Razne vesti.
141
Razne vesti.
v Ljubljani, 31. maja 1925.
(Kronika drušitva Pravnika). Odbor je poveril nalogo, da oskrbi v čim prejšnjem času prevod občega državljanskega zakona dv. sv. Bežku, ki je delo prevzel. Za podlago bo vzel Regallyiev prevod in elaborat, ki- ga je svoj čas izvršil posebni odsek »iPravnikovega« odbora^ Dne 21. maja so se na svojem potovanju po Jugoslaviji ustavili « Ljubljani polj^sikii pravniki, šest po številu. Poleg drugih korporacij jiih je sprejelo tudi naše društvo. Čitali so naslednji dan na juridični fakuMeti tri predavanja o razvoju in smeireh poljskega prava v najmovejša dobi in so nato odpotovali v Zagreb. Izvleček iz njihovih vrto' zanimivih.in poduonih predavanj pridbčimo prihodnjič. — Predavanja društva so se vršila še 11. marca, 26. marca in 2. aprila. Dne 26. marca je končal g rav. dr. Ludvik Boh m svoje zanimivo predavanje: »Mor si k a obala v teoriji in praksi«. — Dne 11. marca je predaval gd. univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič: »Nekoliko podatkov o delniških družbah v Slovenji«. Kratka vsebina tega predavanja: Predavatelj je omenil, da je gospodarstvo Jugoslavije in njenih posameznih pokrajin še zelo malo proučeno. Iz tega sledi važno«t lokalnih idiografičnih gospodarskih študij. Odlomek svoje študije o d. d. Slovenije je izbral predavatelj kot predmet svojega predavanja, ki je sedaj publicirano v IV. letniku »Zbornika znanstvenih razprav« (Lj. 1925). Prve d. d. sio bile v Sloveniji ustanovljene v začetku 60—ih let 19. stol. Ob prevraitu (1918) je imela Slovenija 19. d. d. z d. glavnico 84 mil. avstr. K, kar znaša po uradni relaciji 4:1
— 21 mil. Din ali po kurzu tega časa 25,3 mil. Din v zlatu. Efektivna vrednost glavnice je bila seveda za večkrat večja. Rast d. glavnice je bila posledica ne samo osnivanja novih d. d., temveč tudi zvišanja glavnic starih d. d. V 1. 1919—24 so znašale prvotne emfeije 127,7 mil. in nadaljnje emisije 209,5 mil. Din. 'V likvidacijo je šlo doslej zelo' malo d. d. Razen tega je funkcioniralo v Sloveniji več d. d., ki imajo svoj sedež izven Jugoslavije ali pa v drugih pokrajinah Jugoslavije. Na drugi strani so imele marsikatere slovenske d. d., predvsem banke, več podružnic izven Slovenije. Povprečna višina d. glavnice slovenskih d. d. je znašala 1. 1924
— 3,7 mil. Din. Največje število d. d. je imelo glavnico v zneku od Va do 1 mil. Din. Večino tvorijo industrijske d. d. (60%), potem pa banke (19%). Skupna d. glavnica vseh industrijskih d. d. je znašala 147 mil., bank — 125 mil., rudarskih in plavžarskih — 51 mil. Din. Največjo povprečno glavnico so imele rudarske d. d. (25,5 mil. Din), nato banke (7,4 mil.); industrijske d. d. so imele manjšo glavnico (2,7 mil.), še manjšo transportne in trgovinske d. d. (ok. 1 mil. Din). Izmed 91 d. d. je imelo 78 delnic, glaseče se na imetnike. Prevladujoče delnice so znašale 100 Din (62 d. d.) in 50 Din (13 d. d.). Večina d. d. ni bila osnovana kot nova podjetja, ampak je nastala iz akcioniranih že prsi
