Slev. 170
V Trstu, v ponedeljek 23. lunlla 1919

£/haja vsak dan, udi ob nedeljah ia praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica iTFaMČiika Ast&cga štev. 20, !. nadstropje. — Dopisi naj se poSiljaj* ured-plitvo. — Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — lidsjatdj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista £dino*tL — Tlak tiskarne Edinost — Nsročnina znaša na mcsec L 3 —, pol Ida L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.
Posamezne številke v Trsiu in okolici po 10 stoiiuk. — O^Usi sc računajo v žirokosti ene kolone (12 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mnx po 20 siot; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot, o^iasi dennrnih zahodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejeme inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključ io upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Fttuuiška As 21
Mirovna Konferenca.
Rtrmunslra ne podpiše mirovne pogodbe?
PARIZ, 21. Iz Bukarešta poročajo, da je Bra-ttanu javil, da »e podpise mirovne pogodbe, ali boije, mirovnih pogodeb. G< Bratianu je predvsem sklenH. da ne sprejme meja, ki jih je konferenca določila med Romunijo in Srbijo v Banatu in med fcomunijo in Madžarsko v Transilvaniji. Toda on namerava zanekati svoj podpis tudi pri dragih pogodbah, pri fcaterih so romunski interesi direktno prizadeti, in sicer v znak protesta proti postopa-»iu z malhiri državami na konferenci.
Znano je, kako se je postopalo z znanimi političar.«, ko so »prišli na konifereaico ko-t pooblaščenci mafch. -prijateljskih držav: ti ljudje so bili (zapostavljeni in niso imeli sploh nikakšnega ugleda. Velevlasti so sklepale, a malim državam ni ostajalo drugeea, nego da sprejmejo sklepe, skoraj, kakor bi bili sovražniki
Vojaški pogoji za Nemško Avstrijo.
PARIZ. 20. Vrhovni zavezniški svet se je se-st.-l danes ob 17 v vojnem ministrstvu. Navzoči so bili VVMson, Clemertceau, Balfour, Sonnino, De-nartino, marša! Foch, generala Weygand in Bliss, nekateri angleški generali "m italijanski vojaški $>ridelienci. Seja je trajala do 19'15 in je brla sklicana. da odobri razne vojaške pogoje, ki se nalože Nemški Avstriji.
Nenaden odliod Take Joneseoja iz Pariza.
PARIZ, 21. Takt Jonescu je bil nujno poklican v Bukarešt, pa je nocoj zapustil Pariz.
Priprave za podpis miru.
PARIZ. 21. »Petit Parisien« javlja, da SVHson odide v Ameriko prihodnji torek.... če Nemčija oodpiše. V nasprotnem lučaju bi odložil svoj odhod na dva ali tri dni. Lloy>d Oeorge se je povrnil ;z Ver Juna, toda prišel je bolan na griu. Zdravniki so mu prepovedali izhajati iz hiše. Zastopa ga Hali ur. Vsak pooblaščenec je dobđ od glavnega konferenčnega tam i ka pismo, v katerem ga leta ir m. raaj mu pošlje vzorce svojega podpisa in osebni žig, ki se bo moraJ v originalni mi-ovni pogodbi nahajati namestu podpira.
Priprave proti Nemčiji.
PARIZ, 21. Mornarica je ukrenila potrebno, da
vjc bo treba, stisne blokada- ok-oli Nemčije. Bro-ii c, določeno -za te operacije, je pripravljeno da
odpluje.
Zavezniki odklanjajo podaljšanje roka za podpis.
1'AhJIZ. 21. Listi oravijo, da se je včeraj izjavljalo \ dob. o poučenih konferenčnih krogih, da za-vezniki ne dovolijo Nemčiji pod nobenim pogojem oodaijšanje roka za podpis mirovne poeodbe.
ZMEŠNJAVE V NEMČIJI. Nemčija podpise mirovno pogodbo?
PARIZ, 22. >Temps« je uverjen, da v Nemčiji jmaga struja, ki je za podpis mirovne pogodbe. Erzberger da bo zahteval izpremembo člena, ki dodoča priznani« odgovornosti Nesnčije tza vojno, in pa da zavezniki odstopijo od kazenskega postopanja proti Viljemu.
Novo nemško mlnistk«tvo.
BASEL, 21. Iz VVeanaraa se poroča: Po vesteh uraditcga značaja, se je nova vlada se&tavtia takole: inmistrsko predsednisrvo David, finance Dern-burg. pravosodje SussheJmer, notranje stvari Preuss. prehrano ^phmied, javno »gospodarstvo WL?scl, delo Bacier, zunanje stvari Bernsdortf, narodna obramba Noske, kolonije Befl. <pošte Gies-J>ert. minister brez listnice Erzberger. Erzberger-»evo imenovanje še ni gotovo.
F.aacoskl glas o položaju v Nemčiji.
*ARIZ. 21 »Humanites objavlja Huysmansov razgovor z nekim nemškim socijalistom, ki je iz-jv "I. da v Nemčiji vteda popotna z,mešujava. Vsled ^t-ahu ored skrajnimi življi se je novi militarizem *c pet ojačil in uveljavil. Večiraarji so si nadeli 7! imko socijali-stov, v resnici so pa meščani, ki se ne menijo za ostvaritev nujnih gospodarskih re-pač pa brezkončno povečujejo stroške za vzdržavanje prostovoljskih čet, katere stanejo polti ugo milijardo na mesec in so namenjene za ub!-i^ii-c revolucionarnih voditeljev in ustvarjanje vojaške strahovlade. Oni socijalist je dejal, da je irišL-l obveščat francoske in angleške socijaliste, da bi nepodpisan mir pomenjal vojaško diktaturo. Proletarijat je izčrpan in samo edinost isociialistič-t** {a delavstva more ustvariti normalne razn>ere.
L«>ndoaski glasovi o podpis« pogodbe.
LONDON, 21. Po informacij Reuterjeve agencije do poldneva 20. t. m. v Parizu še ni bilo nobenemu sporočila z nemške strani gtede sprejema mL zavrnitve mirovne pogodbe ter kakem podaljšanju roka za podpis pogodbe — iDatfy Te4egratf« pojoča .i Curiga z datumom 20. t. nt: Danes jpoldne je naznanjalo uradno (sporočilo iz Beroiina, dot j« uova vlada, v kateri se nahaja tudi Erzberger. sklenila podpisati mirovno pogodbo. Toda to vest opovrgava jo drifge vesti.
