Tednik
'<51isilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje
ŠT. 49
PTUJ, dne 17. decembra 1965
Din 40;
Letnik XVIII.
•Tednik« Izhaja pod tent ■kraJIV'
aim imenoni od 24 aov. 1961 da-
lje na predlog Obtfinsf.b odborov
SZDL Ptul U) Ormož - Izdaja
tavod »Tednik« Ptuj — Odgovor-
ni urednik: Auton Baumas —
Uredništvo to uprava Ptuj. Lac-
kova 8 - Tel 156 - St tek ra-
kuna: NB Ptul 804-19-603-72 -
Tlaka časopisno podjetje »Marl-
borakl tlak« — Rokop^aov ne vra-
Camo — Celoletna naroftntaa za
tuzemstvo 2000. aa Inozemstvo
3000 din
Ob 24-letiiici JLA
Vojaki, podoficirji in oficirji
Jugoslovanske ljudske armade
praznujejo letošnji 22. december
ob novih uspehih in dosežkih na
vseh področjih svoje aktivnosti.
Mimo je 24 let ustvarjanja, razvoja
in graditve, od tega 4 vojna in 20
povojnih let.
Pot Jugoslovanske ljud-
ske armade od nastanka v ognju
revolucije, od Rudnega čez Igman,
Kupres, Neretvo, Zelengoro, Beo-
grad, Srem, do Trsta in Triglava,
je trajala 4 leta vsakodnevnih bo-
jev, izkušenj, junaštev in samo-
premagovanj, in to je bila pot od
borbenih skupin in odredov do
brigad, divizij, korpusov in armad,
in pot'golorokega borca do borca,
oboroženega s tankom in letalom,
od neizobraženega do šolanega.
Po odložitvi bojnih zastav leta
1945 je nadaljevala JLA po tradi-
cijah narodnoosvobodilne vojne
s svojim izpopolnjevanjem. V 20
preteklih letih so dosegli pripad-
niki JLA velike uspehe pri svo-
jem izpopolnjevanju. Iz armadne
šole prihaja stotisoče mladih Ju-
goslovanov, seznanjenih z vojnimi
spretnostmi in obvladovanjem so-
dobnih vojnih sredstev in vojne
tehnike.
Naša skupnost daje pomembna
denarna sredstva za sodobno voj-
no opremo, za znanstvene raz-
iskave, za razvijanje šolstva v
JLA in za ugodnejše življenje v
vojaških enotah.
Za boljšo zdravstveno zaščito
pripadnikov JLA in za boljši stan-
dard vojakov skrbijo vse koman-
de in ustanove naše armade.
Skrb za ideološko politično
vzgojo vojakov, vzbujanje njiho-
ve politične zavesti, krepitev
bratstva in enotnosti ter razvija-
nje pravilnih medsebojnih odno-
sov in zavestna disciplina so tudi
vrline JLA. Za to skrbijo koman-
de, ustanove, vojni kolektivi ter
organizacije ZK.
Obujanje tradicij narodnoosvo-
bodilnega boja prepleta vsako-
dnevno življenje in delo pripad-
nikov JLA.
Množično kulturno zabavno de-
lo, športna aktivnost in splošno
izobraževanje so neločljivi del
njihovega vsakdanjega življenja.
V enotah delujejo vojaške uni-
verze in razne sekcije, večkrat ao
jilmske predstave in kulturno
umetniške prireditve, loto razsta-
ve in drugo. Vojaške knjižnice
imajo bogato izbiro knjig, raznih
časopisov ter vsakdanjega in ob-
časnega tiska. Na razpolago so te-
levizorji in radioaparati. Pisati se
je naučilo nad 500.000 vojakov.
V minulih 20 letih je JLA mno-
go storila tudi za napredek domo-
vine, pri čemer je gledala na trd-
ne stike s prebivalstvom in na
krepitev bratstva in enotnosti na-
ših narodov.
Tehnične enote so zgradile v
letih od 194G. leta dalje do danes
ali rekoristruirale 816 km železni-
ških prog, 2363 km sodobnih cest,
9321 metrov mostov, 7050 m pre-
dorov in 64 vodnih objektov, po-
gozdile so 1200 ha površin in od-
stranile 379.000 PT in PP min, ki
so ostale po 2. svetovni vojni.
Letna proizvodnja vojne indu-
strije za domači trg je vredna več
kot 200 milijard dinarjev, njen
delež v zunanji trgovini pa znaša
letos okrog 30 milijonov dolarjev.
Ob vsaki nesreči prihitijo dr-
žavljanom na pomoč pripadniki
JLA. Enote JLA so se letos več
kot mesec dni in noči borile proti
poplavam v Vojvodini, kar je tra-
jalo nad 4 milijone 200.000 delov-
nih ur. Enako je bilo v drugih
krajih, tudi na ptujskem občin-
skem območju.
Pa tudi oh drugih težavah je bi-
la potrebna in dobrodošla pomoč
JLA. Zdravstvena služba JLA je
pomagala preprečevati razne kuž-
ne bolezni, odpravljati posledice
elementarnih nesreč itd. V vseh
vojnih bolnišnicah je specialistič-
na poliklinična služba za pregled
prebivalstva. Letno se zdravi v
vojnih bolnišnicah okrog 23.000
prebivalcev. V letošnjem letu je
prevzela zdravstvena služba JLA
popolvx> zdravstveno varstvo upo-
kojenih vojnih oseb, ki žive v kra-
jih, kjer so vojne zdravstvene
ustanove in enote. Okrog 30
vse krvi, ki jo prispevajo vsako
leto krvodajalci v SFRJ, dajo eno-
te JLA. Pomembno je tudi delo
zdravstvenega kadra JLA v raz-
nih organizacijah zdravstvene
službe v SFRJ.
Vsako leto dobi naše gospodar-
stvo več tisoč vojakov — vozačev
motornih vozil, strojnikov, radio-
telegrafistov, mehanikov, bolni-
čarjev, zidarjev, pekov, kuharjev
in drugih kvalificiranih delavcev,
ki so se za to usposobili v JLA.
Naše gospodarstvo je doslej pri-
dobilo najmanj 600.000 takih de-
lavcev.
Zelo pomembna je tudi aktiv-
nost pripadnikov JLA na družbe-
no političnem, kulturno zabavnem
in športnem področju v občinah,
kjer živijo in delujejo.
Z referendumom v zadru-
gah 19. 12. za odločen ,9da^^
Razgovori v zvezi z refe-
rendumom, ki je razpisan
za nedeljo, 19. decembra
1965, za odločitev, da bi se
kmetijske zadruge iz ptuj-
ske občine pripojile h Kme-
tijskemu kombinatu Ptuj, so
pokazali, da je to vpraša-
nje dozorelo za odločitev, ki
naj prinese razvoju kmetij-
stva v ptujski občini močno
kmetijsko gospodarsko or-
ganizacijo. Ta bo lahko
uspešno nastopala na tržišču
in poglobila sodelovanje s
kmetijskimi proizvajalci, pa
tudi razširila in prido-
bila kmetijske proizvajalce
za uspešno sodelovanje in
upravljanje v novih pogo-
jih.
Zanimivo je, da so se zna-
šli na razgovorih s samo-
upravnimi organi kmetij-
skih zadrug in kombinata, z
zadružnimi sveti, z osnovni-
mi organizacijami ZKS, s
sindikalnimi podružnicami,
z zadružniki-kooperanti in
tako dalje na vse pro-
bleme dobro pripravljeni
rlani kmetijskih zadrug in
kombinata ter politični de-
lavci in gospodarstveniki.
Na razpolago so imeli vsi
obširni material, ki ga je
objavil >Tednik« 10. decem-
bra 1965. zlasti pa osnutek
pogodbe o pripojitvi zadrug
h Kmetijskemu kombinatu
Ptuj in o formiranju kme-
tijskih zadrug v okviru
Kmetijskega kombinata Ptuj
v obrat pod imen6m »Obrat
za zadružno kooperacijo«. V
razgovorih se niso omejili
samo na vprašanje bodoče
velike kmetijske organiza-
cije, temveč so vzporedno z
njim obravnavali tudi dru-
ga gospodarska in ostala
vprašanja, ki zanimajo po-
deželje.
Ob pripravah na referen-
dum 19. decembra 1965 ne bi
smeli trditi, da so prinesli
diskusijo med podeželsko
prebivalstvo politični delav-
ci z občinskega sedeža, iz
kmetijskih zadrug in kom-
binata, tokrat o združeva-
nju, pač pa, da se je razvila
med ljudstvom, ki tudi naj
z referendumom odloči, ali
je za združitev ali proti njej.
Po vseh vprašanjih na
razgovorih, pa tudi po od-
govorih, po vseh nakazanih
problemih in možnih reši-
tvah, lahko pričakujemo!
ugoden izid referendnm.c,
kar btj-obenem pomenilo , >-
trditev bodoče pravne ure-
ditve združene kmetijske
gospodarske organizacije, ki
bo obvezna za vse in jo bo-
do le dopolnjevali, kakor jo
to določeno v osnutku po-
godbe. Za nekaj sprememb
so že predlogi z razgovorov.
Brez jasne vsebine pogodbe
bi ljudje težko razumeli na-
men združitve, pravni odnos
med novim obratom in kom-
binatom, dolžnosti in pravi-
ce združene gospodarske or-
ganizacije in ostalo.
Ob vsem tem jasno pri-
kazanem in povedanem ter
zakonito zagotovljenem sta-
nju z združitvijo bi težko
razumeli tiste člane kmetij-
skih zadrug in kooperante,
ii bi se brez lastnega pre-
aričanja, da so pravilno rav-
lali, vzdržali odločanja z re-
'erendumom s pritrditvijo
ra združitev, enako pa tudi
iste, ki bi se izjavili za
jrejšnje stanje, torej proti
združitvi. Referendum po-
meni važno in resno odloči-
tev v tako važnem vpraša-
nju, kot je vprašanje zdru-
ževanja v kmetijstvu, ki za-
hteva ugoden odgovor in
pravilno odločitev, ne pa
slabitve z nezaupanjem in z
neodločnostjo.
Nikakšne ovire ne more
biti, da referendum v nede-
ljo, 19. decembra 1965, ne bi
mogel uspeti, ker so ga za-
druge želele in ker ga z naj-
večjim optimizmom priča-
kuje tudi kmetijski kombi-
nat v prepričanju, da bo
njegov kolektiv 22. decem-
bra 1965 k jda« kmetijskih
zadrug dodal tudi svoj od-
ločen 3>da«.
vj.
Dobre kadre le s pravilno
kadrovsko politiko
v zvezi s kadrovsko politiko v današnjih razmerah in z njenim
vse večjim pomenom glede na ustavna in zakonita določila o
obnavljanju samoupravnih in drugih odgovornih družbenih
funkcij se zavzema občinski komite ZKS Ptuj skupno s SZDL
in SINDIKATI za to, da bi postala izbira kadrov skrb vse druž-
be oziroma njenih samoupravnih organov, da se načela kadrov-
ske politike, sprejeta ze na VII. kongresu ZKJ, ne bi samo ures-
ničevala in razvijala skladno z d ružbenoekonomsldmi spremem-
bami, temveč da bi se čim prej uresničila in razvila do odgo-
varjajoče stopnje in da bi postala kadrovska politika čimprej
sestavni del samoupravljanja oziroma važen del dejavnosti sa-
moupravnih organov.
Glede na prednje ne bo od-
več navesti nedaven komen-
tar političnega sekretarja Ob-
činskega komiteja ZKS Ptuj,
Branka Bračka, ki bo aktualen
vse do časa, ko bomo lahko
ugotovili, da smo dosegli na-
men s pravilno kadrovsko po-
litiko.