142 Razne vesti.
obstoječih podjetij. Več d. d. je nastalo z nacionalizacijo d. d., ki so imele svoj sede'ž izven Jugoslavije, in sicer večinoma na Dunaju in v Trstu. Slednjič 'So bile marsikatere podružnice izvenslovenskih d. d. preosnovane v samostojne d. d. — Dne 2. aprila 1925 je predaval gd. univ. prof. dr. Milan Škerlj o »letalskem pravu«. Vsebina: Tehnični razvoj letalstva je imel za posledico, da so se pravniki jeli baviti s pravno stranjo leta po zraku. Ker je let tako malo vezan na državne meje, .se je morala letalstvo skoro s počeitka urediti z meddržavno pogodbo. To se je zgodilo s pariško konvencijo o letalstvu 13. oktobra 1919, kateri je pristopila tudi naša država, vendar konvencija pri nas še ni objavljena. Konvenciji je sledilo mnogo zakonov in uredb za letalstvo v pcjedinih državah; pri nas se je doslej osnoval poseben oddelek pri vojnem ministrstvu, ki naj se bavi s tehnično in pravno stranjo letalsitva. Predvsem je konvencija rešila sporno vprašanje suverenosti nad ozračjem in sicer tako, da se priznava neomeijena suverenost, da pa države pogodnice v mirnem času morajo dovoliti letalom držav pogodnic nesovražen let po svojem ozračju. Konvencija nadalje ureja deloma saima, deloma v posebnih prilogah, ki se tičejo zlasti tehnične strani letalstva, državno pripadnost, registracijo, označevanje letal m listiine, ki jih morata imeiti letalO' in letalec; določa pojme balona, vodljivega balona, motorskega letala, zmaja; daje točne varnostne predpis« :za promet po zraku glede letal samih in letišč, glede obraita po ozračju in na letališčih, glede signalov, letalskih zemljeviidov in meteorološke službe; dalje postavlja minimalne zahtevke glede duševne, telesne in strokovne sposobnosti osobja letal; navaja, v katerih točkah smejo države pogodnioe zračni promet urediiti po svoji volji; vsebuje navodila za potniški :in iblagovni promet po zraku -oi carinske propise. Slednjč ustanavlja konvencija stalino mednarodno kOmisijo, ki. zbira podatke o vsem, kar se tiče letalstva, priobčuje državam pogodnicam zbrane informacije, daje mnenja o letalstvu, izpreminja določbe prilog h konvenciji, stavlja predloge za izpremembe konvencije same. Države pogodnice morajo komisiji, v nekaterih primerih tudi pogodnicam naravnost, javljati svoje lastne predpise za letalstvo, kolikor se tičejo mednarodnega prometa, n. pr. za let zabranjene predele, vhodne in izhodne točke, carinska letišča, omejitve prevoza blaga itd. Zakoni poedinih dr*:žav dajejo predpise o ravno omenjenih materijah, dalje pa celo vrsto zasebnoprav-nih, inekateri tudi kazenskopravne norme. Jasno je predvsem, da je lastninska pravica nad ozračjem poslej omejena s svobodnim preletom po ozračju. Zakoni pa audi določajo, v kaki razdalji in kako visoko se sme graditi v bližini letišč, da se smejo z določenimi pogoji na tujem svetu postavljati siginaline naprave, da letala razen v sili ne smejo pristajati izven letišč. Nekateri zakoni urejajo pridobivanje stvarnih pravic do letal po zemljiškoknjižnih načelih. Odgovornost za škodo je urejena po načelu odgovornosti za izid, brez krivde;   večma zakonov izključuje
Razne vesti. 1^3
celo izgovor z višjo silo in s krivdo tretje osebe, celo izgovor s krivdo poškodovanca je ponekod omejen na zlo namero' in veliko eemamost. Orisain je krog odgovomnih oseb, ponekod je maksimiraina odškodnina za vsak primer škod'e. Zahteva se varščina za škodo že pri podelitvi koncesije, ki j« uvedena povsod vsaj za podjetja, ki obrtno vrše prevoz oseb ali blaga po zraku, (koncesije je treba tudi za letišča). Zavarovanje za odgovornost se v nekaterih zakonih priznava kol zadostna varščina, smer gre za internacionalizacijo zavarovanja. Posamezni zakoni imajo norme o krajevni podsodnosti v pravdah iz pogodb o prevozu po zraku, zlasti pa v oškodmnskih pravd'ah. Kazenske norme se tičejo posebnih nevarnosti, ki jdh povzročajo letala in let, predvsem pa nevarnosti, ki utegnejo .nasitati iz poškodbe letal in priprav za let samih. Nekateri zakoni vsebujejo tudi norme za meddržavno civilno in kazensko letalsko pravo. (iPredavanje je izšlo v Trgovskem listu št. 47 do 55 iz leta 1925.)
(Skupni znanstveni izlet beograjskih, zagrebških in ljubljanskih v s e u č i 1 i š k i h s 1 u š a t e 1 j e v.) Na pobudo pravniškega drušitva silušateljev v Beogradu so slušatelji vseh treh vseučilišč naše kraljevine napravili skupen izlet v proučevanje modernega načina izvrševanja kazni na prostosti v Lepoglavo dne 3. in 4. majnika t. 1. Iz Beoigrada je prispelo 57 slušateljev, ozir. sluša'teljic, pod vcdstvom prof. drja Bože M.arkoviča, iz Z^reba 25, pod vodstvom prof. drja Ermesta Milerja, drja S 't a n k a F r ^a n k a in drja Srečka Zuglie, a iz Ljubljane 14, pod vodsitvom podpisanega. Upravitelj-stvo kaznilnice je priredtilo zelo lep sprejemni večer, na katerem so govorniki poudarjali tudi važnost osetone-ga zibliževanja akademskega naraščaja vseh treh naših univerz. Prihodlnji dan so dmeli slušatelji izletniki priliko ogledati si do dobra kaiznillnico, in to itako v njenem starem, za hrvaško prosveto pomembnem delu, bivšem Pavlinijanskem samostanu, kakor tuda v modernem delu, ki je bil šele i. 1915 dograjen in ustreza vsem penologičnim zahtevam kar najtnolje. Žal, da je moral odjjasti obisk posredujega zavoda na Čretu, ker so bila pota vsled skrajno sila-bega vremena preslaba. Praktični cilj takih skupnih zinanstvenih izletov, spoznanje moderne inistitucije, ki silužajo izvrševanju ka2.ni, je bil dosežen, idealni cilj, prepotrebno medsebojno zbliževanje in spoznavanje slušateljev raznih univerz pa še bolj. Uverjen sem na podlagi osebnih izkustev, pridobljenih na tem prvem skupnem znanstvenem izletu, da je ta pot prava por, po kateri se pospešuje medsebojno razumevanje naše bodoče inteligence. Želeti bi bilo, da bi centralna uprava skupne izlete podpirala in preskrbela za to potrebne kredite tudi za pravne fakultete!