Posvetovanja pri Eberta*
BASEL. 21. h Weimarj«t se poroča: Predsednik Ebert je sprejel včeraj dopoldne načelnike parlamentarnih strank in člane odstopa^očega kabineta. Pogovori so se nadaljevali popokisie. V pari a m en-tarntfi ik-rogih se izjavlja, da je sedaj gotovo, da bo
PODLISTEK
Čemu?
Ivo VojBori«. — Prevedel M. C—&

Mlad in glasoviti Tako so mu šepetali od vseh strani in sladka opojnost je obmamila mladeniča. Slike oddaljene matere in spomini na mirno otroško dobo so se potapljali v žaru mladeniške glave.
Nomadno potovanje po tujih mestih, to večno mešanje novih utiskov, ta vročica gibanja in razburjanja mu je povzročala vrtoglavico; čutil se je kot ptica, ki jo je zalotil vihar, nemiren, divji. Ali došel je večer.
Ravno v svitlih dvoranah, na šibkih deskah lesenega podiuma, odkoder je raztreseno, za-megleno oko komaj slutilo tiste neštevilne zenice, ki so ga probadale, je Ivan nahajal mir. NaslonivSi glavo na gladki hladni les go-tli, je priprl oko in na ustnicah mu je zadrhtel otrošk posmeh. Ob prvi potezi čarobnega loka sta se polegla metež in nemir v njegovi glavi... Sedaj je sluSal samo sebe. — Pred zaradim pogledom so se dvigal« ▼ lahni megli slike nje-
večina narodne skupščine za podpis mirovne pogodbe.	_
Hemškl mornarji potopili nemške volne iodje, ki so bile Internirane v ftnglBi.
LONDON, 22, (Službeno). Vse nemške oklopnice in oklopne križarke, izvzemši oklop-nico »Baden«, ki so bile internirane v Skapa-flovu, so bile potopljene. Pet lahkih križark je bilo potopljenih, a druge so bile pokvarjene. Tudi 20 torpedovk je bilo pokvarjenih; pet jih še plava, a druge so utonile.
Večino nemških mornarjev so zaprli na angleške ladje. Nekatere vojake, ki so odhajali v čolnih, so hoteli Angleži ustaviti, toda le ti se niso hoteli pokoriti. Nato so angleški mornarji začeli streljati. Nekaj nemških mornarjev je bilo ubitih in ranjenih.
Po premirju so bile te ladje oddane v varstvo nemškim mornarjem, katerim pa niso bile pridodane angleške straže. Po podpisu miru bi bile te ladje prešle avtomatično v zavezniško last. Bilo je določeno, da se nemška flota porazdeli v ponedeljek, toda nemški mornarji so jo rajši potopili, kakor da pride v zavezniške roke.
IZ JUGOSLAVIJE.
Belgija priznala Jugoslavijo.
ZAGREB, 20. »Jutranji UsU javlja v -brzojavki iz Pariza, da je Belgija priznala državo SHS potom poslaništva v Parizu.
IZ POLJSKE.
Premirje med Poljaki in Ukrajinci.
VARŠAVA, 21. Z Ukrajinci se je sklenilo premirje, 'ki se je fpričdo danes ob 6. Premima črta gre preko mesta Zalozce, potem po r-eki Seretu, mimo Tarnopola, ki ostane v poljskih rokah, na MSkulinoe, Htasia-tm Zaskawerzy in potem po Zloti Lipi in Dniester deli zasedeno mejo med Poljaki in Romuni.
IZ MADJARSKE.
Zopet hujši boji na čehoslovaškem bojišču.
OURIH, 21. Iz Budimpešte poročajo: Bela Kun je izfavil l>a nok-emu sovjetskemu kongresu, da
meje, določene Madžarski, ne dovoljujejo da bi se zagotovi! obstoj madžarskega proletarijata Izrazil je ieljo, da Nemčija podpiše (mirovno pogodlbo m je pripomni*, da je na čehoslovaškem napredovalo revolucijorraruo gibanje. Vkljnb temu rda .je pri pravi jen na pogajanja, toda ne samo s konferenco, temveč tudi s sovražniki, ki se nahajajo okoli Madžarske. Toda mir, .je ipripomml, ne bo trajnejši od Brest Litovskega.
Napadi madžarskih čet na čehoslovaškem bojišču so začeli 18. t. m. Pričakujejo se budi boji. Madžari gledajo da bi poboljševiči!! ozerrtlre. ki so ga zajedli.___
Iz Hal l)e.
Nor« vlada.
MILAN, 21. »Corriere della Sera« pravi, da se od raznih strani — tako tuui od Gioflittija in Bis-solatija — priporočalo, naj bo Nitti novi ministrski predsednik. Nitti da je .potrudit THtoaiiu ministrstvo iza vnanje stvari in načelstvo dclegacile v Parizu. Tiittoni da je pripravljen sprejeti. Zahteva pristašev GioLittijaT da bi prišli v kombinacijo v večji meri, ustvarja težave, posebno, če naj bi prišel v poštev Teti esc o. ki ga vojni elementi ne marajo Od istraoi intervencljooistov zahteva Nitti sodelovanje Sciaioja in Barzilaia. Cent« in Ferra-ris bi Jobila tehniška portie!ja. a Luz*atti državni zaklad. Ta poslednji bi bH tudi član delegacije v Versaiilem
Vzroki pada Orli
PARIZ, 21. »PopuJarie« .priobčile razgovor s Seratstijem o italijanski ministrski krizi. Padec Or-Janda da so provizročih imperijalisti, ki mu očitajo da ni popolnoma sledil politiki '„ *. — potem pa tudi socijalisti, ki mu očttajo pomankanje energije na reševanju proMsmov tpo vojni, dratgkije in brezposelnosti. Seratti ne veruie, da >pride do javne rešitve, ker je demisija le epizoda krize. Tlttoai da bo aadsd|evai potitflco Orlaada.
Trevesov govor v zbornici.
RiM, 21. Čeprav novo ministrstvo še ni sestarv-Ijesio, je poslanska zbornica vendar začela razpravo zakonskega načrta za podaljšanje proračunskega provšzorija	1930 do 31. hilHa.