Komentar političnega sekre-
tarja Branka Bračka se opira
na ugotovitev, da smo že mno-
go koristnega storili za demo-
kratizacijo kadrovske politike,
ne pa še vsega, zato tudi vse-
ga nismo dosegli, kar smo s
tem pričakovali. Demokratiza-
cija se kaže v vedno večjem
vplivu javnosti na izide voli-
tev in na imenovanje takšnih
ljudi na odgovorne funkcije in
dolžnosti, ki se čutijo dolžni
stalno in o vsem obveščati svo-
jo okolico o delu organov, o
njihovih odločitvah, pa tudi po-
mislekih, možnostih in težavah
pri uresničevanju nalog v ko-
rist skupnosti. Sposobni in kva-
lificirani kadri morajo priti na
odgovorne položaje, in sicer
predvsem takšni, ki so se pri-
pravljeni v celoti posvetiti de-
lu za nadaljnji družbeni na-
predek. Osnovno breme skrbi
za družbeni napredek nosijo
poleg družbenih organizacij
samoupravni organi, ki morajo
imeti odločilen vpliv na kadrov-
sko politiko in stalen stik z de-
lovnimi ljudmi, ki jim mora
biti omogočeno sproti vplivati
na izbiro kadrov. Brez njihove-
ga vpliva si ne moremo zami-
sliti neoviranega razvoja socia-
lističnih družbenih odnosov,
ker bi jih tako prikrajšali za
jravice, ki so zelo važne s sta-
išča njihovih neposrednih ko-
risti.
Demokratizacija naše ka-
drovske politike zahteva rota-
cijo, omejitve ponovne izvolit-
ve in reelekcije. Tako je omo-
gočeno najširšemu krogu de-
lovnih ljudi sodelovanje pri od-
ločanju o družbenih zadevah.
Po preteku mandatne dobe se
vrnejo v osnovni poklic, v ko-
lektiv, ki jim je tudi pomagal,
da so lahko določeno dobo so-
delovali pri opravljanju druž-
benih zadev. Omogočen nam je
s tem tudi uspešen boj proti
prakticizmu in rutinerstvu. vsa-
kemu delovnemu človeku za-
gotovljena možnost za njegov
osebni razvoj ob odprtih per-
spektivah za uveljavljanje nje-
govih sposobnosti, je tudi eden
izmed uspehov demokratizacije
kadrovske politike.
Kljub doseženim uspehom se
nam na področju kadrovske po-
litike še vedno kažejo določe-
ne slabosti. Za vzgojo kadrov
premalo skrbimo: bolj se
ukvarjamo z distribucijo ka-
drov. Včasih v praksi razpo-
rejamo kadre, ki smo jih za
nove naloge premalo pripravili
in usposobili. Nasploh se nam
še vedno dogaja, da razumemo
kadrovsko politiko predvsem
kot razporejanje kadrov, na-
mesto da bi razumeli pod tem
pojmom zbiranje prijav po po-
trebnih kadrih, programiranje
kadrov, vzgojo in izobraževa-
nje kadrov, preučevanje vloge
kadrov v družbeno-ekonom-
skem življenju, nagrajevanje
in razporejanje kadrov, vpra-
šanje njihovih odgovornosti za
prevzete naloge itd. Družbeno-
5olitične organizacije bi niora-
e prednjačiti kot poborniki za
takšne široke poglede na .ka-
drovsko politiko, pa ne le v
(Nadaljevanle na 2 strani)
Piu\ za dan JLA
Gamizija JLA Ptuj pripravlja za letošnje praznovanje 22.
decembra — dneva JLA — za sam praznik akademijo, ki bo
v torek, 21. decembra 1965, ob 19.30 v mestnem kinu Ptuj,
za dneve okrog praznika pa bo priredila v ptujskih šolah in
v šolah na območju občine Ptuj več predavanj o JLA in
razna srečanja pripadnikov armade s člani društev in tekmo-
vanja v Športnih disciplinah.
' Na akademiji bo po nagovoru o JLA pester spored, pri ka-
terem bodo sodelovali godba na pihala iz Kidričevega, pevski
zbor Svobode Ptuj, pevski zbor osemletke Toneta Znidariča,
recitatorji osemletke Franca Osojnika in vojaki ptujske gami-
zije.
Za predavanja o JLA je dogovorjeno med gamizijo JLA in
šolami v Ptuju, Hajdini, Kidričevem, Cirkovcih, Majšperku,
Mairkovcih, Gorišndci, Vidmu in Dornavi, za srečanja in tekmo-
vanja pa je dogovorjeno e Kidričevim, podjetjem za popravilo
voz J2 Ptuj, s šahovskim društvom Ptuj in z drugimi.
Namen vseh letošnjih prireditev je kot vsa leta doslej
skupno s prebivalstvom iz Ptuja in iz ptujske občine, zlasti
z rnladino, praznovati dan JLA in seznaniti javnost z delom
JLA v sedanjem mirnem času, z izobraževanjem, z obrambnim
usposabljajnjem in ostalim, da je naše ljudstvo sproti seznanjeno
z obrambno močjo naše armade in_z njeno vlogo v mirni gra-
ditvi socializma. To praznovanje pa ima svoj veliki pomen za
same pripadnike armade, ko prejmejo najbolj prizadevni pri-
znanja, odlikovanja in napredovanja, ko sprejema komandant
gamizije obiske predstavnikov društev, organizacij, delovnih
kolektivov in šol in jih seznanja z delom v garniziji.
Tudi ob letošnjem praznovanju čestitamo garniziji JLA v
Ptuiju in ji želimo tudi v bodoče mnogo uspehov.
Uredništvo
Letošnji sindikalni občni
zbor v Kidričevem
Jutri, v soboto. 18. decembra
1965, dopoldne bo v dvorani to-
varne glinice in aluminija »Bo-
ris Kidrič«, Kidričevo, IX. občni
zbor Zveze sindikatov Jugosla-
vije za občino Ptuj, ki ga je ob-
činski sindikalni svet Ptuj skrb-
no pripravil.
Poleg vabila na občni zbor je
prejel vsak delegat in gost va-
bilo z vsebino predloga dnevne-
ga reda, s poverilnico in z bian-
co prijavo za diskusijo ter ob-
širno poročilo o vsej gospodar-
ski in ostali problematiki v ob-
čini Ptuj, s katero se srečujejo
delovne skupnosti in s katero
se spopadajo tudi sindikalne
podružnice v gospodarskih or-
ganizacijah, zavodih in ustano-
vah, da bi našle najboljše reši-
tve in z njimi prispevale k vse-
stranskemu napredku v občini
Ptuj. Poročilu je priložen tudi
predlog kandidatov za nove čla-
ne plenuma Občinskega sindi-
kalnega sveta Ptuj za mandatno
dobo 1965-67 po predlogih sin-
dikalnih podružnic, ki obsega
36 kandidatov, od katerih bi naj
bilo izvoljenih 33 članov, 4 čla-
ni pa bi naj bili predsedniki ob-
činskih odborov sindikatov.
Predlog kandidatov za nadzorni
odbor občinskega sindikalnega
sveta Ptuj obsega 7 kandidatov,
kolikor bi tudi naj štel odbor.
Zraven je še izvleček iz sklepov
skupnega plenuma občinskega
komiteja ZKS in občinskega
sindikalnega sveta Ptuj.
V poročilu zbrani podatki in
ocene dela na posameznih pod-
ročjih predstavljajo material za
daljši temeljiti študij gospodar-
skih razmer, uspehov in pro-
blemov v ptujski občini, ob-
enem pa oceno družbenih orga-
nizacij in njihovega prizadeva-
nja, da bi našle v težavah ugod-
ne rešitve in pripomogle k po-
uspešnemu izboljševanju raz-
mer v občini. Natančneje kot
domači delegati si bodo ta ma-
terial preštudirali na zbor po-
vabljeni gostje iz Ptuja in iz so-
sednih občin. V zadnjih letih so
s svojo udeležbo in z diskusijo
zborom zelo koristili.
Novo izvoljeni plenum bo ne-
dvomno skrbel, da bodo na zbo-
ru sprejeta priporočila in skle-
pi dosledno izvedeni in da bo
na naslednjem zboru delo no-
vo izvoljenega plenuma in nad-
zornega odbora ugodno ocenje-
no. V. J.
VABILO
Vabimo prebivalstvo iz Ptuja, naj se udeleži v torek, dne
21. decembra 1965, ob 19.30 akademija v počastitev dneva
JLA, ki bo v dvorani Mestnega kdna Ptuj z obširnim
programom. ^t«     Gamizija JLA Ptuj
Vsem delegatom i n gostom IX. občnega zb ora zveze sindikatov ob-
čine Ptu} pošiljamo tovariške pozdrave in najlepše želje.
OBCNI zbor bo 18. DECEMBRA 1965 RAZPRAVLJAL O OSNOVNIH PROIZVODNIH IN OSTALIH DRUŽBENIH PROBLEMIH TER O VSEH VPRAŠANJIH, KI SE TICEJO
POGOJEV ŽIVLJENJA IN STANDARDA DELOVNIH LJUDI IN NJIHOVEGA POLOŽAJA V DRUZBI.
POVEČAJMO ODLOČNOST VSEH DELOVNIH LJUDI, DA BODO DOPRINAŠALI K HITREJŠEMU RAZVOJU GOSPODARSTVA IN DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OB-
ČINI TUDI Z NEPOSREDNEJSIM ODLOČANJEM, S SE OBČUTNEJSiM IZBOLJŠANJEM ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA IN S POGLABLJANJEM SOCIALISTIČNIH
DRUŽBENIH ODNOSOV.
TUDI SINDIKATI ISCEMO NAJBOLJŠE REŠITVE ZA VISOKO PRODUKTIVNOST, ZA HITREJŠI GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ, ZA VISOKI STANDARD
IN ZA UTRDITEV ENOTNOSTI DELOVNIH LJUDI JUGOSLAVIJE.
IX. OBCNI ZBOR ZVEZE SINDIKATOV OBČINE PTUJ BO V SOBOTO, 18. DECEMBRA 1965, OB 8. URI V DVORANI TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA
>BORIS KIDRIČ« V KIDRIČEVEM. ^^^^^^^^ SINDIKALNI SVET
PTUJ
Stran 2
»TEDNIK« — petek, 17. decembra 1965
Stran 2
Še nekaj misli
k referendumu 19.12.
Integracija kmetijskih zadrug in kmetijskega kombiniita v občini Ptuj
Integracija pomeni vzpostav-
ljanje neke nove celote, povezo-
vanje delov v celoto, oziroma v
sistem, pa tudi dopolnjevanje
in izpopolnjevanje že obstoječe
celote. Zajema različna področ-
ja človekove dejavnosti od go-
spodarstva do znanosti.
Gospodarska integracija je za-
konitost razvoja proizvajalnih
sil in proizvodnih odnosov. To
ni akcija, ampak proces, ki se
posebno pospešeno razvija v
zadnjem času, ne samo v naci-
onalnem, temveč tudi v svetov-
nem merilu. Ustanavljajo se
mednarodni gospodarski bloki
tako na vzhodu (SEV) kot na
zahodu (EGS), ki pomenijo po-
memben korak k ekonomski in-
tegraciji svetovne proizvodnje
in gospodarstva, občutno pa
vplivajo tudi na gospodarjenje
v državah zunaj teh blokov.
Na sedanji stopnji našega raz-
voja ima gospodarska integra-
cija velik in večstranski pomen:
— pospeši naj naš celotni go-
spodarski razvoj, zlasti porast
družbene produktivnosti dela,
ekonomiičnosti in rentabilnosti
v gospodarstvu kot celoti;
— doprinese naj k dvigu teh-
ničnega, tehnološkega in orga-
nizacijskega razvoja naših pro-
izvajalnih sil na nivo gospodar-
sko razvitih držav;
— odpravi naj neskladnosti
našega dosedanjega razvoja;
— vzpostavi racionalno deli-
tev dela s specializaciijo in ko-
operacijo;
— omogoči naj ustreznejše
vključevanje naše proizvodnije
in gospodarstva v mednarodno
delitev dela.
Gospodarska reforma zahte-
va intenzifikacijo gospodarjenja,
za katero je proces integracije
odločilnega pomena. Sodelova-
nje podjetij iste proizvodnje
daje številne prednosti, kot so:
zoževanje sortimenta proizvo-
dov, up«oraba in izkoriščanje
specializiranih in visoko pro-
duktivnih strojev ter naprav,
specializacija in boljša razme-
stitev strokovnih kadrov, stan-
dardizacija tehnoloških postop-
kov in metod dela. Xer je vsa
naša skupnost zainteresirana, da
se ta proces pospeši povsod tam,
kjer so za to dozoreU pogoji, so
občina in politične organizacije
dolžne pomagati podjetjem pri
iskanju najustreznej'ših organi-
zacijskih oblik za uspešnejše go-
spodarjenje.
