PoStnfoa plačana v gotovtaL „.__._. , Leto IX., št 14. („jutro" XIX., it. 78a> Ljubljana, ponedeljek 4. aprila i«8 Upravmštvo. Ljubljana., Knafljeva 5 — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor. Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje In svet" Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon St 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Na« rofta se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznafial-cih dostavljena Din 5.- mesečno, Maribor Grajski trg St T. Telefon St 2440. Celje, StrossmayerJeva uL L TeL 65. Rokopisi se ne vraCajo. — Oglrai po tarifu. n SPREJEM KANCELARJA HITLERJA V GRADCU Včeraj popoldne je prispel Hitler v Gradec, kjer je govoril v vagonski tvornici veliki množici o narodno-socialističnih ciljih Gradec, 3. aprila, br. K današnjemu sprejemu kancelarju Hitlerju v Gradcu so se zbrale ogromne množice ne samo iz mesta in okolice, temveč tudi iz oddaljenih krajev štajerske, odkoder so prispeli s 50 posebnimi vlaki. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami, posebno pa trg pred kolodvorom. Po ulicah cestah in trgih je vrvelo ves dan na tisoče ljudi, ki so v prvih popoldanskih urah pritisnili v okolico kolodvora, da vidijo in pozdravijo vodjo nemške države. Kancelar Hitler je prispel v Gradec z vlakom ob 15. Na peronu kolodvora so ga sprejeli zastopniki oblasti ter narcdno-so-cialističnih organizacij. Ko je stopil na trg pred kolodvorom, ga je burno pozdravila ogromna množica z dolgotrajnim vzklika-njem. Tu so bili razvrščeni napadalni oddelki in Častna četa avstrijske legije, ki jih je pregledal med sviranjem državne himne. Po sprejemu raporta poveljnika častne čete avstrijske legije se je kancelar Hitler s svojim spremstvom počasi odpeljal med gostim špalirjem občinstva, ki je neprestano navdušeno vzklikalo, v gra-žko tvornico vagonov, kjer počiva delo že od 1. 1933. Ko je prispel v ogromno dvorano tvor- nice v Eggenbergu, ga je najprej pozdravil novi štajerski deželni glavar inž. Helfrich, ki mu je izrekel zahvalo, ker se je odločil, da prične svojo pot po velikih plebiscitnih manifestacijah v Gradcu. V svojem govoru je poudarjal, da je prebivalstvo Gradca in štajerske kot obmejne pokrajine preživelo težke čase, vendar pa je ostalo zvesto svojemu voditelju in je vedno pripravljeno slediti mu kamorkoli. Za njim je govoril Hitlerjev poverjenik za plebiscit v Avstriji okrožni vodja Biir-ckel, ki je poudarjal, da niso Nemci nikdar sprejeli z večjim veseljem na znanje dogodkov, kakor zadnje dni v Avstriji, ko je prišlo do združitve Avstrije z Nemčijo. Prav tako ni prebivalstvo v Avstriji sprejelo nikdar nikogar z večjo ljubeznijo kakor sedaj kancelarja Hitlerja, ki je izvršil to dejanje. Navdušenje, ki ga manifestirajo množice avstrijskega prebivalstva, ne bi bilo nikdar mogoče, če bi prišlo do tega sklepa na podlagi razprav nemškega državnega zbora in avstrijskega zveznega sveta. Tega navdušenja bi tudi ne bilo če bi prišlo svojčas morda do združitve s spojitvijo sistemov dr. Schuschnigga ali pa kakega Briininga, Izpolnjeno je bilo nemško hrepenenje, ki ie prihajalo iz srca vseh Nemcev. Tega bi nikdar ne izvršil kak di-nastično-legitimistični režim, pa tudi ne kak demokratski sistem, v katerem postavljajo posamezniki lastne koristi nad skupnostjo. Nemško hrepenenje po združitvi je temeljilo izključno na krvni sorodnosti. Kar potrebuje narod, mu narekuje lastna kri ter ne more določati nobena tuja sila. Hitlerfev govor Nato je spregovoril pozdravljen z dolgotrajnimi ovacijami kancelar Adolf Hitler, ki je predvsem poudaril, da je bil končno pred tremi tedni dosežen večni cilj nemškega stremljenja. Zaradi čisto formalnih zadev je moral po združitvi Avstrije z Nemčijo odpotovati v Berlin, sedaj pa je prišel v Gradec srečen, da je bil izpolnjen dolgoletni sen njegovega življenja. Oživela je velika Nemčija. Te ideje niso nosili posamezni knezi, temveč jo je gojil ves nemški narod. Ta velika Nemčija ni podarjena ovratnica, temveč je plod vztrajne borbe. Sedanja Nemčija je močnejša, kakor je bila kdajkoli prej. toda njena moč ni ničesar drugega, kakor moč naroda, ki pa ne more temeljiti na ničemer drugem kakor na združitvi vseh narodnih instinktov. Moč nemškega naroda je prej slonela le na formalnih nadomestilih, knezih, strankah. konfesijah, vojaki itd., danes pa sloni na skupnem čustvovanju. Ko so se 1 1918 milijoni nemških vojakov vrnili v domovino, je bila družba v razkroju. Zato se je odločil v spominu na skupno preteklost v štiriletni vojni, da v težkih časih, ki jih je preživljal nemški narod, obnovi nemško državo. Nemški narod živi že 2000 let, kar pa ga je razdruževalo je obstojalo komaj sto let. Lotil se je dela med svojimi tovariši, med narodom. Mnogi so se zbali terorja, ki se je izvajal nad njego-go stranko, ter so se bodisi iz gospodarskih ali drugih vzrokov umaknili, toda na njihova mesta so prihajale nove množice, ki so se pridruževale narodno-socialistič-nemu pokretu. Sprva je imel okoli sebe samo okoli 13 tovarišev, v kratkem iih je bilo sto, kmalu tisoč, stotisoči in milijoni. Zbirali so se iz vseh krajev nemške drža-• ve ne glede na stan in vero. šest mesecev po prevzemu oblasti v nemški državi je bilo 18 milijonov pristašev narodno-sociali-stične stranke, dve leti kasneje 30. potem pa 60 milijonov. To gibanje je premagalo vse. kar je prej strašilo Nemce. Govorilo je srce ki more edino povedati resnico, kajti razum dostikrat vara. Le čustvovanje srca je ono, s čimer se more doseči kaj trajnega. Le v skupnosti je moč, česar niso mogli razumeti stari, ki so govorili: Kaj me briga narod. Danes raste nov rod. Najmlajši stopajo v Hitlerjevo mladinsko oreanizaciio. ko pa so stari 20 let, se uvrščajo v delovno službo ter se z lopato v rokah uče snoštovati delo. Pozneje pri-deio v voiaško službo in kdor ima tu še kakšne dvome nad potrebo skunnosti mu jih že izienejo. Po vojaški službi se pričenja delo v narodno-socialističnih organiza- cijah, kjer se ne uče samo spoznavanja ciljev narodnega socializma, ampak tudi, da se je mogoče samo z močjo in odločnostjo braniti. Ta skupnost prevladuje nad vso nemško državo in zato gledajo Nemci tudi s ponosom na svojo vojsko, ki jo ne more premagati nobena sila sveta. Dvignilo se je