Poslanec Treves je Izustil znamenit .govor Priče! je z izjavo, da govori o tem zakonskem načrt«. čeprav je ministrstvo osisiopilo, ker hoče potrditi pravico zbornice do samoodločbe, iu pa protestirati »proti zistetmi, po katerem bi mogel -parlament izvajati pravico do kcmrroie samo tedaj, ke-dar se viadi zgublja sklicati ga, -da kontrolira. To pa je potrebno tembdj vpričo izvesttti-h pojavljajoči h se struj, nasprotnih parlainontu, in pa spričo na,)hujših odnosajev v kafeerih se zvija Evropa lz-krvavljena ki izčrpljena od vojne. Ogromna kriza, ki gre preko \ seh dežer, <se ne more rešiti, če -se ne zagotove nemudoma vsem narodom toliko časa pričakovan blaginje miru. Govornik obžaluje, da ipariška konferenca ne da bi pospešrJa prihoda miru, tira svet v novo ln najstrašnejšo vo4no. Vse
gove domišljije, nedoločne in rožnate kot koprena, ki se pred vshodom solnca steza nad morsko gladino. Ta apoteoza čutstev se je razlivala po strunah njegovih gosli, pevala je z glasom pomladi, smehljala se, drhtela od veselja kot ptica na veji. A akozi to simfonijo mladosti se je utihotapljala tiha, čutstvena melodija srca — klic za daljno, daljno materjo. Ko so strune zadrhtel« v zadnji svoji potezi, Šele tedaj se je Ivan zdrznil kakor iz spanja, ter je, začuden in vznemirjen sluial gromovito ploskanja navdušenega občinstva. — »Kaj sem sviral7« — vprašal je samega sebe kakor da se čudi.
Koderkoli je ta mladenič prehodil, je ostavljat nepozaben spomin. Pot ga je vodila vedno dalje in dalje. Preletevši Nemčijo se je bližal daljnji Italiji, tisti. Čarobnici, katere posmehe in divote je slutil te kot deček v temni modrini svojega Dubrovnika.
Lahko razpaljiva, premuzikalna narav italijanskega občinstva \e vznesla Orlovi Ca do neba umetnosti. Odkar so umolknile vražje gosli Paganinija in tiste angeljske Milanolo-vih sester — ni bilo takega navdušenja, takega slavja.
takolinenovane mirovne tiar-anekje potom nasihie krotitve, ki jo hočejo zmagovalci izvajati aiati premaganci, ne doseželo drugega, nego da pripravljajo velike in krveva spore. In ne le to, ampak tudi med istimi zmagovalci bi hoteli močneji potisniti šibkeje. Na ta «ačn postaja vedno gasi>e}e, da je bila velika vojna bistveno spor med ra^tiiini imperijalizmi, oboroženimi drug proti drugemu.
Potrebe vojne so,tudi našo deželo (Italijo) zapletle v boj proti komunističnim režimom, (posebno proti ruski socijalistični republiki, z očitnim kršenjem idealov proletarijata in največjo nevarnostjo za živijenske gosipodareke ki politične interese de-žeie. Treba je preurediti gospodarsko in politično medautrcino življenje na podlagah, ki so bile slovesno obljubljene narodom; treba ustanoviti narodom režim, ki bo srčno odgovarjal načelom socijalizma, če na? pride res gospodarsko vstajenje vseh narodov. Govornik se nadeja, da bo vlada aktivno »pobijala vsako obliko propagande, ki naj bi v srcu vojaikov podžigala sovraštvo proti tistemu delu proletarijata, ki se ni izravno udeleževal vojne, označujoč jo kot izkorlščevalko žrtev bojevnikov. Vztraja pri potreibi, da se obnove sestave za izražanje volje dežele, da pride do bolj kre<pkega življenja v narodnem zastopstvu
Omenjal je sklepe na (zadnjem kongresu poljedelskih delavcev, ki se je vršil v Bolonji za razlastitev neobdelanih zemljišč, ter za ustanovitev velike narodne poljedelske domene, ki naj bi se izročila >tein delavcem v obdelovanje. Ce bodo vladarji znaii razumeti, da je nemudna izveidba teh opravičenih zahtev prehod k novemu boljšemu režimu socijalne pravičnosti, moglo bo priti to brez preveč nasilnih otresljajev. Govornik je zaključil, naglašujoč, da <se bo svet mogel preobraziti le v socijalizmu in za socijalizem.
Načrt zakona in proračunski provizorij sta bila sprejeta brez razprave. Prihodnja seja se objavi pi-smeno na dom.
POGREŠKE IN ODGOVORNOST.
Pod tem naslovom komentira »Secolo* padec OrlarsJo-Soainrnove vlade tako-le:
Ministrstvo Orlando-Sonnino je pokopano Storilo je toliko zla, da ne zasluži, da bi žalovali po n-iem. Vendar prihajajo tisti navadni ofici^ozn!- — neinteresiranci, da bi rešili enega ali drugega.
Sonninijanci dokazujejo, da Sonnino more ostati minister za vnanje stari tudi v novi vladi, kakor •se je tako zgodilo v prejšnjih krizah. OrlauJovci pa dokazujejo, da ie zbornica — odkkmivši predlog za tajno razpravo o konferenci — zadela le Sonnlua, da bi torej mogel Orlando ostati minister.
To so prazne želje. Orlando pozna krivde vlade na delovanju konference v Parizu: »zato »je zbežal preiđ javno razpravo.
OrJando je reke* baše v razgovoru z nekimi poslanci, da zbornica nI izrekla nezadovoljnosti z vlado,, a^ak s pok>žagFm na konferenci. Parlament ne bi bil torej protestovasl proti viadi, marveč proti — zaveznikom! Zavezniki so zagrešili •proti Italiji — to ie res. Toda; narodna skupščina se ni bavHa ž njimi, marveč z našimi vladaJci, ki jih obremenjajo odgovornost!, težke fcakcr niHiL-tski kameni.
S kakiiu programom so šli naši v Pariz? Vse je mislilo, da » proigramooi nacionalistov In še jo takih, ki v svojem nepoznavanju stvari, ali v svoji nevednosti mislijo tako. Ministrski svet in vojni odbor sta tskleni&a v decembru po Sonnino-vem predlogu, da je zahtevati popolno izvedbo londonske pogodbe. V resnici pa niso vladni možje misliti na to, da > ^Lltvouili wfl®raap nacijeaall-stov^.' -
A
4
Koncem aprila }e prišlo — ali gotovo ne v soglasju s Sonninom — do direktnih pogajanj med Italijani hi Jugoslovani, In Reka bi se bila, če bi bili ml pametno odnehali, priključila Italiji, Toda treba je bilo popustiti na londonskem paktu, da bi odnehali od Šibenika l Sonnkio pa ni hoteđ in Orlando mu je sledil poslušno.
Koncem majnika je prišel Tardaeu-jev načrt, ki smo <mu načeloma- pritrdili. Toda— kmailu nato smo se zope-t (povrnili k londonskemu paktu. In tam smo pribiti še sedaj.....
Naši zastopniki so — zaključuje »Secoloi — grešili. Oriando na} bi ne bil odklonil razprave, marveč naj bi pošteno izjavil svojo in svojih tovarišev nezmožnost za rešitev italijanskega vprašanja ter naj bi bil -priznal, da je vsa krivda na strani vlade. To bi bil še adini način, da bi bil storil uslugo Italiji!!.....