Cilj ekonomsike integracije je
z obstoječimi sredstvi in kadri
doseči čim racionalnejše poslov-
ne rezultate in tako ustvariti
boljše pogoje za nadaljnji raz-
voj. Poleg tehnično ekonomskih
pa je treba uveljaviti tudi druž-
beno politične interese. Bistve-
no je torej, da se z integracijo
dosežejo boljši ekonomski re-
zultati ob istočasni krepitvi so-
cialiističnih družbenih odnosov.
Doseči večje ekoniomske učinke
z obstoječimi sredstvi in kadri
je zlasti važno sedaj, ko ugotav-
ljamo, da imamo zaradi pretek-
lega ekstenzivnega investiranja
v družbenem sektorju velike re-
zerve in da je kot drugod tudi
na območju naše občine veliko
uporabnih gospodarskih objek-
tov in površin v zasebnem sek-
torju, ki so slabo ali pa povsem
neustrezno izkoriščene. Predvi-
dena integracija zadrug in kom-
binata bi naj omogočila racio-
nalno delitev dela v tem smislu,
da bi se pripojen obrat prven-
stveno ukvarjal s kooperacijo
z zasebnimi proizvajalci, dose-
danja lastna proizvodnja kme-
tijskih zadrug pa bi prešla v
neposredno upravljanje kombi-
nata, ki bi razvijal na vseh po-
vršinah družbenega sektorja
moderno, napredno proizvodnjo.
Zaradi vse večjih potreb po-
trošnikov kmetijskih pridelkov
v svetu je treba nenehno pove-
čevati obseg proizvodnje in do-
seči čimveč tržnega produkta z
vseh razpoložljivih zemljišč, ne
glede na sektor lastništva. Zla-
sti v naši občini ne gre podce-
njevati zasebnega kmetijstva, M
predstavlja 81 "/o vseh površin.
Te kapaditete je mogoče bolje
in načrtneje izkoriščati preko
smotrnejše kooperacije. Doslej
je vsaka zadruga na svojem pod-
ročju bolj ali manj uspešiqo
vplivala na zasebne proizvajal-
ce, vendar je gospodarjenje še
vedno dokaj ekstenzivno. Donos
je v primerjavi s kapacitetami
zemljišč m zgradb odločno pre-
nizek. Osnovna naloga obrata
kooperacije je intenzivirati in
organizirati kmečko proizvod-
njo.
V »Analizi kmetijstva občine
Ptuj« je večkrat poudarjeno, da
večji ekonomski učinki v kme-
tijstvu niso toliko odvisni od ve-
likosti kmetije, kot od spretno-
sti in znanja gospodarja in čla-
nov družine. Zato se ne sme
zanemarjati dejstva, da je naj-
rentabilnejše vlaganje v pove-
čanje znanja proizvajalca. S tem
se odpira obsežno področje dela
kmetijskim strokovnjakom. Da
bi mogli vplivati na povečanje
proizvodnje ter zagotoviti pri-
vatni in družbeni ekonomski
učinek, se bodo morali poglab-
ljati v vsako posamezno gospo-
darstvo in kmetijskemu proiz-
vajalcu vcepiti pojmovanje in-
tenzitete, omogočiti mu, da do-
seže primeren standard iz kme-
tijske proizvodnje s tem, da se
preusmeri na ekološko ustrez-
nejše in rentabilnejše kulture,
zagotoviti mu boljšo oskrbo z
reprodukcijskim materialom, s
sredstvi za delo, ugodnejši pla-
sma pridelkov itd.
Modernizacija in mehanizaci-
ja prodirata sicer počasi na
kmečka posestva, zahtevata pa
že od osnovnega proizvajalca
nova, specialna znanja. S tem
nastajajo nove potrebe po sode-
lovanju proizvajalcev in stro-
kovnih služb. Bodoča velika
kmetijska organizacija bo ne-
dvomno imala neprimerno več
pogojev za specializacijio kadra,
za delo s kooperanti, kot so jih
imele poedine zadruge.
Vrpdnost osnovnih sredstev in izrabljenost osnovnih sredstev
SZDL in samoupravljanje
Predsednika otočiinskega odbo-
ra SZDL Ormož VLADA 02-
BOLTA smo zaprosili za nekaj
odgovorov o vsebini krajevnih
konferenc SZDL. Naša vpraša-
nja in njegovi odgovora so bili
v naslednjem:
Pravkar ste končali krajevne
konference SZDL. Kakšna je bi-
la udeležba?
Krajevne konference smo us-
pešno končali. Bile so zadovo-
ljivo obiskane. Udeležilo se jih
je 25 Vo članov.
O katerih vprašanjih so naj-
več govorili člani SZDL na kon-
lerencah?
Razprave na konferencah
SZDL so imele velik razpon.
Vendar bistvo vseh razprav Ich-
ko postavimo nad isti imenova-
lec — izvajanje gospodarske re-
forme. Občani so največ govo-
rili o problemili kmetijstva,, ko-
operaciji, odkupu, davčni politi-
ki in o osnutku zakona o zdrav-
stvenem zavarovanju. Razprav-
ljali so tudi o delu krajevne
skupnosti, komunalnih proble-
mih, o problemih šolstva, zdrav-
stva, družbenih dejavnosti itd.
Konference so bile prave tri-
bune občanov.
Razprave so bile sproščene,
vendar resne in dobronamerne.
V našem nadaljnjem delu bo tre-
ba upoštevati konstruktivne
predloge in kritične pripombe
občanov,
Krajevne konference pred-
stavljajo korak naprej v razvo-
ju SZDL kot najširše oblike sa-
moupravljanja.
Ali je dovolj koordinirano de-
lo KO SZDL z ostalimi družbe-
nopolitičnimi organizacijami in
društvo na dotičnem območju^
Krajievne organizacije SZDLi
so v letu 1965 zadovoljivo koor-
dinirale svojo aktivnost z delcm
drugih družbeno-političnih or-
ganizacij. Bolj intenzivno sode-
lovanje so zlasti omogočili piio-
gramski sestanki predstavnikov
družbenopoLitičndh orgainizacij in
društev. Takšno prakso bomo
nadaljevali tudi v prihodnjem
letu in upamo, da bomo počasi
odpravili brezkoriistno in ne-
upravičeno disliarmonijo v delu
nekaterih družbenopolitičnih či-
nlteljev.
Koliko članov in krajevnih or-
ganizacij SZDL je v občini? Ali
so pogoji za povečanje števila
članstva v občini?
V občiinski organizaciji SZDL
imamo 12 krajevnih organiza-
cij in 6.960 članov {56 «/o od
skupnega števila volilcev).
Članstvo v SDZL je ustavna
pravica občanov. Ne smemo po-
zabiti, da bo število rastlo v pre-
mem sorazmerju z aktivnostjo
odborov in krajevnih organiza-
cij. Zlasti je važno poudariti, da
morajo postati krajevne organi-
zacije SZDL tribune občanov.
In vaše želje?
Želim vsem občanom, krajev-
ndm organizacijam SZDL, druž-
benopolitičnim in delovnim or-
ganizacijam veliko novih uspe-
hov v letu 1966. D, R.
Dobre kadre le s pravilno
kadrovsko politiko
(Nadaltevanle s 1. strani)
lastnih vrstah, temveC v celotni
skupnosti, sicer pri tem ne bo-
mo ugotavljali uspehov in na-
predka.
Kadrovska politika bi mora-
la predstavljati v družbenih or-
ganizacijah eno izmed osnov-
nih dejavnosti in skrbi. Za to
je dovolj možnosti in prilik.
Ob raznih družbeno-ekonom-
skih procesih, nazadnje ob iz-
vajanju reforme, ugotavljamo
različna stališča kadrov zno-
traj' družbenih organizacij. Ta
nam povedo, za kakšne rešitve
se opredeljujejo posamezniki
in skupine in kakšne odločitve
sprejemajo. Nekateri kolektivi
zaupajo v svoje sposobnosti in
rešitve, drugi želijo odločati
mimo samoupravnih organov,
tretji se ne morejo opredeliti
itd. Tukaj se najbolj vidi, kakš-
ne kadre smo si prej izbrali,
kakšnim idejnim tokovom da-
jemo podporo, kako gledamo na
samoupravne organe in druž-
bene organizacije in na'kakšni
stopnji je kadrovska politika
znotraj naših delovnih organi-
zacij, ali je močen instrument
družbenega  napredka  ali  pa
njegova ovira. Dober kader se
je lahko opredelil oziroma od-
ločil, katerim idejnim tenden-
cam bo v podporo; pri reformi
vsekakor za njeno uresničenje,
za preudarno gospodarjenje, za
povečanje proizvodnje ter za
večjo skrb za delovne ljudi.
V družbenih organizacijah bi
si morali najti predvsem čas
za usposabljanje članstva za
uspešno delovanje v samo-
upravnih organih. Funkcionar-
ji družbenih organizacij ne mo-
rejo nastppati tudi kot nekakš-
na oblast, temveč kot središče
idejne povezave med član-
stvom, njegova aktivnost pa bi
morala biti usmerjena v boj
proti negativnim pojavom in v
prizadevanje za nadaljnji druž-
beni napredek. Članstvu ne za-
doščajo samo napotki s sestan-
kov, icer si želijo predvsem so-
delovanja pri oblikovanju pa-
metne politike in formiranju
stališč, o katerih naj potem od-
ločajo samoupravni in družbe-
ni organi. Vse to delo pa je lah-
ko uspešno le v sproščenem
vzdušju v organizaciji, sicer ni
tolmačenja stališč, ugotovitev
in predlogov za možne rešitve.
VJ.
Novi zakon
o delovnih razmerjih
mora poznati vsaii
delavec
Le še nekaj mesecev nas loči
od dneva, ko bodo prenehali
veljati začasni sklepi o delov-
nih razmerjih, ki so jih spre-
jeli organi samoupravljanja v
vseh gospodarskih organizaci-
jah po prenehanju veljavnosti
starega zakona o delovnih raz-
merjih. Mislim, da ni treba po-
navljati, da je aprila letos pre-
nehal veljati stari zakon o de-
lovnih razmerjih iz leta 1957 in
od tega meseca dalje že velja
novi zakon, ki pa se v marsi-
čem razlikuje od prejšnjega. V
nekaterih delovnih kolektivih
(na primer TGA) so že izobeše-
ni osnutki pravilnika o delov-
nih razmerjih, da bi ga člani
kolektiva temeljito preštudirali
in dali nanj svoje pripombe.
Vsekakor se je treba predhod-
no vsaj delno seznaniti z bi-
stvenimi določili tega zakona,
kajti edino tako si je moč za-
misliti plodno in koristno raz-
pravo o tako važnem aktu de-
lovne, organizacije. Zelo važno
je namreč, da se člani v vseh
delovnih organizacijah seznani-
jo z vsebino novega zakona, da
se jih tudi opozori na razlike
med starim in novim zakonom.
Poleg tega bi se naj čimprej za-
čele razprave o vsebini statutov
in drugih aktov, s katerimi se
bodo konkretno določale med-
sebojne pravice in dolžnosti.
Zapis teh razprav in dogovorov
med člani kolektiva bo dobra
osnova za usklajevanje statu-
tov in sestavljanje drugih sploš-
nih aktov, ki morajo biti, kot
je znano, sprejeti najkasneje
do aprila prihodnjega leta. V
uvodnem poglavju je nedvomno
najpomembnejša novost opre-
delitev delovnega razmerja. Dcj
lovno razmerje je namreč
opredeljeno kot razmerje med
člani delovne skupnosti in ne
kot razmerje med delavcem in
delovno organizacijo. Popolno-
ma nova so tudi pravila, ki ob-
ravnavajo prenehanje delovne-
ga razmerja po volji delovne
organizacije in po volji delav-
ca (v starem zakonu odpovedi
in samovoljne zapustitve dela).
Novi zakon ne pozna več odpo-
vedi, po volji delovne organiza-
cije pa delovno razmerje pre-
neha: če se zmanjša obseg
proizvodnje, ukine delovno me-
sto in če delavec ni sposoben
strokovno opravljati svojega
dela.