nemško gospodarstvo in sicer brez pomoči iz inozemstva, pač pa z lastno močjo. Pred vojno je razpolagala Nemčija s fondom zlata in deviz v vrednosti 13 milijard mark, po vojni je imela samo 8 milijard ko pa je prevzel narodni socializem oblast, je bilo samo še 18 milijonov. Kljub temu je Nemčija edina država, ki more vzdrževati stabilnost svojega denarja, To je plod narodno-socialističnega gospodarstva, ki stremi po povzdigi proizvodnje. Nemčijo je napravila politično svobodno, samostojno in srečno ter jo rešila iz gospodarske stiske zavest njenegp. prebivalstva o potrebi skupnosti in skupnega dela. Vsi narodi okoli nas so bili po vojni srečni, da so se lahko združili ali si vsaj ustvarili svojo državno obliko, le Nemcem ni bilo to dovoljeno. Razen tega so jih razdruževale konfesije, stranke, stanovske razlike itd., kar so vse pospeševali s svojo častihlepnostjo malenkostni ljudje, ki niso hoteli podrediti svojih lastnih interesov koristim skupnosti. Samostojnost nemškega naroda je obenem samostojnost vseh Nemcev. Z mirovnimi pogodbami Je bilo ločenih od nemške države 10 milijonov Nemcev. Vprašanje je bilo, kako dolgo bo moglo trajati tako razmerje. Videli smo, kako je manjšina tlačila večino, kar je izzivalo odpor. Primero o tem je predvsem nudila Avstrija, kjer volja večine ni smela priti do izraza. Kancelar Hitler se je nato bavil z razgovorom, ki ga je imel z bivšim avstrijskim kancelarjem dr, Schuschniggom v Berchtesgadnu. Schuschnigg je menil, da ima Avstrija posebno lastno misijo izven okvira celotnega nemškega naroda. Ko je razpisal svoj plebiscit, sem bil naravnost presenečen, ker sem spoznal, da skuša mobilizirati pomoč iz inozemstva in nastopiti proti zahtevam večine nemškega naroda. Padla je kocka in sem prešel k dejanjem. Mož, ki je menil, da more delati proti razvoju nemške zgodovine, se je moral umakniti v treh dneh, v Avstriji pa je izbruhnil vihar navdušenja. V treh dneh je bil izpolnjen dolgoletni sen naroda tn Avstrija je postala vzhodna pokrajina velike Nemčije. Kancelar Hitler je nato pohvalno omenil stališče, ki ga je zavzela ob tej priliki italijanska vlada. Enako stališče, je dejal, je zavzela tudi Jugoslavija in prav tako tudi Madžarska, zaradi česar smo srečni, ker ni bilo treba mej vojaško zavarovati. Prvič v zgodovini nemškega naroda je bila njegova država zgrajena po lastni volji, jaz pa bom ostal v bodočnosti, je poudaril Hitler, kakor sem bil v preteklosti svaritelj in vodja svojega naroda, ki pozna samo en ukaz: Nemčija. Taborišče v Wollersdorfu požgano Dunaj, 3. aprila, d. Dunajski narodni socialisti so v noči na soboto ob prisotnosti narodno-socialističnega vodje Biirckla zažgali koncentracijsko taborišče v Wollers-dorfu, ki ga je ustanovil prejšnji režim. Okrog taborišča se je v petek zvečer zbrala velika množica ljudi. Ob tej priliki je imel Biirckel govor, v katerem je obeležil pomen taborišča za razvoj narodnega socializma v Avstriji, v katerem je bivši režim interniral v prvi vrsti narodno-soci-alistične upornike iz L 1934. Na"to so zažgali glavno barako taborišča, da bi simbolizirali konec nekdanjega avstrijskega policijskega režima. Glasovanje nemških državljanov v Bolgariji Burgas. 3. aprila. AA. Nemci, ld žive ▼ v raznih krajih Bolgarije so prispeli danes v Burgas, kier so na ladji >Tesalija« glasovali. Izmed 1S0 Avstrijcev, ki so se tega glasovanja udeležilo, iih i3 178 glasovalo za ze-dinjenje Avstrije z Nemčijo. Likvidacija poslaništev Berlin, 3. aprila, br. Včeraj sta Anglija in Češkoslovaška ukinili svoji poslaništvi na Dunaju. Poslanika obeh držav 6ta izročila zunanjemu ministru Ribbentropu noto, po kateri bosta na Dunaju v bodoče poslovala le angleški in češkoslovaški generalna konzulat. Angleški konzulat ®3 bo šele ustanovil, ko bo na to pristala nemška vlada. Dunaj, 3. aprila, d. Tudi Rumunija Je ukinila svoje poslaništvo na Dunaju. Poslanik Aleksander Guranescu je že odpotoval. Obenem je odpravnik poslov v Berlinu zaprosil v nemškem zunanjem ministrstvu za eksekvatur za rumunski generalni konzulat na Dunaju. Obleganje Leride Republikanci mesto še vedno branijo — Tudi pri Gan-desi so Francove čete zadele na močen odpor Pariz, 3. aprila d. Francova ofenziva se je davi nadaljevala na vsej aragonski in katalonski fronti Lerida je bila davi še vedno v republikanski posesti, čeprav je nacionalistom snoči uspelo zavzeti v njenih zapadnih predmestjih nekaj pomembnejših postojank. V pretekli noči je Francova vojska severno od Leride prekoračila katalonski kanal. Sedaj skuša pritisniti na republikanske postojanke okrog Leride tudi s severne strani Republikanci so se posebno močno utrdili pri Albatteri in Mon-toriji, dveh vaseh severno od Leride. S svojih postojank popolnoma obvladujejo cesto, ki vodi iz Leride proti vzhodu Republikanci so ves čas v defenzivi, ker jih neprestano ogrožajo Francova letala Na skrajnem severu fronte so nacionalisti včeraj popoldne zavzeli 12 vasi in pri Jaci znova predrli republikansko fronto in prekoračili reko Aro. V teb bojih so ujeli okrog 1000 republikanskih miličnikov in zaplenili večje količine vojnih potrebščin Ponoči so zavzeli Benavaro in prodrli tik pred Camarito. Ob južnem teku Ebra so nacionalisti v bližini Gandese naleteli na nov ogorčen odpor republikancev Sicer jim je uspelo zavzeti nekaj vrhov pogorja Pandos in pregnati več oddelkov mednarodne brigade z njihovih dobro utrjenih postojank, vendar pa se s tem položaj v tem odseku fronte ni mnogo izpremenil. Medtem se vedno bolj uspešno razvija republikanska ofenziva na gvadalajarski fronti Republikanci so tam zavzeli več vasi in potisnili nacionaliste ponekod za 10 kilometrov nazaj Snoči je general Miaja izjavil, da se borbe na gvadala j arski fronti ugodno razvijajo, čeprav skušajo uporniška letala zadržati republikance. Včeraj popoldne so trikrat napadli njihove postojanke brez vsakega pravega uspeha. Na francoskem ozemlju ob katalonski meji je število ubeglih španskih republikanskih miličnikov medtem naraslo že na 8000 Prve begunce so že razvrstili po raznih taboriščih, vse za borbo sposobne španske državljane pa so snoči s 6 posebnimi vlaki poslali iz Luchona nazaj preko meje. Teh miličnikov je bilo okrog 4000. Iz Francovega tabora Salamanca 3 aprfla AA Nacionalistični