(Čitali smo iz velikim zanimanjem, kajti so res same zanimive stvari, ki jih pripoveduje tu mlan-ski iist Zanimive posebno še zato, ker so sedaj ■jasni postanki tistih velrkah demonstracij radi reškega vprašanja. Prp. ured. »Edinosti«.)
Italijani ne zasedejo Predarelskega.
RLM, 21. Vest, ki prihaja iz Gurtha, češ da so Italijani začeli zasedati PredareJsko. je »popolnoma nevtemeljena.
Grki pregnani iz Aidina?
LONDON, 20. »Timesu« poročajo iz Carigrada: Grške čete so izpraznile Ahkisag. Misli se, da se umičejo iz Aidina, kjer jih nadome-stujejo italijanske čete. Zdi se, da bodo velevlasti omejile grško zasedbo na Smirno in ozemlje na desno od Aivalija. Njihova zasedba zapadne Anatolije, kjer so Grki v večini, na vsak način ostane. Mnogi turški častniki so odšli v Carigrad da organizirajo upor proti grški zasedbi zapadne Anatolije.
Zadnji boli na Mkem.
(Dopis.)
Pred prilično mesecem dni so letele v javnost na naslov 4^ r
precej ostre in težke obsodbe. Kot pripadnik
polka hočem le pribiti, da zaslužijo .
r - t .........."	' 1 t?
Možice—Pliberk. Pohod, oziroma zasledovanje sovražnika se je vršilo s tako naglico,
* , Omeniti še moram, da so delavci, zaposleni pri svinčarni (BIeiwerk) v Možicah in ld so večinoma Slovenci, zaplenili Nemcem en top, katerega so hoteli pri umiku še rešiti.
Ker so Nemci razdejali oziroma zažgali most pri Sinčivasi, bi zahtevalo forsiranje Veli-kovca preko Drave lahko precej žrtev. Zato
Labudu vsaj eno noč počitka. Ali ni bilo časa; ponoči je vkorakala kolona, obstoječa iz 5 (kpt. Knez), 7. (nadporočnik Novak) in 8. četa (kpt. Petelin) na Kaspersteinski greben z nalogo, vreči sovražnika in prodirati preko Ra-benstein—Sv. Martin v Lipo na vrh 567. Vkljub žilavemu odporu sovražnika, kateremu so pomagali tudi oboroženi kmetje,
Kreuzerdorf in Poggersdorf na vodo Krko. Tu je bilo vrvenje po čisto posebni metodi: vse je stalo drug drugemu za petami. Ako se je ozrl nazaj vojak, je videl tik za seboj svojega poveljnika, četni komander je videl za hrbtom bataljon, poveljnika, ta zopet svojega podpolkovnika in slednji poveljnika odreda polkov. Marica, ki se je sploh nahajal vedno v prvih vrstah. Pod takimi razmerami je moralo vse naprej! Pri Krki,	,
je dobila naša 6. stotnija (kpt. černe) močan strojniški in topovski ogenj ter ogenj iz oklop-nega avtomobila.	, ^
samo 1 mož ranjen. Dne 5. junija se je zače.Io prodiranje čez Krko. Peta četa zasede Pischel-dorf-Otmanje-Rottmannsdorf, 7, četa Eichsel-dorf-Sv. Krištof in vrh 977, 6. četa (nadp. Bab-nik) pa krene preko Lassendorf-Hag-Thitrm na Gospo Sveto. Ljubljanski pešpolk je torej kot prvi zasedel ta zgodovinska tla, fantje so zapeli na trgu »Lepa naša domovina« in *Hej Slovani-, duhovščina in drugo prebivalstvo je
i
i
Preko Benetek, Milana, Bolonje je dospel mladi umetnik slednjič v Rim. Kdor pozna čudni, v umetnosti ekskluzivno lokalni duh rimskega občinstva, ta se ne bo čudil, da prihod Ivana Orloviča ni vznemiril prav nikogar. Citalo se je o njem v italijanskih listih, ali Rimljani, odporni tujemu entuzijazmu, so čakali dneva njegovega nastopa z neprijaznim indiferentizmom. Ta večer je prišel. Črno oko Biance Rovelli se je prvikrat zagledalo v temni obraz Ivana Orloviča.
Videla ga je kakor je v resnici bil. Tenak, visok, nekoliko ozkih ramen in nerazvitega telesa. V pripognjenem držanju vse osebe, v nespretni naivnosti prenaglo vzraslega dečka, se je izražala vsa poezija prve mladosti. Na tem vzklilem telesu se je dvigala glava, s katere so se zlasti kodri« mehki in svileni, spuščali do ramena. Belina ovalnega obraza, rožnate debelikaste ustnic«, dajale so mu izraz nedolžne gracije Luinijevih angeljev, ali, zastrto sivo oko, s pritajenim bleskom črnih zenic, je vleklo nehote pogled gledalca kot pred zamamno zagonetko.
Bianca je ostala molčeča in os up ne na. To ni bil klasičen umetnik. Njegove gosli niso
!
bajonet mesto portepeja kako klobasco, pre-kajeno rebrce ali kako svinjsko kračo iz shramb teh magnatov. To spada le k stvari in koristi le vojnemu navdušenju.
Ljubljanski pešpolk (H. baon, mjr. Jaklič) je.pričel vojne operacije iz šoštanjske strani najprej proti moiiški dolini. Dne 28. maja se je začel ples pri črnL — Mimogrede povedano, fe svet tamkaj zelo gorat in težko dostopen. •— Ob 8. uri zjutraj navedenega dne je napadla 7, četa pod poveljništvom nadpo-ročnika Novaka kraj Črno. Štiri strojnice so podpirale napad s kote 814, dve strojnici sta zaprli severno od vrha 814 dohod rezerv iz Možice, dve cesto Črna—St. Vid in dve sta obstreljevali most pri rudokopu. — V Černi se je nahajala nemška posadka, broječa ca. 230 mož pod poveljstvom nadporočnika Franz-la, ki je služil svoječasno pri celovškem domobranskem polku.	* ' zmešal glave. Z zvonenjem iz cerkvenega stolpa so alarmirali svoje ljudi in priznati se jim mora, da so bili kmalu na mestu in da so se dobro držali. Strojnice so regljale na obeh straneh, da je bilo kaj. Ob ca. 10. uri je dospel iz Možic Nemcem na pomoč še en oklopni avto in kakih 30 orožnikov. A vse skupaj ni nič pomagalo, ob 11. uri je bila Črna naša, 2 nemška častnika (nadporočnik Franzl in en praporščak), 20 zdravih in 20 ranjenih Volks-verovcev vjetih, zaplenjen en top, 8 strojnic, 1 poljska kuhinja, veliko municije in telefonskega materijala ter računski podčastnik z 10 tisoč kronami eraričnega denarja in raznimi dokumenti.