(iionec prihodnjič)
Krono Novak, novi direk-
tor »Zarje« v Ormožu
Na zadnjem zasedanju delav-
skega sveta trgovskega podje-
tja »Zarja« v Ormožu bil
razrešen dolžnosti dosedanji di-
rektor ALOJZ HOLC. Na njego-
vo mesto je delavski svet ime-
noval diplomiranega ekonomista
KRONA NOVAKA, dosedanje-
ga pomočnika direktorja. Delo
dosedanjega direktorja je bilo
plodno in uspešno. Pred krat-
kim je bil upoko.jen jn mu ko-
lektiv ob za«!h!Žen3 "ookojitvi
kliče še na mnoga leta.
V kratkem uMnitev tuberkulozne
bolnišnice v Ormožu
BOLNIŠNICA ZA TUBERKULOZO V ORMOZU JE BILA
USTANOVLJENA PRED 18 LETI. UVELJAVLJANJE GO-
SPODARSKE REFORME TUDI V ZDRAVSTVU. ORMOŠKA
BOLNIŠNICA NAJ SLUŽI ZA POTREBE OBCANOV OR-
MOŠKE IN SOSEDNJIH KOMUN. V ORMOŠKI BOLNIŠ-
NICI NAJ BI BILA INTERNI IN KIRURŠKI ODDELEK
PTUJSKE BOLNIŠNICE.
Strokovni svet inštituta za
pljučne bolezni in tuberkulozo
je na pobudo skupščine SRS,
sekretariata za zdravstvo in re-
publiškega zdravstvenega cen-
tra, ki je pripravil elaborat o
posteljnem fondu za pljučno tu-
berkulozo v SRS, preučil dose-
danji razvoj in stanje pnevmo-
ftiziološke službe v Sloveniji in
predvsem na osnovi intencij, ki
jih obravnava gospodarska re-
forma, začrtal perspektivni raz-
voj te pomembne zdravstvene
dejavnosti.
Nadaljnji razvoj zdravstvene
službe mora predvsem upošte-
vati družbene potrebe in eko-
nomske zmogljivosti. Pri tem
pa je treba uveljaviti sodobne
principe zdravstvene službe, ki
slonijo na funkcionalni poveza-
vi vseh zdravstvenih zavodov.
Dosedanji napori pnevmoftizio-
loške službe so dosegli zado-
voljive uspehe predvsem v boju
proti zahrbtni tuberkulozi. Mre-
ža te službe in zadovoljive
zmogljivosti hospitalnih usta-
nov, napredna zakonodaja, pred-
vsem pa porast družbenega in
osebnega standarda, so vplivali,
da tuberkuloza postopoma iz-
gublja značaj težke epidemije.
V zadnjih letih je opaziti, da
se obolelost zmanjšuje in je
število novih obolenj vsako leto
manjše za 5 "/o. Lani je bilo re-
gistriranih 31.141 bolnikov s tu-
berkulozo. Med 1000 prebivalci
živi 8,1 bolnika s tuberkulozo.
Istega leta so dispanzerji na
novo registrirali 2681 svežih
obolenj, kar pomeni, da letno
oboli med 100.000 prebivalci
164.9 ljudi za aktivno tuberku-
lozo.
V Sloveniji ne smemo epide-
mioloških razmer ocenjevati lo-
čeno od ostalih republik. Jugo-
slavija ima še vedno med vsemi
evropskima deželami najvišjo
umrljivost za to boleznijo. Po-
leg tuberkuloze pa vse bolj
obremenjujejo zdravstveno služ-
bo številna pljučna obolenja.
Vsa pljučna obolenja so v pre-
cejšnjem porastu, kar povzro-
čajo razni kemični in fizikalni
vplivi. Med temi zavzemajo pr-
vo mesto kronična vnetja dihal
in njihove posledice. Zaskrb-
ljujoč je tudi nagel porast pljuč-
nega raka. V Sloveniji je umr-
ljivost za pljučnim rakom večja
od umrljivosti za tuberkulozo.
V Sloveniji je vzorno orga-
nizirana pnevmoftiziološka služ-
ba. Na njenem območju je 48
ustreznih dispanzerjev. Na ob-
močju Slovenije je pet special-
nih bolnišnic za pljučno tuber-
kulozo in pet oddelkov pri sploš-
nih bolnišnicah. Poleg teh sta
še inštitut za pljučne bolezni in
tuberkulozo na Golniku in kli-
nika v Ljubljani.
Vsebina dela pnevmoftiziolo-
ške službe se je nenehno izpo-
polnjevala. Inštitut je uvajal in
posredoval nove dosežke medi-
cinske znanosti in tehnike ter
je na osnovi vsakoletnih teme-
ljitih analiz redno bogatil vse-
bino dela.
Za potrebe tuberkuloznih bol-
nikov je v Sloveniji 2176 po-
stelj, od tega 1841 .standardnih
in 335 pomožnih. V zadnjih de-
setih letih se je zmanjšal po-
steljni fond za 568 postelj. Do
zmanjšanja je prišlo zaradi ne-
primernih prostorov ali funk-
cionalnih razlogov.
S tem da se v Ormožu ukine
specialna bolnišnica za zdrav-
ljenje pljučne tuberkuloze in
s tem da se ukineta oddelka v
Celju in Ljubljani, se bo zmanj-
šal posteljni fond za 235 po-
stelj. Za zdravljenje tuberku-
loze bo v Sloveniji ostalo še
1439 postelj, pri teh specialnih
bolnišnicah in oddelkih za tu-
berkulozo pa še 502 postelji za
zdravljenje netuberkuloznih bol-
nikov.
V Sloveniji je 51 zdravnikov-
speciaiistov za zdravljenje tu-
berkuloze, 29 zdravnikov pa je
na specializaciji.
Svet strokovnega inštituta je
bil mnenja, da tuberkulozna
bolnišnica v Ormožu ni več po-
trebna in da bi naj dosedanji
prostori služili za psihiatrično
bolnišnico. Ta predlog ni naj-
bolj umesten, saj je Ormož me-
sto in v njem je bolnišnica, zato
taki prostori niso najprimer-
nejši za tovrstno zdravljenje
bolnikov. Na drugi strani pa je
treba videti predvsem potrebe
občanov ormoške in sosednjih
komun. Iz območja občine Or-
mož se zdravi v psihiatričnih
bolnišnicah šest ljudi, v splošni
bolnišnici v Ptuju pa povprečno
desetkrat več.
Potrebe kažejo, da je najbo-
lje spremeniti ormoško bolniš-
nico v interni in kirurški od-
delek ptujske bolnišnice. Tako
bi se v Ormožu zdravili lažji
bolniki iz občin Ormož in Lju-
tomer ter iz sosednje Hrvatske.
S tem bi zmanjšali stroške
zdravstvenega sklada aktivnih
zavarovancev, saj bi odpadli
stroški prevozov v bolnišnico
Ptuj in specialistični pregledi.
Na drugi strani bi bilo s tem
rešeno vprašanje premajhnih
kapacitet ptujske bolnišnice. Za
interni oddelek ptujske bolniš-
nice so v Ormožu vsi pogoji,
bolnišnica je lepo urejena in
opremljena, ima rentgen, cen-
tralno kurjavo, sodobno kuhi-
njo, je dovolj prostorna in sve-
tla.
Za psihiatrično bolnišnico v
Ormožu bi bile potrebne velike
adaptacije, zamenja^fa strokov-
nega kadra, predelava nekaterih
prostorov in drugo. Končno
ostane vprašanje, ali spada psi-
hiatrična bolnišnica v mesto?
Vse predloge glede drugačne
uporabe bolnišnice v Ormožu
bo treba temeljito in vsestran-
sko pretehtati in odločitev naj
bo izrečena šele takrat, ko bodo
upoštevane potrebe in želje ob-
čanov. Drago Rizman
INDUSTRIJA, KMETIJ-
STVO, OBRT IN TRGOVINA
tudi lelos vsestransko
prednjacijo v našem
gospodarstvu
Po podatkih, ki jih je zbrala
občinska skupščina Ptuj za tri
četrtine letošnjega leta, imajo v
ptujski občini največ dohodka
za razdelitev industrije
(5,724.184.000 din), kmetijstvo
(1,352.296.000 dinarjev), obrt
1,115.360.000 din), trgovina
(892.880.000 din) in gradbeništvo
(365.820.000 din), manj pa gostin-
stvo (244.734.000 din), komunal-
na dejavnost (217.970.000 din) in
promet (124.650.000 din).
Od celotnega dohodka odpada
pred ligotovitvijo dohodka od
poslovnih strošlTOV na delež za
skupnost največ pri industriji
(1,654.212.000), pri trgovini
(549.564.000) kmetijstvu (217 mi-
lijonov 385.000)   in   pri   obrti
(115.360.000 din), mamj pa pri go-
stinstvu (67.198.000), gradbeni-
štvu (31,014.000), prometu
(16f, 1561.000) in pri komunalni
dejavnosti (13,348.000 din).
Gospodarskim orgainizacij ara
ostane od poslovnih stroškov naj
večji delež zopet pri industrija
(104,335.000), pri kmetijstvu
(99.736.000), pri obrti (69,810.000)
in pri trgovini(35,035.000), manj-
ši pa pri gradbeništvu (11 mili-
jonov 893.000), prometu (17 mi-
lijonov 174.000)> pri komunalni
dejavnosti (5,332.000) in pri go-
stinstvu (3,341.000 din).
Od oiistega dohodka odpade na
osebni dohodek največ pri indu-
striji, kmetijstvu, obrti, trgovind
in gradbeništvu med 2 mili-
jardama 917,173.000 in 314,954.000
din), manj pa pri komunalni de-
javnosti, gostinstvu in prometu
(med 197,899.000 in 104,805.000
dinarjev).
Tudi pri ostanku dohodka so
na najboljšem: industrija (2 mi-
lijardi 611,268.000), kmetij »tvo
(314,224.000), trgov. (212.198.000)
in obrt (177,567.000), na slabšem
pa so gostinstvo (62,631.000),
gradbeiništvo <50,i866.000), pro-
met (37,845.000) in komunalna
dejavmost (20,071.000 din).
Vse kaže, da bodo enaka raz-
merja tudi koncem leta, ker ni
mogoče   pričakovati v zadnjem j
tromesečju bistvenih sprememb,'
ki bi vpMvale na gornja razmer-
ja, j
vjl
Stran 3
»TEDNIK« — petek, 17. decembra 1965
Stran 3
Vesti iz Kidričevega
Pred leti so bili v To-
varni glinice in aluminija uki-
njeni vsi prevozi delavcev s to-
varniškimi avtobusi na delo.
Vendar je kljub temu vsako zi-
mo podjetje še vozilo delavce iz
najbolj oddaljenih krajev, če-
prav bi lahko ti stanovali v zim-
skem času v samskem bloku in
bi si ta^ko podjetje prihranilo
precej sredstev. Na nedavni seji
delavskega sveta je ponovno bi-
la v ospredju to^čka o prevozih
delavcev v zimskem času. Po
daljši temeljiti razpravi je de-
lavski svet sklenil, da letošnjo
zimo ne bo prevozov delavcev. |
Samioupravni organi so v zvezi
s tem sklenili," da je treba v sam-
skem bloku za vse te člane zago-
toviti dovolj prostora in jim
omogočiti, da bodo lahko v zim-
skem času, ko ne bodo mogli
prihajati na delo z doma, stano-
vali v samskem bloku. Na raz-
pD.lago so sobe z dvema poste-
ljama po 5.400 din za eno ležišče
in skupna ležišča v eni sobi po
l.OOO dim za ležišče. Cene torej
niso previsoke in bodo tako lah-
ko vsi stanovali v zimskem ča-
su v neposredni bližini tovarne
in tako prihajali na delo spočiti,
kar se bo odrazilo tudi na njiho-
vi produktivnosti.
Problemom HTV službe po-
svečajo v TGA precej pozorno-
sti, vendar še vedno z rezultati
ne moremo biti povsem zadovolj-
ni. Ce namreč primerjamo le-
tošnje nesreče pri delu z enakim
obdobjem lanskega leta, ugoto-
vimo, da jih je lotos bilo 15 več
in da je v preteklem letu na ra-
čun teh nesreč bilo izgubljenih
1750 delovnih dni, letos pa se je
ta številka dvignila na 2363. Ta
podatek je zelo zaskrbljujoč in
bo v bodoče potrebno več pozor-
nosti do te važne in pomembne
službe.