glavni stan objavlja da so na aragon-skem bojišču v petek zvečer in včeraj dopoldne nacionalisti zavzeli 12 mest in nekaj drugih važnih postojank. Maroške čete so zavzele prve zgradbe mesta Leride. Navarski oddelki so zavzeli Bateo in Cor-velo ter zaplenili velike količine vojnega materiala. Med 2.500 ujetniki sta tudi 2 šefa generalštabov in 10 častnikov. Sovražnik je na bojišču pustil nad 500 mrtvih. Legionarslce čete so zavzele važno mesto Gandeso. Čete so pri Guadalahari odbile sovražnika ter zavzele več važnih postojank Neprijateljska letala so bombardirala mesto Toledo. Republikansko vojno poročilo Barcelona, 3. aprila AA. Poročilo vojnega ministra pravi- Na vzhodnem bojišču so se naše čete zaradi silovitega sovražnega napada morale umakniti proti prvim zgradbam v zapadnem delu mesta Leride, kjer so se zabarikadirale Sovražne napade proti Tamarifi smo ustavili Južno od reke Ebro smo snoči spraznili Val de Rob-les. odkoder prodira sovražnik proti G^n-desi Na srednjem bojišču pri Guadalahari smo zavzeli Milan Rastra, Picaso, Ru-beo in Puntal de Abesar Sovražna letala so danes bombardirala Castellon, Torto-zo, Reus in Tarragono. Nov napad na Port Bou Barcelona. 3. aprila, br. Pozno ponoči je 45 Francovih letal znova napadlo Port Bou v neposredni bližini francosko-španske meje. Letala so v luki povzročila mnogo škode. Dr. Stojadinovič v Sarajevu Šibenik 3. aprila, o. Min. predsednik dr. Stojadinovič ie davi zapustil Šibenik. kajnor je prispel včeraj. Odpotoval je z avtomob' lom proti Sarajevu, kamor je priepel noo]tm jazbečarjem isto ime?* »Da pride vsaj eden, če jih pokličem* K nastopu Ljubljanskega kvarteta Ljubljanski kvartet, ki ga tvorijo gospodje Leon Pfeifer, Franc Stanič, Vinko Sušteršič in Gustav Muller in ki nastopi drevi z deli Brahmsa, Cezarja Francka in našega Arniča, je doslej priredil že vrsto samostojnih koncertov v Ljubljani, Mariboru, Kranju, na Jesenicah in drugod. Naš prvi glasbeni festival je bil otvorjen z njegovim nastopom, nato je koncertiral v Beogradu, pred leti pa je sodeloval na mednarodnem festivalu moderne glasbe v Fi-renzi, kjer je interpretiral Osterčeve skladbe. Doma in na tujem si je zagotovil sloves, da je njegova intrepretacija ne le tehnično dovršena, temveč tudi izredno globoko, prefinjeno občutena. Doslej je izvajal dela Smetane, Dvofaka, Novaka, Caj-kovskega. Borodina, Belaeva, Debussjra, Faurea, Ravela, Stamitza, Haydna, Mozarta, Beethovna, Schuberta, Regerja in drugih. Pomen Ljubljanskega kvarteta za na£c-glasbeno kulturo pa ni le v tem, da slovenski publiki posreduje najznamenitejša dela svetovnih komponistov, temveč da je hkratu dal morda najmočnejši impulz domačim skladateljem, da so se lotili kom-poniranja komornih deL Brez komorne glasbe bi ostala stavba naše glasbene kulture zelo nepopolna. Doslej je kvartet nastopil s po dvema skladbama Skerjanca ir-Osterca in so po eno skladbo Berana, Li-povška, Pahorja, Premrla, Švare in Ze-breta. Njim se zdaj pridružuje Blaž Arnič, ki je sicer že dolgo mislil na kvartet, a je dajal drugim načrtom prednost, dokler ni pobliže spoznal kvalitete, naporov in ljubezni. s katero delajo člani kvarteta. Tudi pri njih je kajpak vse čudovito podobno razmeram, v katerih se pri nas vrš". vse pomembno kulturno delo. Kvartetovci so kot glasbeniki v svojem poklicu zaposleni najmanj po 10 ur dnevno. V kvartetu mora vsak igrati solistično dovršeno, zato je treba za vsak koncert ogromnega truda in časa. Z istim programom lahko nastopijo pri nas redko kdaj več ko po enkrat. M:mogrede naj pripomnimo, da so imeL sicer pogodbo z radijsko postajo, da bodo vsak mesec po enkrat nastopali v radiu, a doslej so nastopili menda vseea skupaj samo štirikrat, kar pomeni obžalovanja vredno škodo ne le zanje, marveč tud! za radijske poslušalce. O nagradi, ki jo prejemajo za svoie požrtvovalno delo, se skoraj ne da govoriti. Ce bi Imeli velike, razprodane dvorane, bi jim utegnilo to prinesti nekaj skromnega plačila, a tega doslej še niso doživeli. Edino, česar si Iskreno žele. pa je, da bi Jim instituelie. pri katerih so v službi, šle toliko na roko. da b« mogli delati z nekaj manišimi napori kakor dosle.,. V tej želji je ?otovo ž njimi tudi vsa naša kulturna javnost. Objave V našem kulturnem tlvljenjn naj velja načelo, da nobeno pošteno umetniško delo ne sme ostati brez nagrade. Najlepša napada izvajajočim umetnikom pa je ta. če unejo pred seboj dvorano polno občinstva, ki se zanima za njihovo umetnSko delo, za njihov tako rekoč življenjski poklic. To velja tudi za nocojšnji koncert Ljubljanskega kvarteta, ki se bo začel ob 20. v veliki Frlharmo-nični dvorani. Koncertni spored bo obsegal, dva godalna kvarteta, ki sta ju skomponi-rala Brahms hi Arnič in Cesarja Francka Klavirski kvintet. Pri tej točki bo sodelovala naša odlična pianistka Zora Zarmkova Člani kvarteta pa so: Pfeifer Leon. Stanič Fran, Sušteršič Vinko in Muller Gustav. Podrobni spored ki vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Prijatelje zborovega petja opozarjamo na koncert mešanega zbora Ljubljanskega Zvona ki bo v veliki filharmonični dvorani v petek 8 t m. ob 20 Pevski zbor Ljubljanskega Zvona, ki šteje 60 pevk in pevcev, nastopi pod vocMvom svojega zborovodie g. Doreta Matula. Prodaja vstopnic v naprej je v kntigarni Glasbene Matice. V Jakopičevem paviljonu eo včeraj zaključili razstavo slikarji Maleš, Mušič in Ga-landa. Nedelja je bila ravno zadosti lepa, da so ljudje radi stopili iz hiše. a vreme je bilo hkratu vetrovno in nezaneslijvo, da se niso odločali za daljše izlete. Tako je bila razstava na 6voj poslednji dan deležna rekordnega obiska. Posebno lepo število gostov se je zbralo ob 11., ko je bilo najavljeno vodstvo, ki ga je namesto zadržanega prof. Staneta Kregaria opravil akad. slikar Ivo Čar?o. Njegov način tolmačenja, ki se v mno-gočetn razlikuje od vodstev, kakršnih smo vajeni po naših razstavnih dvoranah, je občinstvo spre.?elo z mnogo živega zanimanja. Razstava, ki je bila zvečer zaključena, je dosegla v celoti lep uspeh. Gostovanje Nuričeve v ljubljanski drami. V drami ie v soboto zvečer mnogo občinstva privabilo siostovanje mlade, simpatične igralke Bogomile Nučičsve iz Zagreba hčerke velikega odrskega umetnika Hinka Nušiča. Nastopila je v naslovni vlogi »Veronike De-senieke« in je žela pri publiki iskreno odobravanje. Prejela je tudi velik kup cvetja. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek. 4. aprila: Zaprto. Torek, 5. aprila: Zaorto. Sreda. 6. aprila: Gospoda Glambajevi. Red JL OPERA Zafetek ob 20. Ponedeljek. 4. aprila; Rigo' atto. Premiemk! abonma. Torek, 5. aprila: Zaprto. Gostovanje r Celju; »Grofica Marica«. »JUTRO«, ponedeljska tad&ja 3 „ A dieu France!" JUGOSLAVIJA: POLJSKA 1:0(0:0) je naša nogometna reprezentanca pretesno zmagala nad Poljsko, da bi igrala v tekmah za svetovno prvenstvo Beograd, 3. aprila. Pred rekordnim Številom gledalcev, ki jih je razen rednih vlakov pripeljalo v prestolnico tudi pet posebnih vlakov, je bila danes na igrišču BSK odigrana draga izločilna tekma za svetovno prvenstvo med Poljsko in Jugoslavijo. Kakor smo rekli, je bil poset rekorden, kakor ga na naših igriščih še ni bilo nikoli, kajti na igrišču se je natrpalo skoraj 25*000 gledalcev V častnih ložah so bili navzočni med drugimi minister za telesno vzgojo dr. Miletič, maršal dvora Colak-Antič, bivši mi- nister za telesno vzgojo dr. Rogič, genera-liteta, številni zastopniki raznih športnih organizacij, spremljevalci poljske reprezentance, in drugi. Tekmi je prisostvoval tudi poljski poslanik Dcmbicki z ostalimi člani poslaništva. Funkcijo sodnika je opravljal Italijan Barlassina, stranska sodnika pa sta bila z naše strani ing. Mika Popovič, s poljske pa Schneider. Prvotno določeni stranski sodnik g. Stefanovič zaradi avtomobilske nezgode pri Zemunu, pri kateri se je ponesrečil njegov sorodnik, ni mogel nastopiti. Kakšen je bil potek te igre V prvi polovici Ob 15.42 je sodnik dal začetni znak. Obe enoštvi sta nastopili že v objavljenih postavali Poljaki izberejo stran s soncem v hrbet. Naši začno sijajno. Igra je živa, hitra in zaradi trdega terena kljub spočitosti vseh igralcev vendarle prehitra in nepovezana. Ze v 2. min. je v nevarnosti vratar Poljske, minuto kasneje pa se izkaže tudi Glaser. Sipoš in Kokotovič potegneta naše v napad, toda do gola je še daleč. V 5. min. da Kneževič dolgo žogo Jazbinšku, ki jo podaljša do Marjanoviča. Slednji odda Lešniku, ki strelja prav dobro, toda Madejski je tudi na mestu. V 6. min. je Kokotovič solo v akciji, toda poljski vratar rešuje. Naši so očitno premočni i na terenu, i po tehniki i v kombinacijah. Tempo je zelo živahen, igra Poljske je zelo ienostavna. Z dolgimi streli silijo naprej, v obrambi pa razdirajo vse, kar se razdreti da. Naši kombinirajo in varajo na vse načine ter z inteligentno igro kažejo svojo vrednost. V 14. min. pride Kokotovič skoraj pred vrata, ki jih Madejski ne čuva več, toda branilec Galewski odbije žogo že z bele črte v polje. Sreča je rešila Poljake prve)?a gola. V 17 min. je spet Galewski, ki reši kočljivo situacijo. Potem je nekaj nevarnosti za naše Poljaki pridejo lepo do kazenskega prostora, toda WilimOwski in postal ne znata izkoristiti prilike za udarec. V 20. min. drži Glaser hudo žogo. Se enkrat takoj nato uide Wostal Huglu in pride skoraj do vrat. kjer sfc mu Glaser vrže pod noge in z roko zavije žogo Iz gola. Razmak med našim napadom in krilsko vrsto, ki ne vrši svoje nalose naibolje. je prevelik, Poliaki so zdaj odlični v startu in v tem razdobju 10 minut tudi v premoči r polju. Sipos požene naše spet v napad. toda akcija se ustavi pri poljski obrambi. Gledalce poživi šele precej pozneje bombni strei Lešnika v 34. min., ki ga krasno brani Madejski. Iz kota daje Marjanovič žogo Lešniku, toda spet je poljska obramba na mestu. To sta bili spet dve lepi priliki za dosego zasluženega gola. Kokotovič Lešnik in Moša so a o konca še večkrat v lepih situacijah, toda poljski vratar brani vse. Tako ostane prvi polčas brez gola, čeprav so naši imeli v rokah vso pobudo in bi bili gotovo zaslužili vsaj enega. V odmoru sta igralce v kabini obiskala savezni kapetan g. Popovič :n minister za telesno vzgojo dr. Miletič Prvi jim je dal nasvete, naj spremene taktiko, drugi pa jim je želel več sreče v nadaljevanju igre. V drugi polovici Drugi polčas igrajo naši s soncem v hrbet. Vidi se, da se nekam strogo ravnajo po navodilih, ki so jih dobili v kabini. Poljska napada preko desne strani, toda žoga konča v outu. To je zadnji poljski napad z vsemi petimi napadalci v napadu, kajti potem se eden krilcev potegne v obrambo, eden napadalcev pa zasede njegovo mesto. Tako je ves drugi polčas branilo poljsko polovico igrišča stalno 8 igralcev. Naš napad je zdaj vedno v premoči, igra prav dobro, toda nima sreče. V 3. min. daje Kokotovič žogo pred gol, toda iz gneče jo spet reši odlični Galewski. Pri tem pade na tla in obleži, publika pa protestira, češ da samo simulira in zavlačuje igro. Nekoliko minut oblegajo zdaj naši poljska vrata, toda krilska vrsta je predaleč zadaj, da bi mogla podpreti ofenzivo. Igra postaja mestoma nekoliko ostra, toda sodnik je zelo strog in prepreči vsak poskus. V 8. ta 9. min. streljajo naši večkrat, ČSK na čelu tabele LNP Psci včerajšnjih finalnih tekmah za prvenstvo LNP so zmagali šibkejši nasprotniki Ljubljana, 3. aprila. Danes se je zavrtelo III. kolo finalnih tekem za prvenstvo LNP, v katerem je startalo spet vseh šest nasprotnikov. Kakor so dozdaj te tekrr.e potekale skoraj izključno z zmagami favoritov, so se danes prav za prav končale vse tri s presenečenji Po dve točki so dobili Kranjčani v srečanju z rutiniranimi Hermežani, dalje Cakovčani na tujih tleh proti prvoplasiranim Mariborčanom in pa Celjani, ki so doma ukrotili lanskega prvaka Železničarja. Kakor vse kaže, tale borba za naslov prvaka LNP ne bo prav nič dolgočasna in se bo do konca še marsikaj spremenilo, saj je spored še zelo obsežen in obsega še sedem terminov. Tabela je do prihodnje nedelje naslednja. ČSK 3 3 0 0 8 : 3 6 Maribor 3 2 0 1 5 : 3 4 Hermes 3 1 1 1 6 : 5 3 Kranj 3 1 0 2 3 : 6 2 Celje' 3 1 0 2 1 : 4 2 Železničar 3 0 1 2 5 : 7 1 V naslednjem n?