Dr. Metod Dolenc.
(Kdo trpi stroške ustavitve začasne odredbe, a k o toži'telj tožbo umakne?) Obenem s tožbo je tožitelj predlagal začasno odredbo, ki je bila itudi dovoljena. Po prvi razpravi je tožitelj tožbo umaknil in se odpovedal to'žbenemu zahtevku. Sodišče je s sklepom vzelo um:k na znanje in izreklo, da ima tožitelj povrniti tožencu
144 Razne vesti.
pravdne stroške. Ker pa tožnik začasne odredbe mi ustavil, storil je to toženec po odvetniku in predlagal, da se v smislu gorenjega sklepa naloži tožitelju povračilo zadevnih stroškov. Prvo sodiišče je predlogu ugodilo, rekurzno sodišče v Novem mestu ga je s sklepom R 1 195/24/1 zavrnilo, češ da ima nasprotnik stranke v nevarnosti v tem primeru edinole pravico do odškodnine po § 394 i. r. ter da med zadevno škodo ni šteti stroškov, naraslih z ustavitvijo začasne odredbe, nadalje da veljajo po § 402 i. r. tudi tu določbe §§ 74 in 75 istega zakona, glasom kojih v izvršilnem postopanju zavezanec v enakem primeru nima pravice do povračila svojih stroškov. — Ta sklep rekurznega sodišča se zdi pomoiten. Pri začasnih odredbah ne veljajo isplošne določbe izvršilnega reda o stroških (§§ 74 in 75), temveč posebne določbe §§ 393 in 394, kar izhaja tudi iz besedila § 74 samega. V pravdi, kjer sta obe stranki zastopani po odvetniku, se morajo tudi zastopniški stroški, ki se tičejo ustavitve po nasprotniku povzročene začasne odredbe, prišteti škodi, ki jo ima slednji povrniti. Bivše avstr. prav. ministrstvo ie izreklo v pripombi k § 394 i. r., da ima nasprotnik ogrožene stranke v takem primeru pravico do »popolnega zadoščenja«. Olej tudi odločbo od 27. aprila 1905 št. 6916 pri § 394 i. r. Ker pa je bila v tem primeru začasna odredba predlagana v tožbi, ki je bila kasneje umaknena, menda ni dvoma, da ima tožitelj .stroške ustavi'tve povrniti nasprotniku itudl kot pravdne stroške, kakor bi se 'tudii, ^o in tožitelj zmagal, po stalni praksi stroški v tožbi predlaigane začasne odredbe ne odmerili posebej, temveč prišteli njegovim pravdnim stroškom. K.
(Usmrtitev na zahtev o.) Menda ga ni bilo časnika, ki ne bi bil omenil porotne sodbe, s katero je bila nedavno mlada poljska igralka Stanislava Uminska v Parizu vsake krivde oproščena, dasi je svojega ženina, poljskega pisatelja Zynowskega, ki je imel raka in ie hudo trpel, na njegovo lastno zahtevo z revolverjem usmrtila. Senzacionalni zaključek drame dveh ljubečih src je zahteval seveda tudi senzacionalno razpravo pred francosko poroto. Pri nas pa je mmogo-kateri kazal s prstom na naše razmere, češ kaj takega bi se pri nas ne upalo nobeno sodišče napraviti; saj je sam predsednik sodišča mlad!, lepi obdolženki izražal svoje simpatije in je pozval po oprostitvi ginjeno občinstvo, da naj svečanosti trenutka ne moti — s pričakovanim, sicer tako priljubljenim ploskanjem. Manj znan kakor ta primer je drugi, ki se je le nekaj dni za prvim pripetil. Neka gospodična Lavasser je usmrtila takisto v Parizu svojo sestro, ki je neozdravljivo bolehala na jetiki, — nato se je sama ovadila pri policiji, češ da je dejanje storila na željo sestre. Kakor je videti, se utegnejo taki primeri Se večk'rat ponavljati. Za zakonodavca nastane vprašanje, kakšno stališče naj zavzame k tem primerom. Jasno je, da danes pri nas veljavno zakonsko stanje, po katerem gre za aut-aut: ali nepremagljiva sila in oprostitev, aH — umor in smrtna kazen, ni več vzdržljivo in da je premisliti, če aie bo treba tudi naš projekt za edinstveni kazenski zakon (§ 167) še — revidirati.      Dr. M. D.