Za redno proizvodnjo ter te-
koče in investicijsko vzdrževa-
nje je podjetje v obdobju prvih
devetih mesecev nabavljalo na
domačem tržišču razni potrošni
material, kemikalije, rezervne
dele in to serijske ter izdelane
po naročilu na osnovi lastne
tehnične doikumentacije. Prav
tako je bilo tudi za razširitev
tovarne nabavljeno še nekaj
opreme in sklenjene pogodbe za
izvajanje gradbenih in montaž-
nih del. Vsekakor je bilo največ
težav zaradi zvišanja cen neka-
terim materialom.
Kot smo na kratko že poročali,
se je tričetrtletje za delovni ko-
lektiv TGA finančno ugodno
koničalo, vendar pa se bo do kon-
ca leta nedvomno spremenilo
predvsem zaradi redukcije elek-
trične energije.   Organa delav-
skega samoupravljanja so potr-
dili periodični obračun in po-
slovno poročilo za tretje četrt-
letje, Iz katerega je razvidno, da
je bila dosežena skupna reali-
zacija gotovih izdelkov in sto-
ritev za 15 milijard dinarjev in
da znaša plačana realizacija
okrog 13,5 miliarde dinarjev, pri-
bližno tak pa je tudi celotni do-
hodek. Po odbitku vseh stro-
škov in dajate>/ ostane podjetju
še ca. 3,2 milijarde dohodka, ki
se potem deli na osebne dohod-
ke in na sklade. V prvih devetih
mesecih je bilo porabljenih za
osebne dohodke 1,437 milijona
dinarjev, kar pomeni, da j9
ostalo za sklade še ca. 1,7 mili-
jarde dinarjev. Ce torej trdimo,
da je podjetje v prvih devetih
mesecih doseglo lepe uspehe, se
postavlja vprašanje, kakšno bo
stanje ob koncu leta, ker še se-
daj ni točno .T^nano, po kakšni
ceni bo podjetje moralo plačati
električno energijo. Te, kot je
znano, ni na voljo v količinah,
ki jih potrebuje TGA za svojo
normalno proizvodnjo, zato ni
moč oceniti, kako bo potekala
proizvodnja aluminija do konca
leta.
Delavski svet je na eni izmed
svojih zadnjih sej med drugim
odobril delovni enoti vzdrževa-
nja nabavo kompletnih garnitur
za avtogeno varjenje in različen
drug pribor v skupnem znesku
1,500.000 dinarjev, za delovno
enoto osrednjih služb pa nabavo
novega računskega stroja, pisal-
nih miz, risalnih desk in druge-
ga pribora v vrednosti okrog 2
milijona dinarjev, in za opremoi
kabin s prhami v delovni enotli
glinice ca. 6 milijonov dinarjev.!
Istočasno je tudi na tej seji bilo
odobreno tovarniškemu cdboruj
sindikata 1,500.000 dinarjev za'
nabavo opreme in ureditev pro-^
štorov godbene sekcije, ki je v
zadnjem času dosegla lepe us-
pehe. iDd ustanovitve dalje je pod'
okriljem tovarniškega odborai
sindikata zelo napredovala in je
zmožna že nastopiti s kvalitetnim;
programom.
Čeprav je že konec slavja, ki
je bilo v Kidričevem, ko je NK|
ALUMINIJ osvojil sredi Ljub-^
Ijane naslov pokalnega prvaka,
ko je porazil prvoligaša OLIM-;
PIJO, ni odveč spregovoriti ne-i
kaj besed o klubu, na katerega,
ni ponosen samo delovni kolek-,
tiv TGA, ampak nedvomno vsi!
njegovi simpatizerji v ptujskii
občini. Zgodovino športnega
življenja v Kidričevem, ki segal
14 let nazaj, nedvomno poznaja
vsi, ki se zanimajo za razvoj:
športa v tem industrijskem na-|
sel ju. Čeprav so igralci ALUMI-:
NIJA redno zaposleni v tovarni,,^
pridno trenirajo. Tako uspehi|
niso izostali, saj so premagali re-i
nomirana moštva, kot so: Var-,
teks, Maribor in tudi prvoligaši
Olimpija. Pred letom so neka-,
teri člani kolektiva bili proti te-|
mu, da se dajejo sredstva temi^
klubu, danes pa je večina za to,{
da dobiva Aluminij še naprej,
podporo v želji, da bi čimprej,
prišel v II. zvezno ligo.
ko —i
Vabljeni na slovesnost v ptujski bolnišnici
Kolektiv bolnišnice v Ptuju
bo proslavljal v soboto, 18. de-
cembra 1965, 90-letnico obstoja
in delovanja na svojem velikem
zdravstvenem območju z od-
kritjem spominske plošče po-
kojnemu dr. Jožetu Potrču, po
katerem ima ptujska bolnišnica
svoje ime.
Odkritje spominske plošče bo
18. decembra 1965 ob 11. uri.
Kolektiv bolnišnice je povabil
na slovesnost predstavnike or-
ganizacij, skupščine, gospodar-'.
skih organizacij ter zavodov in
ustanov z željo, da bi prišlo
na to pomembno slovesnost tudi
več članov kolektivov pa tudi
ostalega ptujskega prebivalstva,
ki jim je drag spomin na dr.
Jožeta Potrča in delo kolektiva
ptujske bolnišnice.
Za Ptuj' bo gotovo najlepše
doživetje še to, ko bo vabil
kolektiv iz ptujske bolnišnice
tudi na otvoritev nove ptujske
bolnišnice. Nosila bo ime po
revolucionarju dr. Jožetu Po-
trču, ki je tako iz srca želel,
da bi bilo naše delovno ljud-
stvo zdravo, veselo in srečno
v svoji domovini in v svojem
prizadevanju za življenje v so-
cialističnih, humanih medseboj-
nih odnosih.
Velikonedeljski odprti
problemi
KDAJ BO VELIKA NEDELJA DOBILA KINO PROJEKTOR? #
V ŠOLSTVU NERESEN PROBLEM STANOVANJ ZA UČI-
TELJE # ZAKAJ NI DOVOLJ RAZUMEVANJA ZA RAZVOJ
VELIKONEDELJSKEGA KRAJEVNEGA CENTRA?
Prejšnjo nedeljo dopoldne je
bila v velikonedeljskem zadruž-
nem domu krajevna konferenca
SZDL, ki se je je udeležilo nad
80 občanov. Najprej so navzoči
poslušali poročilo predsednika,
nato pa se je začela živahna in
konstruktivna razprava. Pred-
sednikovo poročilo je predvsem
skrbno in konstruktivno obrav-
navalo važnejše komunalne, go-
spodarske, kulturno-prosvetne
in politične probleme kraja ter
občine. ^
Med najpomembnejše proble-
me sodi vsekakor nizko število
članov SZDL. Na območju kra-
jevne organizacije SZDL Velika
Nedelja je 1576 volilnih upra-
vičencev in od teh je samo
50 o/o članov SZDL. Število
članstva bodo povečali tako, da
bodo nečlanom temeljito in vse-
stransko obrazložili pomen So-
cialistične zveze delovnih ljudi
v neposrednem odločanju ter v
reševanju krajevnih in nekate-
rih občinskih problemov.
Na območju krajevne skup-
nositi Velika Nedelja je 14 druž-
beno političnih organizacij in
društev, ki se bolj ali manj vsa-
ka po svoje bori s težavami in
problemi, ki jih včasih v okviru
krajevne skupnosti ni moč re-
šiti.  V  danem primeru  pred-
stavlja največ težav pomanjka-
nje finančnih sredstev.
Precej ostro so člani SZDL na
konferenci kritizirali nedovoljno
razumevanje občinskih forumov
za nakup kino projektorja pri
Veliki Nedelji. Na območju te
krajevne skupnosti je 13 nase-
lij, kjer živi čez 2500 prebival-
cev, ki nimajo kulturno zabav-
nega razvedrila. Prostorna kul-
turna dvorana v zadružnem
domu, ki lahko sprejme tudi do
500 gledalcev, je redko izkori-
ščena.
Kulturno prosvetno društvo
»Simon Gregorčič« pri Veliki
Nedelji, ki je bilo pred leti zelo
aktivno, bo ponovno zaživelo.
Člani društva se pripravljajo na
odrsko delo, ki ga bodo uprizo-
rili. Na območju krajevne skup-
nosti so tri gasilska društva.
Zadnja leta se opaža, da mladi-
na nima dovolj razumevanja za
delo v gasilstvu.
Navzoči člani SZDL so se za-
nimali na konferenci za vrsto
nerešenih vprašanj in proble-
mov. Eden izmed pomembnejših
problemov je Pesnica v spod-
njem toku, ki vsako leto poplav-
lja rodovitna polja v Trgovišču,
Cvetkovcih, na Otoku in drugod
in s tem povzroča veliko škodo.
Letošnje poplave so povzročile
na območju krajevne skupnosti
Velika Nedelja za nad 100 mili-
jonov dinarjev škode.
Člani SZDL so se med ostalim
na konferenci tudi zanimali za
odkup živine, govorili so o ko-
operaciji med zadrugo in kme-
tom, o delu krajevne skupnosti.
zavzeli so se za povečanje stroj-
nega parka pri kmetijski zadru-
gi Ormož na obratu Velika Ne-
delja. Dejali so, da strojni park
ob konicah kmetijskih del ne
zadovoljuje potreb in da bi ga
bilo treba povečati.
Mnogo je bilo tudi razprave
na račun prekomernega izkori-
ščanja cest, o urejevanju poko-
pališča, o Čiščenju jarkov in
drugih krajevnih komunalnih
delih.
Glede težav s prodajo kruha
v trgovini pri Veliki Nedelji je
na konferenci obveljalo mnenje,
da je treba v najkrajšem času
poiskati primeren prostor za
prodajalno kruha. Tam bi naj
prodajali tudi alkoholne in brez-
alkoholne pijače, prigrizke in
drugo.
Ciril Skuhala je na konferenci
razpravljal o osnutku zakona o
zdravstvenem zavarovanju za-
sebnih kmetovalcev. Navzoči so
kritično ocenili osnutek in zah-
tevali, da ga je treba dopolniti
tako, da bodo imeli zasebni
kmetovalci večje možnosti za
zdravljenje. Brezplačno zdrav-
ljenje črnih koz, spalne bolezni,
porodne mrzlice in drugih to-
vrstnih bolezni, ki se redko po-
javljajo, ne bo izboljšalo zdrav-
stvenega položaja zasebnih kme-
tovalcev.
Konferenca je bila dobro pri-
pravljena, poročilo in razprava
pa živahni in kritični. Člani
SZDL so na konferenci zahteva-
li, da se naj pri Veliki Nedelji
v najkrajšem času reši vpraša-
nje gradnje stanovanj za učite-
lje. S tem bi povečali število
šolskih učilnic, saj bi služila do-
sedanja stanovanja za učilnice
in za ostale potrebe šole.
D. R.
Za boljši odnos do tekočih voda
(Nadaljevanje)
Ribe sicer ne poginjajo, vpliva
pa na bogastvo hrane ter so tako
ribe prisiljene umikati se vedno
bližje k izlivu v Dravo, ob niz-
kem nivoju vode pa z izjemo
ribjega drobiža, Dravinjo po-
vsem zapustijo. Da bi tudi spod-
nji tek čimprej popolnoma uni-
čili, smo speljali prek Studenč-
nice še odplake farme bekonov
v Turnišču v Dravinjo. Tudi ob
odobritvi te gradnje ni nihče
občutil potrebe poklicati k sode-
lovanju družino, verjetno zara-
di bojazni, da bo vztrajala na
gradnji popolnih čistilnih na-
prav, ki so sicer z zakonom
predpisane, vendar skušajo vsi
investitorji ta predpis čimbolj
obiti. ■
Premoženje, ki ga upravlja
Ribiška družina Ptuj v imenu
družbe, je kaj klavrno. Ob ne-
nehnem naraščanju članstva ter
ob istočasnem padanju staleža
rib bi postali kaj kmalu podobni
ribjih vrst, pač v okviru pogo-
jev, kakor jih trenutno voda nu-
di. Tako vlagamo že več let za-
poredoma v Dravo, ostale vo-
dotoke in mrtvice predvsem
krape in lin je, ki jih v svojih
ribnikih vzgaja ZRD Ptuj, rav-
no tako pa tudi ščuke. Letošnje
poplave, ki so bile katastrofalne
tudi za ribji živelj, so to pionir-
sko delo družine, žal, uničile,
vendar ribiči zaradi tega niso
izgubili poguma. Tako so letos
ponovno v času od 15. do 17.
oktobra vložili 2098 kg (cca
41.960 kosov) krapov in linjev
ter 120 kg (cca 2400 kosov) ščuk
v skupni vrednosti 1,100.000 di-
narjev. V Dravo je bilo vloženo
120 kg ščuk in 998 kg krapov in
linjev, v Dravinjo pa 1100 kg
krapov in linjev. Načrt za pri-
hodnja leta prod videva še večja
vlaganja, če bodo za to na raz-
polago le finančna sredstva.