ša poročila: Kranj: Hermes %: o (1:6) Kranj, 3. aprila Okoli 400 gledalcev se je zbralo danes na sre£ar;iu za finale v prvenstvu LNP. ki sta ga odigrali enajstorici Kranja in Hermesa. Kranju jc uspelo, da je ponovil svoj jesenski uspeh nad Hermesom in si priboril prvi dve dragoceni točki v teb tekmah. Domači so za to tekmo napadalno vrsto nekoliko spremenili kar jim je prineslo tudi uspeh, čeprav je bila njena desna stran zaradi šibkega krila skoraj hroma. Zato pa je bila odlična leva stran napada, odkoder sta padla tudi oba zgoditka Kranj je zaigral koristno in je imel najboljše moči v ožji obrambi, v napadu pa je funkcionirala samo leva stian. Tekma se je začela z zelo ostrim tempom in je Hermes najprej nekoliko prevladoval, ker je imel veter za hrbtom. Domači so zato iz visoke igre prešli v prizemno io so se kmalu tudi uveljavili v polju. Bilo je precej kočljivih situacij na obeh straneh, toda obe obrambi sta precej srečno čistili, tako da je šele eno minuto pred koncem prvega polčasa desna zveza Sovine prekanil sicer izbornega Rožiča in mu poslal žogo v mrežo. Po odmoru je Hermes pričel igrati precej sirovo, ker je za vsako ceno hotel doseči izenačenje, kar pa je odlična obramba Kranja preprečila. V 14. min. je levo krilo Kranja ostro streljalo na gol, žoga se je odbila od prečke pred vrata in tamkaj jo je Delič poslal iz neposredne bližine neubranljivo v mrežo V 37 min se je Hermesu še enkrat nasmehnila sreča, da bi zmanjšal rezultat. Po prodoru leve zveze je branilec Kranja zakrivil roko in sodnik j« prisodil enajstmetrovko, ki pa jo je odlični kranjski vratar zavil v kot Hermes je v splošnem igral preveč osm. in je zapustil pri kranjskem občinstvu slab vtis. Tekmo je sodil g. Vrhornik iz Ljubljane p re mehko in je posebno gostom dopuščal preveč svobode. ČSK:Maribor 3:0 (l:o) Maribor, 3. aprila Pred 700 gledalci je bila danes odigrana z napetostjo pričakovana finalna tekma med najbolj resnima kandidatoma za prvenstvo LNP. CSK in Mariborom, ki se je končala z veliko senzacijo, Cakovčanom se je namreč posrečilo zabiti Mariborčanom na lastnih tleh tri gole ter spraviti obe točki, kar pomeni, da so zdaj sami naibolj resni kandidati za naslov prvaka LNP. CSK je bil da.nes brez dvoma boljše moštvo ter je njegova zmaga po poteku igre tudi zaslužena, čeprav je morda izražena nekoliko previsoko. Gostje so imeli najboljše moči v ožji obrambi, kjer se je razbila vsaka nasprotmkova akcija. Dobra je bila tudi krilska vrsta, ki se je uspešno udejstvovala v obe smeri. Napad je sicer na trenutke zaigral lepo, bil pa je v celoti najšibkejša formaelia. Da je kljub temu trikrat zadel v mrežo, gre na račun zadnjih formacij Maribora, ki so bile danes pod vsako kritiko. Vratar in branilca domačih sta bila zelo nesigurna, krilci pa so igrali preveč defenzivno tako da je bil napad navezan sam nase. Igra sama je bila še dovoli zanimiva in napeta, ni pa nudila pravegra užitka za razvajene gledalce. Celotni vtis je pokvaril tudi hud incident proti koncu prvega polčasa, ko je branilec Maribora Korent dobesedno knockoutlral sodnika Camerni-ka. Tsralec je bil izkliučen. zadnjo besedo pa bodo izrekli naši nogometni forumi. Vsekakor ie treba slične elemente kar za vse-lei izločiti iz športnih vrat! Goli so n^dli v 5. min. orvcea polčasa ter v 17. in 38. min. drugega polčasa. Tekmo je so<*'l liublianskl sodnik g. Ca-mernik, ki ie bil slc=>r objektiven, pa ni mogel zadovo"iti pristašev niti igralcev domačega moštva. Celje: Železničar 1:0 (o:o) Celje, 3. aprila. Živahni in zanimivi tekmi je prisostvovalo okrog 600 ljudi. Pred začetkom je poslevodeči predsednik SK Celja g. Ravnikar izročil igralcu Zupancu za tristoto tekmo za barve SK Celja lepo darilo. Celje je zmagalo tesno, a zasluženo. Gostje so predvedli lepo tehnično igro. Njih napad je bil dober le pred golom je slabo streljal Izvrstna je bila ožja obramba. Celjski napad je igral z elanom in bi dosegel večji rezultat, če bi bili krilci na mestu. Odlično se je uveljavila ožja obramba Srednji krilec je igral vse prele-žerno. ostala dva sta rešila svojo nalogo prav dobro. Takoj spočetka začno gostje nevarno ogrožati celjska vrata. Ves prvi polčas je Celje igralo proti vetru. Domača obramba je točno čistila teren, gostje so bili v prvih 20 minutah v lahni premoči, potem pa se je Celje znašlo in odločno nastopilo s pro-tiakcijo Igra je postala tedaj izenačena Vsi napori obeh moštev, da bi potresli nasprotnikovo mrežo, so bili zaman. Zadnjih toda vse se odbija od nog poljske obrambe. V 13 min. je skromno zaposlen naš Glaser, potem pa so spet naši na drugi strani. Branilca Poljske sta zelo dobra, vratar pa ima tudi ogromno srečo. V 15. min. zamenjata Marjanovič in Lešnik mesti v sredini in desni zvezi. Poljaki zdaj še bolj zapro igro in začno s sistematičnim razdi-ranjem. Zoga je neprestano iz igre in vsa-Ka smiselna akcija neizvedljiva. v 21. minuti dogodek Marjanovič je dobro plasiran ta podaljša odlično streljano Lešnikovo žogo tako spretno, da vratar ne utegne niti treniti. To je bil vodilni in edini gol dneva. Zdaj je naš napad še bolj v akciji, toda igra je po krivdi Poljakov popolnoma raztrgana in vsem je jasno, da hočejo zdaj obdržati samo še rezultat V 27. min. navduši Lešnik publiko še enkrat, toda sreča mu tudi to pot ni bila mila. Ostro streljana žoga, za katero se Madejski niti ne zmeni, se kakor nalašč sama odbije od droga v polje. V nadaljnjem se spet vrstijo neštevilni outi, naš napad pa je skoraj stalno pred poljskimi vrati, kjer pa sploh ne more zaigrati, ker je ves prostor na gosto zaseden z nasprotniki. Do kraja so naši v premoči, toda vse situacije se rešujejo enako, to je ob zavlačevalni taktiki poljske enajstorice. Nekaj o moštvih V našem moštvu je dal najboljšo igro Sipoš. ki je poslal celo vrsto krasnih žog pred vrata in je bil sploh gonilna moč v napadu, pa njegovi tovariši nekaterih prilik niso znali, pozneje pa tudi niso mogli več izkoristiti. Prav dober je bil tudi Glaser v vratih, medtem ko je krilska vrsta — menda po navodilih — igrala preveč v de-fenzivi. Poljaki so zapustili danes zelo slab vtis. V moštvu ni treba posebej omenjati nikogar razen morda prav ožje obrambe, vsem pa so seveda Šteli v zlo, da so ves čas samo nepopustljivo razdirali in pri tem tudi. nekoliko zavlačevali igro. Situacije so bile večinoma vse takšne v korist naših, da je naravnost čudno, kako je moglo to moštvo v Varšavi zmagati nad našo reprezentanco s 4 goli razlike. Sodnik Barlassina je bil prav dober. S to tekmo se je Poljska, ki je v obeh izločilnih tekmah za svetovno prvenstvo doseela skupni rezultat 4:1, kvalificirala za finale teh tekem, v katerih bo imela za prvega nasprotnika Brazilijo. Za nas pa velja za letos: »Adieu France!