Iz Črne se je nadaljevalo prodir&je v smeri
prodirale v dno človeške duše s pesmijo ljubavi; tu ni bilo tistih divnih potez, tistih zvokov srca, ki je tožilo od veselja in boli; ni bil niti Joahim, niti Vieuxtempo. Ali ravno zato je v zamamnih fioriturah, v smelem žaru vratolomne tednike, v neizrecni dražesti kanti-nele igral odsev tistih plavolasih dvajsetih let miru in brezbrižnosti, je klical zagonetni čar mladosti.
»Kaj takega še nismo čuli« — so šepetali poslušalci, so govorili pogledi in nasmehi množice. Temno oko velike pevke je zamižalo, kakor da jo je premočna svetloba solnca oslepela. Gledala je mladeniča, sledila vsaki potezi roke, vsakemu drhtljaju podolgastih rok; slednjič je uprla utrujeno oko v polzaprte ustnice, v vlažni pogled umetnika, ki se je smehljal svojim goslim, in čudila se je, kaj vse ji šepetajo ti zvoki.
Umetnik je očaral Rim — presenetil najbla-zi rane je poznavalce glasbe. Vojvodinja D. je pristopila najprva k mlademu čarovniku ter ga zaprosila, da bi jo počastil z obiskom. Bianca se ni ganila — marveč je, potisnivši se za hrbtom brbljave vojvodinje, izginila iz dvorane. Dospevši do svoje kočije in ne meneč se
To je kratek pregled operacij, katere je izvršil ljubljanski pešpolk pri osvobodenju Koroške, Vkljub goratemu terenu, elementarnim in drugim nezgodam, ni niti en mož odrekel, nasprotno drug z drugim so tekmovali z nadčloveškim naporom. Razpoloženje, volja in duh častnikov in moštva je bil vedno najboljši in ko se je čete opozorilo, da je treba biti za vse slučaje pripravljen, ako bi se pogajanja za premirje razbila, je bil enoglasen odgovor: naprej do Dunajal — Kranjski fantje so izpolnili torej to pot v polni meri svojo dolžnost napram domovini, rešili svojo čast in popravili dobro ime polkul — Da je dosegel ljubljanski pešpolk zopet vrhunec svoje slave je velika zasluga njegovega poveljnika g. podp. Dercanija, ki s spretno roko vodi svoj polk in skrbi čisto po očetovsko za svoje fante. V drugi vrsti pa gre zasluga poveljniku II. baona gosp. majorju Jakliču, ki je radi svojega zdravega humorja in prijaznega nastopa sploh ljubljenec častnikov in vsega moštva.
Dr. Josip C. Oblak:
Pozdrav Rožu!
Tam zadaj za veličastno vzkipevajočo stavbo ostro v obzorje zarisanih Karavank, za tisto mogočuo falango raznolikih gorskih vrhov in grebenov, ki zapirajo obzorje na severni meji kranjske dežele, se širi široka dolina okoli bregov rjavopene Drave, tako ljubko, tako sanjavo razprostrta pod nogami razritih karavanskih orjakov, katerih vsak hna svojo markantno obliko, svojo krepko individualnost kakor jo kažejo edino še tirolski Dolomiti... Kakor zelena preproga leži tu pod sivimi stenami in vrhovi, — ljubko obrobljena na gornjem severnem koncu od prijaznega, porast-lega sredogorja, ki jo loči od enega najslavnejših in najlepših jezer na svetu.
za radovedne poglede, se je odpeljala proti Pinciu. Odmev tistih gosli, ali morda nenade-jaca misel je obvzela vso njeno dušo.
m.
Ivan Orlovid je sedel naslednjega dne v svoji sobi nedaleč od cerkve St. Trinita del Monte. Najel je bil za kratki čas bivanja malo, ali lepo urejeno stanovanje v drugem nadstropju neke stare hiše. Okna stanovanja so gledala proti Pinciu, a pogled je mogel bloditi po poljani del Popolo in dosegati do zadnjih črt rimskih gričev. Pred njim se je dvigala v modri megli kupola sv. Petra.
Veselo zimsko solnce je metalo po morju streh živahno svetlobo; — zrak, čist, prozoren, je odkrival zamaknenemu mladeničeve-vemu pogledu vso tisto raznolikost barv in harmonijo kontur, s katerima se vnanje lice Rima ne da primerjati z ničemur na svetu. Temno-modro nebo se je razlegalo nedogledno nad kupole, se izgublajlo v svetlo modrino za sv. Petrom. Glas zvonov se je izgublajl v daljavo meglene Campagne. Neko solnčno veselje, neko razkošje svetlobe in zvokov je pla-vovalo po zraki'.
(Dalje.)
Stnm 11.
»EDINOST« Hct. 17*.
V Trata, dne 33. jaalf« 1919,
Ro?na dolina? Tako se nam kaže?, kadar
stojimo in strmimo na kateremkoli izmed karavanskih vrhov od mogočnega Stola pa do veličastne Jepe, in kdor te je zrl z Golice v tvojem jutranjem ali večernem čaru. ne zabi te nikdar. Nekaj neizmerno milega leži v tej nežni pokrajini, ki se razgrinja k nogam kraljice Karavank — v tem najlepšem delu celega Roža, ki sega skoro gori do Beljaka in doli do podnožja sivega Obirja. Središče cele harmonične, divno zaokrožene slike Rožne doline tvori ta bolj ravnici nego dolini podobni del gornjega Roža s svojimi beiečimi se seli in bleščečimi se stolpi cerkvic na obeh straneh v mogočnih ovinkih vijočega se širokega srebrnega traka veličastne Drave ... Nekaj veselega leži v pokrajinskem značaju celega gore-njega Roža, čigar lepoto poveličuje na eni strani tista lepa terasa, v katero je vkovan svetlo-zcieni smaragd Blaškega jezera izredne miline v očigled krasni aristokratski podobi najlepše Karavanke — rdečkaste Jepe, na drugi strani pa za onim sredogorjem skrivnostnega Vrb-skega jezera temno oko, mirno čuječe med idiličnimi griči -.. Slika najpopolnejše lepote, kateri ni para in kateri nima pridejati ničesar noben umetnik, — prirodni prizor, ki ti ga ne more pričarati pred tvoje oči noben umetnik! Ta del gornjega Roža pa je tudi glavni kras cele koroške dežele, razun onega gorskega kota okoli Vel. Kleka, ki edini na Koroškem tekmuje po svoji lepoti, dasi v drugem Ž: to krjj.ino
tražiti posla u Jugoslaviji; nekoji se već-pre-seiiše (osobito specijaliste, kojih u Jugoslaviji nema), ali za to preseljenje se vrlo teško dobije dozvola. Govori se, da bi se sa dolaskom tudjega radništva en mar,se lahko ušuljao boljševizam. Radi to£a tolika opreznost. Svakako ! je to problem, kojega če Jugoslavija morati da | riješi. U Srbiji uopće nema radništva, i u Oota-j loj Jugoslaviji nije bolje. Izučeno radništvo i može doći samo sa zapada ili sa sjevera, a doči će valjda s onih krajeva i gradova, gdje bude vladala najveća oskudica (pomanjkanje) rada. U takvome slučaju dolazi u prvi red Austrija i grad Beč. Medjutim ovisi to i o prilikama i u samoj Jugoslaviji, naime o dobrom i sigurnom zaslušku.