Odvisno je predvsem od tega,
ali bo družina lahko pravočasno
in v polni meri izterjala odškod-
ter je upanje, da se ga bo dalo
ponovno vzgojiti. Na ta način bi
družina rada vsaj kvantitativno
popravila ribji stalež v svojih
vodah.
Ob vsem tem pa verjetno le
ni prav, da se s temi problemi
muči samo ribiška organizacija,
medtem ko je drugim kaj malo
mar za to panogo našega gospo-
darstva. Ob bogatejših vodah bi
bil verjetno tudi dotok tujih i.iu-
biteljev voda večji ter bi marsi-
kateri devizni dinar prišel tudi
na tem področju v našo skupno
blagajno. Revne vode pa še ti-
ste, ki so nekoč radi zahajali k
nam, odbijajo.
C. V.
Pisma uredništvu
NOVA IMENA PTUJSKIH ULIC
K predlogom komisije za po-
imenovanje ptujskih ulic naj na-
vedem na njeno željo nekaj pri-
pomb:
Ptuj se včasih res imenuje le
mestece, toda je eno najstarejših,
če ne najstarejše mesto na Slo-
venskem, kjer se srečuješ na vsa-
kem koraku z zgodovino. Nekate-
re ozke ulice in trgi v starem de-
lu mesta so nosile, kakor je ome-
njeno tudi v predlogu komisije,
imena, kakor so: Senarska, Drvar-
ska. Židovska. Ali ne bi kazalo
kljub izdatkom za nove hišne tab-
lice vrniti tem ulicam njihova sta-
ra imena? Ptuj je zgodovinsko in
turistično mesto. Ta stara imena
bi bila kažipot in opozorilo mno-
gim, ki se zanimajo za ptujsko
preteklost. Ime ulice Na tratah
naj bi ostalo. Saj ni treba, da bi
bila vsaka ulica — ulica. Ali se ne
sliši tepo in domače tudi: Na hri-
bu. Ob Grajeni in podobno? In
zakaj naj bi bila ravno ta ulica
Cvetlična?^ Tudi tablice bi bilo
treba zamenjati. Komisija pred-
laga preimenotmnje Slovenskega
in Hrvaškega trga. Toda ali naj
Srbski trg še nadalje nosi svoje
dosedanje im.e? Imena teh trgov
so iz časov »kraljevine SHS«. Tu-
di Jadranska ulica nima kaj iskati
v Ptuju, zato je prav, da se pre-
imenuje. Cankar res zasluži »bolj-
šo« ulico, zato vaj bi se po njem
imenovala dosedanja Bezjakcva,
vendar tudi ta ni mnogo bolj re-
prezentativna od tiste, ki jo ima
Cankar sedaj. Tudi Zupančič, naj-
večji slovenski poet, kakor ga
imenuje komisija, naj bi imel svo-
jo ulico v središču mesta, toda ta
ulica (sedanja Kremplova) je tako
kratka (saj ima le nekaj hiš), da
se po svoji dolžini še zdaleč ne
more meriti z ulico, imenovano po
Prešernu, prav tako največjem
slovenskem poetu (po mojem mne-
nju). Naj mi bralci in komisija
oproste: o tem. kateri od njiju je
največji, tu ne bomo razpravljali.
Sedenji Trg maršala Tita (živil-
ski) naj bi se imenoval Trg revo-
lucije, Zadružni trg na Bregu pa
Trg Karla Marxa. Zveneča ime-
na. Res so bile npr. na sedanjem
Trgu maršala Tita po osvoboje-
nju mnoge politične manifestaci-
je, vendar to še ne opravičuje te-
ga imena v tolikšni meri kakor
recimo Trg revolucije v Ljublja-
ni. To je le moje osebno mnenje.
Premišljujem, zakaj naj bi no-
sil trg okrog gostilne Beli križ ime
Slovenjegoriški trg. Al% zato, ker
vodijo sem ceste iz Slovenskih
goric? Saj peljejo ceste iz Sloven-
skih goric tudi rta druge trge. Ali
morda zato, ker je na tem trgu
podjetje Slovenske gorice?
Prav je, da dobi naš maršal trg
v strogem centru, sedanji Trg
mladinskih delovnih brigad. Prav
tako pa tudi, da se bodo imenova-
le nekatere nove ulice v mestu in
okolici po naših borcih za svobo-
do in talcih. Tudi celi vrsti naših
pesnikov in pisateljev bodo »do-
deljene« ulice in uličice v mestu
in novih naseljih. Toda ali ne bi
zasluzili vidnejši, npr. Ksaver
Meško, Finžgar, Prežihov »bolj-
ših« ulic, ne pa malih uličic na pe-
riferiji? Ksaver Meško, ki je bil
tako tesno povezan s Ptujem in
našimi kraji, naj bi dobil kako
ulico bliže mestnemu centru. Si-
cer pa bi bil Meško v svoji skrom-
nosti kar zadovoljen v Ljudskem
vrtu . . .
Pripombe imam tudi glede no-
vih cest. Zakaj naj bi se imenovali
dve cestici v predmestju Varai-
dinska Cakovska? Saj ne peljeta
I ne v Varaždin ne v Cakovec in
sta le kratka odcepa. Brate Hrva-
te, s katerimi imamo zadnja leta
vedno tesnejše stike, naj bi Ptuj-
čani počastili na kak drug način.
Upravičeno nosijo svoja imena
pač Ormoška, Mariborska, Zagreb-
ška in jo bo nosila v bodoče Lju-
tomerska cesta. (Dosedanja Lju-
tomerska je preimenovana v Ce-
sto Jožeta Potrča.)
Pozdravljam predlog, da bi se
imenovale nekatere ulice po za-
služnih raziskovalcih in zgodovi-
narjih našega mesta: Ferku, Skra-
barju, Abramiču, Povodnu. Na
Bregu naj bi bila tudi Vespazija-
nova ulica. Vespazijan j« bil rim-
ski cesar, ki so ga rimske legije
v Ptuju oklicale za vladarja. Prav.
Zakaj naj bi ne imel Poetovio
tudi ulice rimskega imperatorja?
Samo če bo cesar zadovoljen s to
uličico?
H koncu še to: Za generala Mai-
stra, osvoboditelja severnih slo-
venskih krajev, kakor pravi tudi
komisija, je bila predlagana uli-
ca severno od hajdinske železni-
ške postaje. Meni se zdi ta predlog
omalovaževanje Maistrovih za-
slug. Kdor prebira literaturo o bo-
jih za našo severno mejo po pfvi
i vojni, bo moral vendar priznati,
da ima Maister levji del zaslug, da
je danes tudi Ptuj slovenski. Ali
ni bilo v tistih burnih dneh nekaj
časa na tehtnici, komu naj pripa-
de slovensko ozemlje na levem
bregu Drave, nam ali Avstrijcem?
General Maister zasluži, da se po
njem imenuje ali sedanji Srbski
trg, za katerega komisija še nima
predloga, ali pa trg okrog gostilne
Beli križ.
V. Klemenčič
Podpiranje zvonika   |
ali malomarnost?
Ze dalj časa opazujemo preči
zvonikom, na strani, ki je obrnje-^
na k Lackovemu spomeniku, raZ'
ne lesene zaboje, naslonjene noj
zvonik, kakor da ga varujejo ali
podpirajo, da se ne bi podrl.
Čudno se mi zdi, da je ravno n*
tem delu mesta, torej pred samimi-
zvonikom, skladišče praznih za»\
bojev in kakor da drugega pro-
stora ne bi bilo. Vsem, ki kakor-
koli s temi zaboji gospodarijo, bij
bilo potrebno dopovedati, da skla-i
diščenje na dotičnem prostoru ni-\
kakor ni v skladu z redom okrog<
zvonika V soboto, nekaj minut po'
tretji uri, je celo neki turist, Ne-i
mec ali Avstrijec (govoril je nem-\
ško), fotografiral zvonik. Kako bo'
predstavil svojcem našo domovi-
no, ko jim bo pokazal to lesenol
ropotijo? t
._.....„      __________-------------    .  ..AJLifljE___J
Jtipšiiici danes šn jiitri
Med prebivalci krajevne skup-
nosti Juršinci je že ves zimski
čas zelo razgibano in živahno.
Društva in organizacije priprav-
ljajo prireditve in veselice, pre-
davanja, hkrati pa živahno pri-
pravljajo gospodinjsko-kuharski
in prikrojevalni tečaj. Razen te-
ga bo tečaj za voznike motor-
nih vozil, predvsem za mopedi-
ste.
V Juršincih ne mine nedelja,
da ne bi bilo sestanka ali česa
podobnega.
Novembra so bili v Juršincili
najaktivnejši lovci, ki so pova-
bili v svoja lovišča številne go-
ste iz inozemstva. Sicer lovci iz
.Tiiršinc precej potrebujejo sred-
stva, ker želijo čim preje zgra-
diti lovski dom. Na to se že pri-
pravljajo, kakor sem zvedel od
Simona Toplaka; v naslednjem
letu bi naj pričeli z gradbenimi
deli. To bo za Juršince nova,
velika pridobitev, ki bi jo mo-
rali podpreti tudi drugi.
Delavska univerza Ptuj — iz-
obraževalni center SZDL v Jur-
šincih prireja enkrat tedensko
Dredavanja in je dvorana vsa-
kikrat polna poslušalcev, kar
preseneča celo predavatelje.
S7DT. Turšinri je že imi-la
letno konferenco « nrav živnh-
no razpravo. Udeleženci so ži-
vahno grajali negativne pojave
v našem gospodarstvu, ki so na-
ši skupnosti zelo škodovali in j
katerih posledice danes čutimo
vsi. Zavzemali so se za večji na-
predek podeželja, ki pa ni mo-
goč brez ustrezne mehanizacije.
Kmetovalec mora danes odšteti
težke stotisočake, če hoče dobiti
že izrabljen kmetijski stroj, po-
tem pa še pričakujemo od kme-
tijstva sodobno proizvodnjo, ve-
liko in kakovostno. Kmetovalci
so prisiljeni odhajati v tujino,
da bi si tam prislužili nujno po-
trebne kmetijske stroje.
Zadnjo nedeljo, 12. t. m., so
zborovali zadružniki KZ >Jože
Lacko«. Tod se namreč priprav-
lja združitev zadrug s Kmetij-
skim kombinatom v Ptuju. Za-
družniki so poslušali Janka
Matjašiča, zadevo pa je pozneje
še obrazložil Janko Marčič. Ne-
kateri, zlasti prizadevncjši kme-
tovalci, so se razburili. Zadruž-
niki v Juršincih so nekoč res
dobro gospodarili in napravili
marsikaj koristnega. S priklju-
čitvijo k zadrugi >Jože Lacko«
niso nič izgubili.
V Juršincih je bilo minulo ne-
deljo popoldne zelo veselo. Pro-
svetno društvo je dobilo goste:
amatersko lutkovno gledališco
iz Maribora, ki je z dvema pred-1
stavama zabavalo mlade in ne
več mlade. Prva predstava ob
13. uri je bila izključno za otro-
ke, druga pa za vse druge.
Na odru so se vrtele lutke:
godci, plesalci kot folklorna sku-
pina čarovnik, magiki, žongler-
ji, živali — predvsem krokodil
in konji, kača in kozel so bili
deležni burnih aplavzov.