« 10 minut prvega polčasa je imelo Celje nekaj več od igre. Po odmoru je Celje pritisnilo in v 5. minuti je Dobrajc iz neposredne bližine pognal žogo v mrežo. Celje je bilo še ves drugi polčas lahno v premoči. Obe moštvi sta se krčevito trudili, da bi spremenili rezultat, a brez uspeha. Napada sta zgrešila nekaj izrednih prilik. Cim bolj je Sla igra proti koncu, tem odločnejša je bila akcija Celjanov. Tik pred koncem so gostje še enkrat nevarno ogrožali celjska vrata, vendar pa je bilo že prepozno. Sodnik g. Kušar iz Ljubliane je bil objektiven, zagrešil pa je več hudih napak in izzval ogorčene proteste občinstva. Mladina Atletikov je v prvenstveni tekmi premagala mladino SK Celja s 3:2 (3:1). Dopoldne pa je SK Olimp v prijateljski tekmi premagal SK Jugoslavijo s 4:3 (2:2). Zagrefc*k* Viktorija v Liublfani Viktorija : Reka 5:1 (8:1) Agilni Rečani so si za danes priskrbeli močnejšega nasprotnika, in sicer prav dobro prvorazredno enajstorico SK Viktorijo iz Zagreba. Dan je bil zjutraj še dovolj prijazen in tako je pač mnogo prijateljev nogometa pohitelo v spomladansko naravo, nekaj najbolj vročih pa zaradi beograjske tekme sploh ni moglo vzdržati v Ljubljani Obisk na igrišču Reke je bil za-. to žal precej skromen, morda dobrih 200 ljudi. Viktorija je popolnoma opravičila dober glas, ki je šel pred njo, in je po pravici zabeležila prav efektno zmago. Moštvo je bilo tehnično in kombinatorno boljše od domačinov. Med posameznimi vrstami je bila prav dobra ožja obramba, ki ji je solidno sekundirala vsa kriška vrsta. V napadu sta se izkazala srednji napadalec Bondora kot odličen strelec in leva zveza Veber kot izboren tehnlčar. Rečani so si danes za svojo formo izbrali premočnega nasprotnika, ki mu niso bili kos v nobenem pogledu. Pomanjkanje znanja in sreče so skušali pač nadoknaditi z elanom, kar pa za boliši rezultat ni zadostovalo. Obramba je bila nesigurna, zlasti slab pa je b4l vratar, ki ima na duši tudi dva gola. Krilska vrsta prav za prav ves čas ni prišla do sape, pa tudi napad se brez Ermana in pozneje tudi ž njim povrhu ni mogel prav uveljaviti. Otvoritveni gol je zabil Bondora v 25. min. za Viktorijo, potem pa 1e Legat po krivdi zagrebškega branilca v 35. min. iz-ravnal 1 : 1. Po lepem predložku Vebra je Bor.dcra že minuto kasneje zvišal na 2 : 1. V 42. min. je slednilč pomagal postavati rezultat prvega polčasa PoHšnk (Reka), ki le zadel lastno mrežo. 3 : 1. Po odmoru je bil še dvakrat uspešen Bondora, in sicer v 20. in 30. min. Tekma je bila prav zanimiva tn fair in je res škoda, da pridnim Rečanom ni vrgla kaj več v blagajno. Prav dober sodnik je bil g. Doberlet. Spor na občnem zboru kolesarske zveze. Na včerajšnjem občnem zboru kolesarske zveze Jugoslavije je prišlo pri volitvah sa-veznega delegata Ludvika šefa do nasprot-stev med dvema taboroma. Zagrebčani so njegovo izvolitev odklonili, nakar so slovenski in beograjski delegati zapustili občni zbor. Zagrebški. karlovSki in niški zastopniki kolesarskih klubov so nato izvolili novi odbor s predsednikom Rosenber-gom na čelu. Beograjski delegati so prijavili protest. Knoufe-out v Chleaga. Svetovni prvak v boksu Joe Louis le v V. kolu knock-out zmagal nad Harryem Thomasom. G0NTHER WAGNER K.D.,ZAGREB Naši na Kaninu V mednarodni tekmi v smuku je bil naš najboljši — Praček — na devetem mestu Nevea (Chiusaforte), 1. aprila. Naša smučarska reprezentanca, ki bo pojutrišnjem nastopila v mednarodni tekmi v smuku s Canina, je sestavljena iz 11 tekmovalcev, in sicer Pračka, Znidarja, Zvana, Vollerja, Kleina, Podkubovška, Koblarja, Ankeleta, Lukanca, Gradišnika in Barbariča. Slednjega je povabil tržaški smučarski klub »Monte Tricorno«, ki je tudi prireditelj nedeljske tekme, sam od sebe. Italijansko ekipo tvorijo: Sertorelli Stefano, brat tragično umrlega italijanskega reprezentanta v Garmischu, ter Con-fortola, oba člana smučarskega kluba nameščencev elektrarne v Milanu, dalje Plattner, član smučarskega kluba iz Lecca in Cosulich ter Perugini, člana prireditelja Razen teh so danes prispeli še državni prvaki in člani smučar, kluba Cortina d' Ampezzo trije bratje Laccidelli, Renato Dimai in Carletto Alvera. Italijansko damsko ekipo sestavljajo sestri De Rossi, Schilani in Calcich, vse članice tržaškega kluba »Triglava«. Avstrijo, odnosno nemško Ostmarko zastopa za zdaj samo De Pretiš, član smučarskega kluba Kanzel-hohe. Ostalih tekmovalcev iz Avstrije dozdaj še ni ta tudi ni verjetno, da bi prišli, ker imajo tamkaj preveč opraviti s plebiscitom. Proga s Canina je tehnično zelo težka ter je poteka tretjina po odprtem, dve tretjini pa po gozdnatem terenu. Od tekmovalcev zahteva veliko sigurnost in popolno tehnično znanje, ker je na njej polna vzboklin in jarkov, torej naravnih skakalnic, razen tega pa ponekod tudi precej primanjkuje snega. Start bo pod steno Bele peči v višini 1850 m, cilj pa 700 m nižje. Strmine se gibljejo med 37 in 48 stopinjami. Proga spada brez dvoma med najtežje mednarodne proge ta je seveda popolnoma nova za naše tekmovalce, ki jo v treningu »obdelavajo« po dva- do trikrat na dan. Fantje se res temeljito pripravljajo in jih vsi občudujejo v njihovi vztrajnosti, kajti zjutraj so prvi na prod, zvečer pa se spet zadnji vračajo v kočo na Neveji Borba v nedeljo bo huda, kajti imena nedeljskih tekmovalcev so znana po vsem mednarodnem smučarskem svetu in veljajo seveda tudi tukaj za favorite. Kljub temu so vsi naši najboljših ned, ln sicer tem bolj. ker so imeii to pot skoraj teden dni časa za trening in poznajo pro-go skoraj od metra do metra. Start za ženski svet bo prav tam kakor za moške in tudi dolžina proge zanj j® enaka, namreč 3500 m. Koča ali skoraj hotel na Neveji, kjer smo nastanjeni, je last tržaške skupine | furlanskih planincev in je stara nad 30 let, vendar je bila po vojni temeljito prenovljena. Oskrbuje jo ljubeznivi g. Jaco-bini, po rodu Tržačan, ki gre našim vse-j stransko na roko, tako da se počutijo ka-i kor doma. Ml smo vsi prepričani, da bomo v nedeljo — uspeli... V. B. L. V. Tekma Jesenice, 3. aprila Ob ogromni udeležbi gledalcev — pri koči Neveji se je danes zbralo okoli 2000 oseb — so bile dopoldne