Istina je, da već nekoja holandska i talijanska parobrodarska društva čine veliku propagandu za izselivanje u južnu Ameriku, gdje se svim strukama (radništvu i slobodnim profesijama) obećaje zemlja Kanaon, ali s druge strane ne mankaju opomene u društvima i u novinama.
Parobrodarska društva za južnu Ameriku imadu do zadnjega mjesta krcate parobrode, ?li samo one, koji plove iz Amerike u Europu, dočim u obratnom (nasprotnem) smjeru radi još nestalnih političkih prilika plove malone prazni. Otale s jedne strane velika reklama, a s druge strane opomene u novinama, gdje se javnost upozoruje, nek se ne da nasamarili od bezdušnih agenata. Tko nema obiteljskih ili prijateljskih sveza na onoj strani oceana, neka ne putuje. Cini se svakako, da će kad se jednom prilike ustale, izselivanje njemačkih radnika uzeti smjer proti istoku i jugu.
Inače je u Gracu vrlo mirno. Boljševici imadu malo pristaša, premda i u mirnome Gracu vrije, osobito kod srednjega stališa. Gradac, nekadanja austrijska Pensionapolis, »Stadt der ararischen Familien«, mjesto, iz kojega je Austrija većinom rekrutirala svoje časnike, je preokretom 1918. veoma trpio. Austrija je mlado časništvo jednostavno otpustila, staro penzijonirala, a preostalo je preuzela »Volkswehr^ (narodna bramba). Ubogi ministar rata, dr. Deutsch, nije znao, što da počne sa tako mnogobrojnim časništvom, jer kod malene vojske, ko što je austrijska »Volksv. ehr je bilo časnika i odviše.
Mora se priznati, da je ministar rata, dr. Deutsch. problem vrlo ženijalno riješio: on je sve časnike bacio na ugarsko-austrijsku granicu; postavio je naime stražarski kordon od samih časnika i nešto podčasnika uzduž granice. Ti ljudi čine financijsku i oružničku službu, te su živi bedem proti madjarskir. boljševizma. Na taj način nije nikakvo čudo, ako sretneš na granici patrulu bivčih austrijskih majora, i podpukovnika s puškom preko ramena i s lulom u ustima.
Zbilja živi simbol propasti velike i močne
države!
Ne bi se moglo baš tvrditi, da svijet prati s osobitim zanimanjem prilike u Koruškoj. Svakidašnja borba za život, opća apatija za svaku politiku i javan život, to su karakteristike sadanje Austrije. Sto se u Koruškoj do-gadja, to zanima samo Korušce, a ni same novine ne prate prilika baš s osobitim zanimanjem.
Časnici dobrovoljci, koji se vraćaju s Koruške fronte, nisu baš jako oduševljeni: iinadu tisuću neprilika s momčadi (z moštvom). Momčad je nepokorna; inače u boju odvažna i hrabra, ali čim prestane boj, se opije, plijeni, tjera časnike ili im daje najgore kvartire, psuje (zmerja) ih i prijeti (grozi) im smrću. Kod toga imade civilno stanovništvo da pretrpi štošta od te razuzdane bande.
Čovjek se mora čuditi, da imadu ti ljudi još volje da se na svoju ruku bore, premda se s druge strane ne smije zaboraviti, da igra nagrada u formi plijena veliku ulogu.
Pred Srbima, kao vojnicima, imadu velik rešpekt.	(Dalje u nedjelju.)
i.
L Dmnić.
Utisci s potovanja.
(Nastavak.)
Vladanje je u Avstriji uza vse novotarije ostalo monarhično, pa se ima najviše tome pripisati, da se nije boljševizam toliko raširio.
Protiv Beča vlada velika napetost. O Beču, kao o svomu glavnomu gradu, neće provincije ni da čuju. Zemaljske se vlade pokoravaju Beču, u koliko im to konvenira, ali inače rade sve na svoju ruku.
Bečanin ne može bez dozvole tirolske vlade u Tirol, a dogodio se čak i slučaj, da su i člana centralne vlade u Tirolu jednostavno iz zemlje prognali. Zato se čovjek mora da čudi, kako se može grad od preko dva milijuna stanovnika, kao Beč, prehranjivati, kad vlada takva lju-boniornost glede živežnih namirnica.
U Gracu ima. kao i u Beču, mnogo radnika (delavcev), zanatlija i obrtnika, koji misle po-
Drobne vesti iz Jugoslavije.
U Temešvaru je održana velika skupština naroda i čitavoga Banata na kojoj se tražilo pripojenje Temišvara Jugoslaviji, jer bi bez svoga naravnoga zaledja T em i šv ar sigurno propao.
_ Društvo hrvatskih književnika raspravljalo je na svojoj glavnoj skupštini o tom da se za jugoslavenski književni jezik preuzme ekavski govor, a za pismo latinica, da ne bude takovo cepanje kao do sada. Osim toga naslo-jaće društvo da se sva jugoslavenska književna udruženja što pre sjedine.
— »Chicago Tribune« javlja, da se sprema savez medju Jugoslavijom, Ćehoslovačkom, Poljskom, Rumunjskom i Grčkom. Budući da savez naroda ne daje dosta garancija malim državama i hoće da umanji njihov suverenitet nastojaće gornje države da medjusobnim savezom oseguraju sebi potpunu slobodu i neodvisnost prema velikim silama.
_ Članovi parlamenta SHS, koji su bili na
medjusavezničkoj gospodarskoj konferenciji u Bruxcllesu, povratili su se kući. Trgovina je SHS na Jadranu priznata i država će SHS u ekonomski savez savezničkih zemalja.