Gledalci — otroci kot odrasli,
so bili zelo presenečeni. Kljub
vsemu temu pa je moč ugotovi-
ti, da v Juršincih še vedno mno-
go ljudi ne kaže zanimanja /a
kulturno udejstvovanje. Samo
garanje in skrb, kako bi delal,
da bi lažje živeli, tudi ni nobeno
življenje in je nujno, da se člo-
vek tu in tam razvedri. Tudi
godba, vsakodnevne zastarele
polke in glasbene komedije v
radiu niso vse. Pri tem ni mo^
napredovati, bolj pa. če bomo
obiskovali predavanja, gledali-
šče in druee prireditve, ki bi \
jih bilo v Juršincih precej več,
če bi ljudje kazali zanje več za-
nimanja.
Za nedeljo. 19. t. m., priprav-
lja prosvetno društvo občni
zbor. gasilci pa se pripravljajo
na Silvestrov večer.
Tako nekaterim   prebivalcem
Juršinc ni in ne bo dol? čas.
Jože Bezjak
ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI
SPLOŠNE BOLNIŠNICE DR. JOŽETA POTRČA V
PTUJU
ISKRENO ČESTITAMO IN JIM POŠILJAMO TOPLE
POZDRAVE OB 90-LETNICI OBSTOJA IN DELOVANJA
IN OB ODKRITJU SPOMINSKE PLOSCE REVOLUCIO-
NARJU DR. JOŽETU POTRČU.
PREPRIČANI SMO, DA BODO CLANI TE DELOVNE
SKUPNOSTI TUDI V BODOČE TAKO VESTNO OPRAV-
LJALI SVOJE ODGOVORNO IN HUMANO DELO ZA
BLAGINJO ZDRAVJA IN OSEBNE SRECE DELOVNIH
LJUDI.
OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ IN
OBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV
DRUŽBENIH DE.IAVNOSTI OBCINE PTUJ
francoskim ribičem, ki ure in
ure posedajo ob vodi, da ulove
vsaj nekaj centimetrski pri-
merek, ga nato previdno sna-
mejo s trnka ter spuste previd-
no v vodo, da bo drugič zopet
prijel, ulov pa zabeležijo v
športno knjižico. Ribiška druži-
na se je zaradi tega odločila za
intenzivno vlaganje, da bi tako
nadomestila izgubljeno. Zal pri
tem ne bo mogoče vzpostaviti
prejšnjega stanja, temveč bo
prišlo  do  precejšnje  menjave
nine za povzročeno škodo, ker
sami članski prispevki, ki so si-
cer visoki, za predvideni vložek
ne bodo zadostovali. Sam vložek
pa bo nujno popestriti z drugimi
ribjimi vrstami, ki imajo še po-
goje za življenje v naših vodah,
t. j. som in smuč. Družina je že
letos poskusno vložila eno
smuč je gnezdo (cca 20.000 ko-
sov), ki se je lepo razvilo, ven-
dar še ni ugotovljeno, kako je
nanj delovala poplava. Smuči
nekoč v Dravi niso bili redkost
Stran 4
»TEDNIK« — petek, 17. decembra 1965
Stran 4
Pionirji iiončali JPI
v četrtek,   9. decembra 1965,
so pionirji in mladina ptujske
občine preizkusili znanje iz zgo-
dovine narodno osvobodilnega
boja. Tekmovali so v treh te-
žavno.5tnih stopnjah iz knjige
PTUJ V BOJU ZA LEPSE DNI.
Posebno dobro so se izka;".ali
mlajši pionirji iz Grajene, Sel,
Leskovca, Rodnega vrha, Lov-
renca, mladinci in mladinke iz
ptujskih šol pa so pokazali veli-
ko znanja. Škoda le, da ni'mo-
glo na prireditvi nastopiti še več
učencev. Nekatere šole bodo vsa-
ko leto ob 9. maju organizirale
podobne prireditve. Letos so na
Desterniku učenci vseh razredov
tekmovali na temo KAJ VEM O
LACKOVI ČETI, šola pa je po-
delila najboljšemu razredu pre-
hodni pokal. Tudi v šoli TONE-
TA ZNIDARICA so učenci tek-
movali na temo PTUJ V BOJU
ZA LEPŠE DNI. Prav bi bilo, če
bi tudi ostale šole organizirale
take prireditve, spodbujale
učence k spoznavanju težke zgo-
dovine narodov, ker le tako bo-
do mladi ljudje lažje razumeli
cilj revolucije in se bolj zavest-
no vključili v socialistično gradi-
tev domovine.
Borci in predsitavniki organi-
zacij so toplo pozdravili pionirje
in mladino. Ivan Rau, tajnik
občiinskega   združenja    borcev
NOV, je v svojem nagovoru po-
vedal tudi nekaj spominov iz
partizanskih časov. Z zanima-
njem 90 mladi poslušali tudi Si-
mona BeLšaka, ki jim je pripove-
doval o partizanski tiskarni. V
imenu odbora JPI je čestital
pionirjem Andrej Mršek ter po-
delil pionirskim odredom pri-
znanja za številne uspehe v času
jugoslovanskih pionirskih iger.
Izrekel je priznanje tudi vsem
tistim vzgojiteljem, ki požrtvo-
valno in vztrajno delajo v pio-
nirski organizaciji in ki so omo-
gočili učencem sodelovanje na
tem zgodovinskem tekmovanju,
Vsi učenci, ki so se udeležili tek-
movanja, so prejeli knjižne in
tolažilne nagrade.
Ob zaključku so pionirji izro-
čili šopek nageljnov Vidi Roj ce-
vi, avtorici knjige PTUJ V BO-
JU ZA LEPŠE DNI, ki z vztraj-
nim zbiranjem gradiva o narod-
noosvobodilnem boju na ptuj-
skem območju opravlja važno
delo.
Občinska zveza prijateljev
mladine Ptuj se zahvaljuje vzgo-
jiteljem in-učencem za sodelo-
vanje, trgovskima podjetjema
MERKUR in PANONIJA pa za
nagrade, ki sta-jih dali nastopa-
jočim učencem.
A2
RAZMAH IZOBRAŽEVANJA NA ORMO-
ŠKEM OBMOČJU
NA OBMOČJU OBČINE 0RM02 JE 37 IZOBRAŽEVAL-
NIH ENOT. VEDNO POMEMBNEJŠA VLOGA STROKOVNE-
GA IN DRUŽBENO POLITIČNEGA IZOBRAŽEVANJA.
Izobraževalna dejavnost je
tudi v letošnji sezoni na ormo-
škem obpiočju v polnem'raz-
mahu. Na področju družbene-
ga izobraževanja je organizi-
ranih 11 oddelkov večerne p<^-
litične šole, štirje v Ormožu in
sedem v krajevnih centrih. Ra-
zen tega bodo v krajevnih cen-
trih tudi predavanja z družbe-
no-ekonomsko problematiko ter
krajši seminarji v nekaterih
delovnih organizacijah.
Na strokovnem področju de-
la oddelek večerne politične šo-
le, ki nima stalnih predavanj,
temveč se slušatelji v glav-
nem pripravljajo sami na iz-
pite. Oddelka osnovne šole za
odrasle sta le dva, čeprav je
bilo predvidenih več. To šolo
bi moralo obiskati več tisoč ob-
čanov, ki nimajo končane po-
polne osemletke. Lani načeto
strokovno izobraževanje v to-
varni Jože Kerenčič ho letos
nadaljevano. Verjetno bo ne-
kaj sličnega tudi v trgovskem
podjetju >Zarja<, kjer bi si naj
poslovodje in zainteresirani tr-
govski    pomočniki    pridobili
ustrezno šolsko izobrazbo o bla-
govnem prometu.
Največji in najpomembnejši
tečaj strokovnega izobraževa-
nja bo tečaj za kooperante v
Kmetijski zadrugi Ormož. Tra-
jal bo od 150 do 200 ur.
Na področju poljudnoznan-
stvenega izobraževanja bo ne-
kaj šol ^a starše in življenje
ter povečano število poljudno-
znanstvenih predavanj. Na tem
področju se je delo pričelo že
v novembru in so predavanja
dobro obiskana.
Zelja naših občanov je bila,
da bi bilo poljudnoznanstvenih
predavanj več kot lani, ker se
z intenzivnimi oblikami izobra-
ževanja zajame le relativno
manjši krog ljudi, medtem ko
zajamejo občasna predavanja
večino občanov. Na ormoškem
območju se izobražujejo v 37
izobraževalnih enotah.
D. R.
Drobne zanimivosti
Jedrski institut v VinčI
Na desni obali Donave, 14km
od Beograda je malo mesto Vin-
ča. Ta kraj pozna vsak Jugoslo-
v^, ker je tam institut za jedr-
ska raziskovanja. To je ena naj-
pomembnejših znanstvenih raz-
iskovalnih ustanov v državi. Tod
imajo dva velika jedrska reak-
torja in dva pospeševaLnika, ve-
like elektronske stroje in dru-
ge sodobne tehnične dosežke.
V zadnjem času se svetovna
znanstvena javnost zelo zanima
za najnovejše dosežke radiobi-
ologov na področju zdravljenja
poškodb zaradi obsevanja, ozi-
roma žarčenja.
Institut v Vinči je četrti po
vrsti v Evropi, ki je začel pro-
izvajati kobaltove bombe, ki jih
uporabljajo pri zdravljenju ra-
ka.
V Jugoslaviji imamo jedrska
instituta še v Ljubljani in v Za-
grebu.
Ntijdražje znamke
Lani je bila v Londonu draž-
ba, na kateri so prodajali znam-
ke, ki so jih izdajale j>osamezne
italijanske kneževine do nastan-
ka združene italijanske države.
Na tej dražbi so plačali kupci
za dve znamki 21 tisoč angle-
ških funtov — to sta bili znam-
ki serije savojski križ, ki ju je
izdal napolitanski poštni urad
leta 1860.
Kot je znano, je bila koncem
tega leta napolitanska kneževi-
na priključena k Tiemontu. S
tem je bil storjen odločilen ko-
rak za združitev Italije.
Za velike zneske so bile pro-
dane tudi znamke kraljevine
Sardinije, izdane leta 1851, in
znamke Toskane iz 1958 leta.
Verdi na počitnicali
Verdi je prišel v moderno
zdravilišče. Nekega dne ga je
obiskal novinar, ki je bil prese-
nečen, ko je videl v njegovi so-
bi posteljo, klavir in jedilno mi-
zo. Soba mu je torej služila kot
spalnica, sprejemna soba in je-
dilnica. Vprašal je skladatelja,
zakaj živi v takšni stiski. Verdi
se jo nasmehnil: >Imam cdo sta-
novanje, vendar sem ostale so-
be dodelil originalnim stanoval-
cem. Jih hočete videti?« Novi-
nar je naštel v njih 95 lajn. >Ko
sem prišel sem,« je rekel Verdij,
>so vse te lajne igrale odlomke
mojih oper Rigoletto in Truba-
dur. To je povzročalo silno dol-
gočasje. Pogodil sem se z last-
nikom lajn in si jih za eno leto
izpsodil. Sedaj so tu in jaz lah-
ko počivam.«
Primeren red v kuliinji
madame Dupont
Bolana madame Dupont leži
v postelji in prosi moža, da bi
ji skuhal čaj. Monsieur Dupont
kriči iz kuhinje, da ne more naj-
ti čaja.
Kako ga le ne moreš naj-
ti, saj je vendar na polici v
škatli od kakaa, na kateri piše
>sol«.
Kupujemo novoletna
darila
Bližajo se novoletni prazniki,
ki prinašajo tudi mnogo skrbi,
zlasti tistim, ki se ne morejo
odločiti, kakšno darilo naj ku-
pijo svojim najbližjim, da bi jih
resnično razveselili.
Krajši razgovor v družini ali
v kolektivu o željah ljudi, ki
jih nameravamo osebno obdari-
ti, nikdar ne škoduje, tudi ne
ugotavljanje po izložbah in tr-
govinah, kaj je mogoče kupiti.
