo BLega Nazionale", in eno nemško zasebno ljudsko šolo v Škednju, ki jo vzdržuje ^Schulverein", a so učitelji plačani od države. V okolici imamo še c. kr. pripravnico na Proseku, ter poleg 5 slovenskih otroških vrtcev, ki jih vzdržuje C. M. D. ter štirih italijanskih otroških vrtcev, ki jih deloma vzdržuje mestni magistrat, deloma »Lega Nazionale" in enega šulferajnskega nemškega vrtca v Skednju, ni ničesar drugega več, kar bi še po šoli dišalo. Stanje okoliških Ijudskih šol, kolikor jih vzdržuje mestna občina, je bilo lansko šolsko leto sledeče: Šolskih poslopij je bilo 1. 1909.-10. v okolici ednajst, v katerih je bilo nameščenih deset slovenskih ljudskih šol in štiri italijanske ljudske šole. V Rojanu in Škednju so slovenski in italijanski oddelki še vedno pod skupnim vodstvom italijanskih voditeljev, ki pa imata izpit tudi za slovenske šole, drugod je vodstvo ločeno, kar je edino pravo s pedagoškega vidika, in kar se bo — vsaj tako kažejo vsa znamenja, izvršilo v kratkem času še na onih šolah, kjer to še ni ločeno. Pouk se je delil v 92 razredih; 64 učnih sob je bilo določenih slovenskemu pouku, 28 pa italijanskemu. V te razrede, oziroma v te šole je bilo vpisanih 4962 otrok, t. j. 2472 dečkov in 2480 deklic, in zopet v slovenske šole 3790, v italijanske pa 1172 otrok. Povprečno je prišlo tedaj na okoliških šolah 42 otrok na italijanski razred in 59 na slovenski. Na teh šolah je poučevalo skupno 95 ucnih oseb, t. j. 45 moških in 40 ženskih, 65 Slovencev in 30 Italijanov, nevštevši seveda suplente, praktikante, uciteljice ženskih ročni del in duhovnikov, ki so delili verouk. Ta slika nam kaže, kako lepo so se pod upravo mestnega magistrata razvile naše okoliške šole; saj štejemo sedaj v okolici osem petrazrednic, eno štirirazrednico in eno dvorazrednico. Gotovo lep korak naprej. Ali to še ni vse! Se vedno so nerešena vprašanja slovenskih ljudskih šol v Gropadi, v Padričah in pri sv. Ani, dasi so od slovenske strani ponovno peticionirali zanje. Konstatujem, da so od 1. 1868. sem pač zidali, oziroma prezidovali in dozidovali razna šolska poslopja v tržaški okolici, ali nove slovenske ljudske šole v tem razdobju niso ustanovili. No, morda nam prihodnjost kaj poda. Ljubosumno zasledujemo tržaški Slovenci napredovanje svojega slovenskega šolstva v okolici, saj je okolica naše zaledje, iz nje črpamo svojo moč v mestu, in njeno šolstvo nam podaja najboljši naraščaj. Zato ne bo neumestno, če si sklepčno še ogledamo napredovanje našega okoliškega ljudskega šolstva (občinskega), kakor se nam pokazuje v pravkar minulem prvem desetletju dvajsetega stoletja: Ker so občinske Ijudske šole z italijanskim učnim jezikom le v spodnj okolici (v Barkovljah, Rojanu, Sv. Ivanu in Škednju), in ker mi manjkajo podatki italijanske ljudske šole v Križu BLege Nazionale", ki bi pa sklepčne rezultate le malo izpremenili, sem upošteval le prve šole. Iz predstoječih števil izvajam kratko sledeče: 1. Slovenske Ijudske šole v spodnji okolici stalno napredujejo, vendar je opaziti najživahnejši napredek v letih 05.—06. ter 06.—07. in 07.—08., ko je število vpisanih učencev raslo od 200 do 200 (plus). 2. Slovenske ljudske šole v spodnji okolici (predmestjih) dajejo največji kontigent za skupno število; rapiden napredek omenjenih šolskih let gre večinoma na njihov račun. To je razumljivo iz razvoja mesta Trsta, razvoja, ki sili v predmestja. 3. Italijanske ljudske šole v okolici napredujejo skokoma. Opazujemo dve depresiji, in sicer 1. 01.—02. ter 1. 05.—06. Rapiden skok v 1. 07.—08. je pojasnjen z dejstvom, da so tega leta ustanovili italijansko ljudsko šolo v Sv. Ivanu. 4. V slednjih letih pa opazujemo toliko na slovenskih, kolikor italijanskih ljudskih šolah v okolici neko stagnacijo. Na italijanskih šolah je provzrocilo ta fenomen padanje števila v škedenjsko in svetoivansko šolo vpisanih učencev; na slovenskih pa padanje števila v svetoivansko in rojansko šolo vpisanih učencev. Tok učencev iz teh šol se je deloma (ali le deloma!) obrnil v mestne šole. Drugih vzrokov raziskavati danes ne kaže. Pripominjam še, da velja za okoliške šole 81etna obvezna šolska doba, ali z olajšavo ponavljalne šole v slednjih dveh letih. Tako smo tedaj oblagrovani z vecnim križem teh nadaljevalnih tečajev (tedensko 4 ure), ki sicer ravno ne škodujejo, ali koristijo tudi jako malo. Spodnja okolica je industrialnega značaja, in kar je naše intelegentneje mladine, obiskuje — če gmotne razmere dopusčajo — večerne in risarske kurze na c. kr. italijanski obrtni šoli. Neobhodno potrebna bi bila tedaj v spodnji okolici ustanovtev slovenskih mešcanskih šol, in morda, morda prineso razmere s seboj, da še kdaj doživimo udejstitev te želje, ki je predpogoj meščanske izobrazbe. Gorenja okolica pa je (izvzemši Sv. Križ) pretežno agrarna. Tam sedaj ne kaže odpraviti ponavljalnih šol, pac pa zahteva krvava potreba, da se ti tečaji razširijo ter reorganizujejo v gospodarski praktični smeri. Organizovati pa bi se moralo okoliške ljudske šole tudi z ozirom na telesno vzgojo. Telovadba je na teh šolah — španska vas. Prehajam na slovansko šolstvo v mestu. (Dalje.) Solsko leto 1900.—1901. 1901.—1902. 1902—1903. 1903.—1904. 1904.—1905. 1905.—1906. 1906.—1907. 1907.—1908. 1908.—1909. 1909.—1910. Skupno Stevilo uEenceT 3410 3384 3466 3693 3824 3978 4272 4669 4876 4962 V slov. Solah 2823 2812 2875 2960 3046 3209 3440 3628 3725 3790 Ital. Bole spod. okolica 587 572 591 733 778 769 832 1041 1151 1172 Slov. sole spod. okolica 1376 1415 1457 1530 1596 1720 1907 2036 2071 2071