10. o. mj. bila je u Terezinu u Češkoj svečana ekshumacija kostiju sarajevskih junaka-atentatora Principa, Cabrinovića i Grbeža. Njihovi će ostaci biti preneseni u Sarajevo i onde će biti svečano sahranjeni.
Domače vesti. N
Danes, v ponedeljek, je ob 17 odberova seja Učiteljskega društva. Odborniki naj se je polnoštevil-
no mkieže. — Predsednik
ga je da* odpdjati v Trst. Nesreča je pa hotela, da se ie avtomobil, v kart-erem so reveža peljali, na 2-aviiah pokvaril. Morali so telefonirati rešilni postaji. k! je po^bla svoj avtomobil na Zavije. Nesrečneža so pelja!; v mestno bolnišnico. Njegovo si: rje ni nevarno.
Požar. V skladišču lil. avtoparka v nI. Boschet-
to. vogal ul Ainafca. so včeraj eksplodirali nekateri motorji, i?r se je vnel požar. Tudi bližnje -hiše so bi:: v nevarnosti. Prihiteli so ognjegasci, ki so po tc, kcni. 3iirnein delu pogasili požar. Skoda <j>e »zelo velika. Streha je skoraj popolnoma zgorela, a v IV. in V. nadstropju so ostali skoraj goli zidovi.
Razne vesti.
Turški obeti. Vsekakor bo marsikoga zanimal turški obed. ki 'te povsem drugačen od naše južine. Turki imajo drugačen okus kakor mi in zbok tega je tudi njih obed drugačen. Začenja se z juho. Ce potopimo v njo žlico, se nam zdi, da imamo prod seboj mlečno juho. Ko pa jo pokusimo. vidimo, <da so nam prinesli na mizo česnovo juho, pripravljeno vmleku. Potem prldeio na mizo na olju pečene rifoe, dalie suhe ribe s kisom, oljem aTi s peter-šiljčkom. Kibe vseh vrst fn vseh kakovosti so zmi-raj v zalogi Jn tvorijo poglavitni de! turške nižine ati veCerie. — Na mizi so oljke m Česen. Turki jedo jako radi sirov česen. Tudi oljka še Turkom navadna hrana. Oljka raste na ulici, na vrtu, vsepovsod, vsakdo jo lahko neguje. — Za tem pride na mizo: jančji dTob. Srce. pljuča, ledvice so narezane v koščke nataknjene na žico ter ovite z očiščenimi ali iu<ii obrnjenimi in nad ogniem oru-javelisni črevi. Za turškega gosta Je to slaščica, ki je o praznikih brez besede božje ne vzame v usta. Na ultcf ponujajo rečene slaščice v vsakem času. nam bi preš!« vsa slast do jedi, če bi takega prodajalca samo videli. — Zdaj pride pa nekaj. česar bi sc tudi naS človek ne branil. To je jančje meso z artičoko (ali s kumarami), s krompirjem ali s paradižniki, ki so kuhani na olju. Ta jed. in ne glede na to, kakšna Je. Salata, ki vendarle ne nudi, ker je meso vse navzkriž sesekano in ie vsled tega polno koščic. Ce se je pa lotimo, moramo biti iako oorezni na koščene drobce. — Na to prinesejo na mizo rii: cele kopice riža, iz katerih gledajo go*e glavice medlih ptičev z odprtimi kljun!. Pogled na to jed ne dela slasti, ampak vjzbuja sočutje, ali pri Turkih je to drugače. Jako priljubljena jim je ta ied. in ne glede na to, kakšna je. Salata, -ki so nam jo k temu prinesli, se izpre-minja v vseh barvah: črna je in zelena, rdeča in •bela — čebulj, paradižniki, oljka, paprika, peter-šiljček, vsa razsekana, zmešana z oljem, jesihom in dišavami. Turški jedilni listek ima v seznami tudi kokoš z makaronf, sladko jed kakor sirup, mandelje, različno pripravljeno gelatino, poteni joghurt s sladkorjem, konservirane mandarine, okusni rahat-locoum in kavo mokka. Obed <se običajno konča s cigaretam:. Kakor vidite, je turški obed jako obilen. — Pogled v turško kuhinjo je mani mičen kakor zanimiv. Veliko ognjišče iz mogočnim dimnikom, v katerem kurijo s koksom, storii tu Še razgreto in oblito t mastjo. Tu vidiš posode, ki jih naziva jo ponve. aH katere bi po vsej pravici imenovali umivalnike. Zdaj stoji ob ognjišču kuhar in pripravlja mokka. Rabi samo emaj-laste piskerčke, a ravno teko velike, da -držijo skodelico kave, ter jtfi drži tako dolgo nad ognjem, da se njih vsebina skuha. Tam stoji umivalnik, pa je kakor marmornata stena, okoli ki okoli jsko umazan, omadeževan z dobro pitan mi »rusi« in z drugi-m mrčesom, katerih tu ne manka. Naše kuharice se pri tem spomnijo na svojo čisto in snažno kuhinjo, katere bi gotovo ne (zamenjale za turško.
Orjaški stolp. Pred leti so zgradili v Novem Yorku na bregu HihJsohu cerkev, ki je baje največja in najlepša v celi deželi. Kupolo nad oltarjem drži osem stebrov, ki je vsak izklesan iz enega kosa marmorja. Rečenim -stebrom se dajo primerjat: samo strebri v cerkvi sv. Izaka v Petro-gradu. Ti stebri so 54 in pol Čevljev visoki, njih premer meri šest čevljev ter tehtajo po 350 ton. Izklesani in izglajeni so bili s posebnimi stroji, ki •so sami na sebi stali lepe denarje. Za prevoz je bila zgrajena posebna ladja, da so vselej dva stebra obenem naložili in prepeljali. Stebri stoje na osem čevljev visokih podstavkih.
Iz VVilsooovega življenja. Pravijo, da ima Wtf-son zelo rad detektivske povesti in da pozna vse pustolovščine Sherlock Holmesa in Nick Carterja. Predsednik dela mnogo na tešče. Njegov krojač je pravi -umetnik, brivec je izredno vešč, ker Wilson ves čas med britjem neprestano govori. Zelo ljubi francosko kuhinjo in tudi v Washingtonu imajo Francoza za kuharja. Jedi ljubi dobro začinjene. Za časa njegovega bivanja v Parizu, je postavilo ministrstvo posebnega kuharja, a ena izmed prvih restavracij je poslala v VVilsonovo kuhinjo svojega svojega specijalista Murata.