tradicionalne mednarodne tekme v smuku s Kanina. Sneg se je od včeraj na danes ojužil, kar so spretno izrabili italijanski udeleženci ter vozili progo v strmem smuku, medtem ko so naši smučali kakor pri treningu v dolgih zavojih. Tekem se je v moški in ženski konkurenci udeležilo 40 tekmovalcev, samo Italijanov in naših, ker Avstrijci in Nemci niso dobili startnega dovoljenja. Organizacija prireditve je bila brezhibna. Naši udeleženci so dobili v dar krasen pokal prireditelja. Podrobni rezultati so bili naslednji: Med moškimi: 1. Dimai (Cortina) 1:54.2, 2. Confortola (Milan) 1:55.2, 3. Al Vera 1:56, 4. Lacidelli (oba Cortina) 1:57, 5. Sertorelli (Milan) 1:57.4, 6. Lacidelli A. (Cortina) 1:59, 7. Buzzi (Trst) 2:06.1, 8. Lacidelli E. (Cortina) 2:07.4, 9. Praček Ciril 2:10.2, 10. Koblar 2:13.4, 11. Voller 2:14.2, 12. Zvan 2:15, 13. Žni-dar 2:17.2, 14. Ankele 2:19.3, 15. Klein 2:22, 16. Gradišnik (vsi Jugoslavija) 2:22.3. Nato je sledila še vrsta italijanskih tekmovalcev. Med ženskami, kjer so tekmovale samo domačinke, je zmagala na enaki progi Tržačanka Nives Dei Rossi 2:38.4, druga pa je bila Schilani, prav tako iz Trste, s časom 4:19.4. O podrobnostih te tekme bomo poročali še r rednem »Jutru«. Cross-cosmtry v Celju SK Celje je priredii danes dopoldne na Glaziji v Celju propagandni cross-coun-try za juniorje ta seniorje. Proga za juniorje ter za seniorje srednje- ta kratkopro-gaše je merila 2.000 m, za seniorje-dolgo-progaše pa 5.000 m Startalo je 27 tekmovalcev. ta sicer 5 članov SK Celja. 8 članov Jugoslavije. 5 članov Maratona in 3 člani Železničarja iz Maribora. 5 članov SK Planine iz Ljubljane in 1 član Prl-morja Sodil je savezni sodnik g. Karba iz Šoštanja, pomagal pa mu je g. Klein iz Ljubljane. Rezultati so naslednji: Tek na 2.000 m Juniorji kategorije B: 1. Črtomir Potočnik (Planina) 6:55 4petin-ke; 2. Zdenko (Jugoslavija) 7:16 4 pet.; 3. Henrik Bratož (Planina) 7:24 3 petinke. Startalo je 6, na cilj je prispelo 5 tekmovalcev Juniorji kategorije C: 1. Ot-mar Rottner (Železničar) 6:58; 2. Iv. Končan (Jugoslavija) 7:01; 3. Franc Mravlje (Planina) 7:24. Startalo je 10, na dlj je prispelo 7 tekmovalcev Senlorji srednje-In kratkoprogašh 1 Emil Goršek (Primorje) 6:57 2 pet.; 2. Gusti Soster (Jugoslavija) 7:03 4 pet.; 3 Mario Koželj (Celje) 7:21 4 pet Startalo je 6 tekmovalcev, ki so prispeli vsi na cilj. Tek na 5.000 m (senlorji dolgroprogaS): 1. Hinko Stojnšek (Maraton) 17:20 1 pet; Stanko Zupan (Železničar) 17:34 3 petine; 3. Valter Steiner (Celje) 18:13 4 petine; Franc Strucl (Maraton) 18:52; 5. Viktor Muraus (Železničar) 19:12 4 pet Startalo je 7, na cilj je prispelo 5 tekm^alcev. Ostale nogometne tekme LJUBLJANA: Prvenstvo C. razreda: Slavija : Korotan 1 : 0 (1:0). Igra je bila odprta ln napeta, toda Slavija je bila stalno v premoči in mora Korotan govoriti o sreči, da je bil poražen tako nizko. Pri Slaviji je ugajala obramba z mladim vratarjem, pa tudi ostali so bili prav zadovoljivi. Pri Korotanu je zadovoljil samo napad, ki pa je bil proti odličnemu vratarju brez moči. — Grafika : Adrlja 9 : 0. Mladika : Moste 5:1. — Prvenstvo juniorjev: Ljubljana : Hermes jun. 6:0 (2:0), Svoboda : Slovan jun. 3 : 0. Praga: Praga : Beograd 4 : 1 (0 : 0) Dunaj: Avstrija : Nemčija 2:0 (0:0) 65.000 gledalcev Rim: Prvenstvo: Genova : Bologna 0 :0, Napoli : Lucchese 2 :1, Ambrosiana : Ata-Ianta 1 :0, Roma : Livorno 1 :0, Triestina : Juveutus 2 : 0, Bari : Liguria 0 : 0 Anvers: Belgija : Holandska 1:1 Basel: Švica : Češkoslovaška 4:0 (3:0)! Orford Je zmagal nad Cambrldgeom. V tradicionalni veslaški tekmi med univerzama Oxford in Cambridge, Id je bila v soboto devetdeseta, je zmagal osmerec Ox-forda za dve dolžini ln pol, ln sicer s časom 20:32. To Je že druga zaporedna zmaga Oxforda, Id pa je v skupnem številu zmag i« za pet zmag za Cambridgeom. : »JUTRO«, ponedeljska Izdaja Ponedeljek, 1IV. 1838. Lovci iz vse Slovenije so zborovali Ljubljana, 3. aprila. Danes dopoldne je imela v dvorani Delavske zbornice Zveza lovskih društev v dravski banovini tretjo glavno skupščino. Nad 51 delegatov v zvezi včlanjenih društev se je udeležilo skupščine, prisostvovali so pa tudi kot zastopnik g. bana dravske banovine inž. Urbas, častni predsednik SLD dr. • Ivan Lovrenčič in zastopnik Jugoslovenske kinološke zveze g. Drenik. Skupščino je vodil zvezin predsednik dr. Krejoi Viljem. Po uvodnih formalnostih je predlagal, naj se pošljejo vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. VeL kraljici Mariji, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in pozdravne predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, ministru za gozdove in rudnike in Osrednji zvezi lovskih društev v Beogradu. V svojem poročilu je predsednik nato podal obširen pregled o delovamju zveze in o lovskih prilikah dravske banovine. V zvezi ie včlanjenih 14 lovskih društev 6 5500 člani, izmed katerih jih je 112 ustanovnih in 3998 rednih in 1390 lovskih paznikov. V preteklem poslovnem letu je bilo v zvezo sprejeto novo lovsko društvo v Kamniku. Predsednik je izčrpno poročal o notranjem ustroju zveze in o delovanju uprave, ki je v preteklem letu rešila 1024 najrazličnejših zadev. V smislu določb novega lovskega zakona so se oblastva v vseh važnih zadevah obračala na zvezo. Zavoljo tega je bila zveza v zelo živahnem sodelovanju z bansko upravo in sreskimi načelstvi. Izvršila 6e je izpre-memba lovskega zakona, ki je bila sklenjena v narodni skupščini kot amandman v finančnem zakonu. Po njej bodo fizične osebe, ki so ob času, ko je novi lovski zakon stopil v veljavo, imele svoja lastna lovišča v izmeri 115 do 200 ha, dobile svoja lovišča nazaj, ko preteče zakupna doba onih občinskih lovišč, ki so jim lastna lovišča bila priključena. Dotlej pa morajo občine od prejete zakupnine plačevati prizadetim posestnikom sorazmerni del zakupnine. Upravna oblastva bodo v sporazumu z lovskimi društvi določila število odstrela. Prekoračenje se bo kaznovalo in izgubi lastnik po trikratnem kaznovanju pravico do lastnega lovišča. Zanesljivi pazniki bodo smeli odslej tudi v odsotnosti svojih gospodarjev streljati zaščiteno divjad, če dobijo v to 6vrho posebno dovoljenje upravnega oblastva, to pa le v sporazumu z lovskim društvom. Krivolov-stvo se odslej kaznuje kot tatvina po določbah paragrafa 314 k. z. Zveza si je na vso moč prizadevala, da prepreči razkosanje lovišč, da ee pobija lovska tatvina Ln zaščiti divjad. Zveza je v preteklem letu izdala slovenski lovsko-ribiški slovar, v katerem je dr. Lo-kar Janko na prav odličen način uredil slovensko lovsko izrazoslovje. Kot svoje glasilo izdaja zveza že 25 let mesečnik »Lovec«, ki ga ureja g. Mazlu AJionz iz Ptuja. Vršili so ee tečaji za lovske paznike, ki morajo po ncvem lovskem zakonu delati izpite pred posebno komisijo sreskih načelstev. Važno za lovce je obvezno skupno zavarovanje proti nezgodam .'n odškodninski odgovornosti Izvršila se Jt tudi izprememba pravil Osrednje zveze lovskih društev v Beogradu in ;e v predsedstvo vstopil kot njen podpredsednik dr. Krejli Viljem. Prihodni ztor Osrednje zveze vseh lovskih drušlev naše kraljevine bo v jeseni v Mariboru. Zvezin pomožni sklad Zeleni križ je plačeval onemoglim lovskim paznikom in njihovim sirotam podpore. Zanimivi so podatki iz lovske statistike, iz katere izhaja, da je lov precej pomembna panoga našega narodnega gospodarstva. Dohodki države, banovin in občin iz davščin in zakupnin, ki jiih plačujejo naši lovci, eo prav izdatni. Taiko so na primer znašale samo zakupnine občinskih lovišč v l 1935. 1,818.395, v 1. 1936. 1,387.975 din, med tem ko so znašale v istem letu državne takse samo na lovske karte 110.305 din. V lovski sklad, ki služi podpiranju lovstva in pobijanju škodljivcev, eo lovci v preteklem letu vplačali 50.756 din. Lovskonadzoinega oseb-' ja je bilo zaposlenega v letu 1936. v dravski banovini skupaj 2046. Blagajniško poročilo je podal zvezin blagajnik prof. dr. Novak Fran, v imenu pre-gledovalcev računov pa je poročal Turk Vil ko. Izvršene so bile volitve v upravni odbor zveze. Naposled so bile sprejete razne resolucije o notranjem poslovanju zveze, o zve-zinein glasilu »Lovcu« in o pospeševanju lovstva v dravski banovini. Brezposelni Poštenih je med njimi čimdalje manj. Brezdelje kvari ljudi moralno; večinoma že skoraj noče več delati, tudi če se delo ponudi. Marsikdo med njimi se nagiba že h kriminalu: samo gleda, kje bi »sunil« — ali z njihovim strokovnim izrazom, »pljunil« — kakšno \Tedno reč... Koliko je med njimi po prirodi dobrih ljudi, ki bi bili pošteni in častiti Zemljani, pa jih je ubilo življenje, zdrobila težka gospodarska kriza. Zdaj se že ne morejo več dvigati. »Slovenski dom«, 1. IV.) Takole je v resnici najbolj prav: priznati je treba, da so bili tudi brezposelni nekoč pošteni, častiti ljudje, a zdaj se ne morejo več dvigniti. To je pač najkrajša in najlažja pot. da se socialno vprašanje spravi s sveta. Aparat za branje misli Aparat za branje misli je izumil beograjski inženjer Sievan Petrovič. Mož se je s tem fantastičnem izumom bavil nič manj kakor 27 let ter je nedavno delo dokončal ... Človeka, katerega misli bi hoteli brati, je treba spojiti z aparatom. Zatorej odpade nevarnost, da bi mogli brati misli, ka-teregasibodi človeka, ne da bi bil spojen z aparatom. (»Slovenski dom«, 2. IV.) Kakšno nevarnost neki naj bi prinašal takle skromen, beden aparat? Tisti, ki so kdajkoli imeli vzroka, da se zanimajo za misli drugih, so namreč že od nekdaj, a posebej še od španske inkvizicije sem, imeli dovolj zanesljivih instrumentov na razpolago, da so izvedeli zanje. Res pa je, da so se morali ti instrumenti že od nekdaj dotikati človeka, katerega misli je hotel kdo dognati. — kra — LJubljana gre v pomlad Ne verjamete? Samo po stari tradiciji poglejte kostanje v Zvezdi, ki bi bili morali že davno zgoreti v pečeh, kakor so tivolski. Prvo zelenje na njih poganja, in če se ti stari, preizkušeni očaki upajo priti z zeleno barvo na dan, ni vrag, da je pomlad res na pohodu. Da, res je, na hribih imajo še smuške tekme, toda to za dolino nič ne pomeni. Malo pa ljudi le moti. Da hodijo še prav z nezaupanjem ven. Kakšen star upokojenec se kar ne upa odložiti zimske suknje in je zamenjati s površnikom. In tja ob Ljubljanico, kjer je res že vse pomladno in pomlajeno, ni ljudi. Pa je tam zdaj najlepše, v popoldnevih, ko je solnce toplo in ni vetra. Takrat sedeš v čoln sam6 v kopalnih hlačkah, kakor bi bilo že poletje. Da, lahko storiš to in ni se ti treba bati, da bi se prehladil, čeprav pišejo listi še z naslado o smučarskih tekmah v hribih. Skoraj sam boš na dolgi vijugasti poti proti Podpeči, kjer se bohoti na bregovih že toliko cvetja. Pa boš videl marsikaj, česar poleti ne srečaš. Ribe, ki so bile vso dolgo zimo nemotene in vajene miru, se kar ob čolnu poganjajo za mušicami in se nič ne boje. Ptice v grmovju niti ne zlete z vej, ko se pelješ mimo njih. In potem zaspiš v čolnu, in če imaš srečo, te voda sama prinese daleč do Ljubljane, ali pa te zanese čez dolgo ob breg. kjer te zbude mokre veje, ki te pomažejo po obrazu. Tile pomladni popoldnevi so najlepši. Lepši kakor čepenje v kavarnah, kjer slišiš na vseh štirih straneh neba same pogovore o novih pomladnih oblekah. * Zvečer pa, če hočeš, greš lahko uživat v klet spomine na zimo. Glasba. Zdaj pridušena rdečkasta luč, zdaj žarka, bela. Majhna loža in v kotu gospodična devetnajstih let v naši družbi. Morda je malo prehitro pila. Zdaj je nekam negotova v svojih kretnjah, hudo vesela, a vendar utrujena. Da, silno zaspana je. Stisne se o kot in gleda izpod napol priprtih trepalnic v svet, ki je tako rožnat, tako majhen, živa muzika. »Ali naj še nalijem?« »O. ne, kvečjemu kisle vode. Kar pijana sem«, reče in se posmeje. Luč postane svetlejša, bela. Zdaj svet ni več tako lep. Na njenem čelu drobna gubica. Zato, ker skuša čim bolj odpreti očL Pa spet pridušena rdeča luč. Tango. >Smem prositi?« Smeje se prikima in greva na plesišče. Pleševa. Da, utrujena je. pozna se jI Zdaj mi je žal, da je nisem pusti v kotu lože. Toda, če ne bi bil jaz, bi bil prišel kdo drug, in nazadnje — človek je egoist. O, vem, zdajle najbrž premišlja: »Ce bi bil kmalu konec ...« Pa ga noče bitL Pogledam jo: »Nekaj pa moram reči, gospodična. Imenitno ste pri mizi markirali dobro voljo. Pa mene ne boste ukani-11. Saj sem videl, da niste skoraj nič pili.« Ne verjame prav v mojo iskrenost. Jaz pa gledam modro in resno kakor pravi Di-ogen. Samo prikima nazadnje in se utrujeno poredno nasmeje. Majhna u služnost morda, pa dobro