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijatel/em In znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gosp.
po dolgi in mučni bolezni, previden z vsemi tolažili sv. vere za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil danes, v poned Ijek, 23. t. m., ob 17 iz hiše žalosti, ulica Istria št. 16 (Sv. Jakob), na pokopališče k Sv. Ani.
TRST, 23. junija 1919.
fina, soproga. — Gregor, sin, in drugi sorodniki.
Novo pogrebno podjetje Trst. Corso V. E. III. 47.
m mm um v if in
se je preselila iz ul. Seminario 4
v ulfco sv. Anteni Štev. 13,1. nadstropje
in se priporoča za nadaljno naklonjenost.
Novo slkadiSCe.
Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih in pisanih srajc, platna, žepnih robcev, : : moških nogavic itd. itd. : :
X. CUEriKEL, Trst, Corso štev. 28
; Cene zmerne. Postrežba točna. : Narodna trgovina. — Narodna trgovina.
ZLATARNICA G. PINO, TRST
se nahaja na Korzu St. 15 (bivSa zaSarnlca G. ZEKKOVITZ & FigHo)
Velika izbera srebrnih In zlatih ui, uhanov, verižic Ud.
Ruinlone Adrlntica di Sicurta v Trstu.
(Lastna palača).	Ustanovljena leta 1838.
Zav-arov. proti škodi, povzročeni po ognju, streli »s eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini Z vlomom. Za-varovanja pošiljatev na morju ta po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška Klavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199.625.992'40. Stanje zavarovalne Klavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516,405.849'—. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branžah izplačano na škodah K 872,453.443*85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih.
Eno najboljših
PIV se toči
v hotelu Balkan
mmmmmmm zobozdravnik
D". MRAČEK TRST
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9 -12 dop. in od 3 - 6 pop,
Brszktitetsa izdiranje lil pMlranjg in umetni zobje
na debelo in na drobno
vse po nizkih cenah. Se priporoča svojim starim odjmalcem
ANDREJ ZAFRED
Trst, ulito son Uzzsro 8
BITNI ZAVOD
za trgovino in obrt
rnm Huova 2 - TRST - Piazza Nuova 2
Obavlja vse v bančno strolto spadajoče posle. Daje v najem varnostne jeklene celice (Safe) v svojem oklop-nem zakladu pod najboljšimi pogoji.
Uradne ure za blagajno od 9 do 13. Za varnostne celice od 9-13 fn od 15—17.
2AL0GA UR IN ZLAIAKINE:::
na veliko izbero se vdobi pri
A. POVH v Trstu
TRG GAR1BALDI (BARRIERAi 3.
MALI OGLASI
se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2'—.
UČENCA IN UČENKO 14 do 15 iet stara sprejme v treoviao z mešanim blagom Ivan Zelen v Senožečah.
ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učiteljica poučuje v klavirju po metodi konser-v a torija. Naslov pove inseratnl oddelek Edinosti pod itev. B 121.	<B 121)
Dr. FHANZUTT9
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, nI. Gioachino BH Rossini štev. 12, vogal ul delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmaka. - izbiranje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje.
italijanska
Velika zalega
OLJA
vseh vrst
pi konkurenčnih cenah
o Trstu, ulica Commerclale št 5
pri tvrdkl
I. PIPAN & C.
inSSBHB
! UMETNI ZOBJE fl
Z in brez čeljusti, zlate krone in tudi ohrobki
VILJEM TUSCHERIO^ehn.K
TRST, ul 30. oktobra (ex Casernia) 13, II Ordinira od 9 predp. 80 6 zvečer.
JADRANSKA BANKA
Deln. glav. K 30,')00.0)0, Reserve K 8.50 * 0 ' Centrala: TRST
fla Cassa di Kmm 5 - Via S. Hiniš 9
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, I.jub: ljana, Metković, Op.itija Split, Šibenik. Za J i Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v b tnčno stroko spadajeSe pos! •
Sprejema vloge
na hranilne knjižice proti 3i/a®'0 letnim o:»re-stim. v bancogiro-prometu proti 3«/o letnim o-brestim. !!a odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejS h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Daj? v najsai varnistni praJjla (Sifas duisitis).
Blagajna posluje od 9 do 13.
imuiiBHBiiBaHii MBimii
Zavarovalna zadruga Zagrebu, je edina domača zavarovalnica
CHOATIJ&
■ Ustanovljena 1U4 teta. CENTRALA: Za«
COOD
ZA PISARNO In sklad&če iščem gospodično poštene slovenske ali hrvatske družine. Zahteva se znanje slovenskega, italijanskega hi po mogočnosti nemškega Jezika. Pismene ponudbe pod Praktlkantlnia na Ins. odd. Ed. (P 199)
NA DEBELO:
Nogavice, žeptri robci, rute za na glavo, razne maje. česalnlki, pisemski papir, pipe, radirke, trak! za čevlje, vsakovrstni gumbi in drago blago.
GIAC0H0 LEVI, Trt nllca S. Hlcoli ft 19.
I
i
Zagreb, « lastni rovske In Preradovilev« ulice.
palači« vogal Ha- [j
1 I
Podružnica v Trstu, ul. La/afoio 1, II.
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I. PrMi polarnim Škodam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, tovarei). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega bla^a, gospodarskih strojev Itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) II. Zavarovanje s'eklenih Sip. III. Na življenje. 1. Redna zavarovanja, a) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti, b) Zavarovanje dote. c) življenske rente
I
IlflSBBBIII

|
& — H
IISčJ
Tatvine. Aretirali so nekega Rosajrija Bina. ki ie na ulici Barriera ukradel Alojzij: Luin listnico z 26 4iranil. — Neznani latovi so udrii v stanovanje Ignacija Mončfrča v ul. Mationna del Mare in mu okradli 4 obleke, vredne 2000 lir. — Včeraj so udrli tatovi v ur^ Je tvrdke Mauretti v ul. S. Sebastia-uo, <k:er so ukradli razno blago, vredno 3C00 lir.
Nesrečen čiovefc. Včeraj popoldne so seciraH v Miljah truplo ronilca Frau5:na. Prisostvoval je seciranju njegov nećak neki MLbo Ai>cs«.oU, star 28 let, ki mu je prišlo slabo Zgrabil je neko «te-kleiik:o m tri, ker je mislU, da :e voda. Toda revež se je kruto zmoti4: v steklenici it bila kar-bolna kbi.na. Sreča, da je bU blizu zdravnik, ki
Kdor ima v okolici Trsta na prodaj

naj pošlje natančne pismene ponudbe na inseratni Gddelek „Edinosti" pod „Hiše in žemljišća". — V ponudbi se mora natančno naznanit* kraj, kje se hiša ali zemljišče nahaja,
lego, obsežnost in cena.