V manufakturah, galanterijskih,
tehničnih, kozmetičnih in dru-
gih trgovinah ne bo težko najti
vsaj nekaj, s čimer bomo razve-
selili osebe, ki jih želimo pri-
jetno presenetiti. Marsikje v tr-
govinah vam bodo Ijubez^nivo
svetovali, kaj bi bilo primerno
za ljudi, ki jih želite osrečiti.
Zdaj, v času temeljitega raz-
mišljanja o tem, kaj glede na
razmeroma visoke cene sami
zmoremo in koliko bi naj od te-
ga žrtvovali za svoje bližnje,
pač ne kaže kupovati nikakšne-
ga kiča, stvari brez trajne vred-
nosti in praktične uporabnosti,
ki pa so največkrat dražje kot
umetniško izdelame stvari, okra-
sne aii drugače uporabne vred-
nositi.
Recept ali priparočilo ,kaj
naj kdo kupi, bi bil podoben se-
znamu raznih izdelkov, s kate-
rega bi si ta ali oni kupec izbral
lepo ime in bi po njem potem
zahteval izdelek, ne glede na to,
ali mu res ustreza ali ne. Obda-
rovamje svojcev, znancev ali pri-
jateljev zahteva dobro poznanje
želja in »konjička« tistega, ki
mu je darilo namenjeno, pa tudi
namena obdaritelja, kar bi ž
darilom rad dosegel. Za nepre-
tehtana darila je škoda denarja,
ker ne dosežejo namena. Vsakdo
je že doživel večjo ali manjšo
Obdaritev in si bo moral prizna-
ti, ali je je bil vesel ali ne, in ka-
ko jo je cenil in varoval.
Obdaritev ob novem letu ni
nič manj važna kot obdaritev
ob drugačnih prilikah, zato nam
ob drugačnih prilikah, zato nas
■fl skrb stalno zadolžuje, da
moramo razmišljati, koga bomo
presenetili in kako nam bo to
uspelo.
Ob pogledu na ptujske, veči-
noma okusno urejene izložbe,
pridete zlahka do spoznanja, da
se je izložbeni tehnik potrudil
razstaviti predvsem tisto, blago
in predmete, ki se zdijo po nje-
govem ocenjevanju najprivlač-
nejši za potrošnike. Od te nje-
gove ocene pa smemo le ostati
več ali manj neodvisni, ker se
ne moremo vsi meriti po svojih
zmožnostih s tistimi, ki si naj-
lepše in najdražje lažje privo-
ščijo. Potruditi se pač moramo
v trgovino, nakar nam bo izbi-
ra mnogo lažja glede na ceno in
tudi glede na naš namen.
Kljub vedno večjemu vredno-
tenju dinarja bomo vseeno lah-
ko ugotovili po novoletnih praz-
niifcih, da bodo police v trgovi-
nah precej izpraznjene. Prav
gotovo bo pokupljenih precej
daril in prav toliko bo zadovolj-
nih obdarovancev, ki bodo spre-
menili svoje mnenje o darilih,
ko bodo videli, da se je to zgo-
dilo tudi pri ljudeh, ki so pred
prazniki mislili na nje.'
• ____________N,J..
V IZOBRAŽEVALNIH CENTRIH SZDL
^   V PREJŠNJEM TEDNU
Čeprav vreme ni bilo preveč
ugodno, je bil obisk na preda-
vanjih, ki jih je priredila Delav-
ska univerza Ptuj v izobraže-
valnih centrih SZDL, prav za-
dovoljiv. Največ zanimanja je
bilo za kmetijska predavanja in
za predavanja o zaščiti pred
elementarnimi nesrečami.
V Juršinoih je bilo pri preda-
vanju o obdelavi zemlje 120 na-
vzočih, od tega pretežno pošol-
ska kmečka mladina. Kaj vemo
o potresih in kaj bi morali ve-
deti o njih, je v Trnovski vasi
zanimalo 84 poslušalcev. Tudi
Cirkovce so dobro organizirale
obisk in je v prijetno zakurje-
ni šolski sobi poslušalo 63 vašča-
nov predavanje »Tudi naši ob-
čini poplave ne prizanašajo«. V
Stopercah obiskuje ciklus kme-
tijskih predavanj povprečno 45
kmetijskih proizvajalcev. V Vid-
mu je število obiskovalcev kme-
tijskih predavanj sicer nekaj
nižje, vendar pa poslušalci zelo
živahno sodelujejo v razpravah
in se ustavljajo pri mnogih ze-
lo pomembnih vprašar.jih s tega
področja. Trditev, da je glavno
težišče sploh na razpravah in ne
na samih predavanjih, velja v
vseh izobraževakiih centrih. OW
boljši organizaciji s strani vod-
stev izobraževaHnih cenitro^', bi
lahko bil tudi obisk ponekod
boljši, je pa treba nekoiliko niž-
ji obisk v zadnjem času pripi-
sati tudi slabšiim vremenskim
prilikam. Poljudne šole imajo
nekako ustaljeno število obisko-
valcev, največ zanimanja kaže
mladina za šole za življenje.
Žal, v njih ni nikoli dovolj časa,
da bi mladina prejela zadovo-
ljive odgovore na svoja pre-
mnoga vprašanja.
V Juršincih in v Markovcih
so končane vse priprave za za-
četek gospodinjsko kuharskih
tečajev. V kratkem bo tudi v
Majšperku začel gospodinjsko
kuharski tečaj, za katerega bo
dala Tovarna volnenih izdelkov
v Majšperku na razpolago pro-
store obratne kuhinje.
KUHARSKI TEČAJ V PODGORCIH
Pred kratkim se je pričel v
Podgorcih kuharski tečaj, ki ga
je organizirala tamkajšnja mla-
dinska organizacija. Tečaj bo
trajal 15 dni. Obiskuje ga 25
mladink.
Za kuharski tečaj je bilo v
Podgorcih in v bližnji okolici
veliko zanimanje. Poleg mladi-
ne so se zanimali za tečaj tudi
odrasli, predvsem matere in go-
spodinje. Tečajnice bodo pri-
sostvovale praktipnemu in teo-
retičnemu pouku iz gospodinj-
stva, seznanile se bodo s kalo-
rično in vitaminsko vrednostjo
živil, s pravilno prehrano in
serviranjem. Namen tečaja je
nuditi tečajnicam osnovno zna-
nje in praktične izkušnje pri
pripravljanju in serviranju hra-
ne.
Po končanem kuharskem te-
čaju bo organizirala krajevna
organizacija RK Podgorci tečaj
prve pomoči, ki bonrajal 20 ur.
Zaživelo je tudi tamkajšnje
kulturnoprosvetno društvo, saj
nameravajo v tekoči sezoni
uprizoriti vsaj eno odrsko delo.
Mladinski aktiv ZMS Pod-
gorci šteje 65 članov in je po-
stal v zadnjem času prizadeven
in delaven. Težave ima le, ker
mu primanjkuje denarja za na-
kup potrebne klubske opreme
in nima prostora. Sestanki so v
eni izmed učilnic osnovne šole.
Na njih govorijo o tekočih kra-
jevnih in občinskih problemih.
Sestanki so dobro obiskani in
vsestransko pripravljeni. V
Podgorcih je primemo urejeno
strelišče za malokalibrsko pu-.
ško, ki služi za občinska in kra-
jevna tekmovanja v streljanju.
Rešeno je tudi vprašanje stano-
vanj za učitelje, saj je bil zgra-
jen pred leti blok za učitelje,
lovci pa imajo lovski dom.
R. D.
Omarice prve pomoči
od zavarovalnice Maribor
Zavarovalnica Maribor se je
odločila nabaviti za vse šole na
svojem območju, ki imajo za-
varovanih vsaj 80 »/o in več od-
stotkov učencev, omarice in
opremo prve pomoči, poleg tega
pa bo organizirala tudi preda-
vanja o prvi pomoči in sklicala
konferenco s predstavniki vseh
šol v zvezi s prijavljanjem otrok
v zavarovanje.
Med šolami v ptujski in or-
moški občini, ki so doslej zava-
rovale 80 — 100 "/o učencev, so
šole Cirkovce, Posebna šola Ptuj,
Kmetijska šola Turnišče, osnov-
na šola Dornava, Grajena in Or-
mož. Med ,50 in 79 "/o zavarova-
nih učencev imajo šole Hum,
Markovci, Kog, Majšperk, Pod-
gorci, Središče, Stoperce, Velika
Nedelja, Hajdina, Juršinci,
Podlehnik, Sela, Tomaž in 2e-
tale. Do 49 "/o učencev imajo za-
varovane šole Desternik, Ivanj-
kovci, Polenšak, Breg, Cirkula-
ne, Kidričevo, Miklavž, Trnov-
ska vas, Vitomarci, Gorišnica,
Naraplje, Videm in Ptujska go-
ra. Prijavnic za zavarovanje še ni
prejela zavarovalnica od ESS
Ptuj, gimnazije Ptuj, osnovne
šole »Franca Osojnika«, »Toneta
Znidariča« in Učiteljišča Ptuj
ter od osnovnih šol Rodni ^^rh,
Zavrč, Leskovec in Gruškovje.
Namen nabave omaric prve
pomoči je, da bi poškodovanim
takoj pomagali in obvarovali po-
škodovane pred težjimi posledi-
cami, predavanj o prvi pomoči
pa, da bi že učenci poznali vse
možnosti, kako poškodovanim
takoj in najlažje pomagati.
V. J.
Tečaji prve pomoči
Občinski odbor RK Ormož
organizira v tekoči izobraževal-
ni sezoni tečaje prve pomoči na
Vinskem vrhu, v Podgorcih, pri
Tomažu in drugod. Stroške te-
čajev bosta plačala občinski od-
bor RK in Zavarovalnica Mari-
bor. Namen predavanja bo
usposobiti tečajnike za nudenje
prve pomoči. Predavanja bodo
obsegala tudi ravnanje s pone-
srečencem, obvezovanje in dru-
go. Vsak tečaj bo trajal 24 ur,
tečainikom na bodo oredavali
zdravniki in medicinske sestre.
Za tečaj prve pK>moči je na or-
moškem območju precejšnje za-
nimanje, saj pričakujejo, da se
bo vseh tečajev udeležilo nad
100 tečajnikov.
Največje zanimanje za tečaj
prve pomoči itna predvsem žen-
ska mladina. Zanj pa se zani-
majo tudi odraslL
Pionirska tribuna
Haloške griče pokriva
snežna odeja
Imeli smo pouk. Ko sem pogle-
dala skozi okno, sem videla, da
so se dežne kaplje spremenile v
snežinke. V začetku so padale
redko, pozneje pa je že močno
snežilo. Ko smo se vračali, smo
govorili, kako se bomo sankali in
smučali.
Zvečer sem bila radovedna,
kakšno je vreme, zato sem po-
gledala skozi okno in videla, da
je bilo že za dve pedi snega.
Veselila sem se jutra. Noč sem
dobro prespala. Zjutraj sem vstala
in videla, da pokriva haloške gri-
če debela snežna odeja. S pod-
strešja sem prinesla hišico za
otičke, jo pripela na okno in va-
njo nasula drobtinice. Mnoge ptič-
ke so se zbirale in hlastno jedle
drobtinice. Potem sem odšla v
šolo. Pred poukom smo govorili
o zimi. Bili smo veseli. Ko smo
Ui iz šole domov, smo se kepali
n sklenila sem, da bom naredila
snežnega moža, kar sem tudi sto-
pila.
Predstavnica
pionirskega odreda Podlehnik:
Branka Regvat,
učenka 6. b razreda
NOVOLETNA
i^unaj mrzel veter piha,
mežinka v vetru se vrti.
le počasi staro leto
končuje svoje dni.
Družina je pri mizi zbrana,
pred njimi jelka,
vsa lepo je okrašena,
v temi krasno sveti se.
Cas p>očasi teče dalje,
nestrpni so že vsi.
Komaj čaka že družina,
na vesele, nove dni.
A ko končno kazalec
se pomakne na dvanajst,
oče vstane in naznani:
»Novo leto tukaj je!«
Jože Šiker, član do-
pisnega krožka osn.
šole  »Tone Znida-
rič«, Ptuj
Delavska univerza
Ptuj
Predavanja v izobraže-
valnih centrih SZDL
20. december 1965
PTUJ: V šoli za življenje na
ekonomski šoli bo I. del predava-
nja »Spolne bolezni«. Predava
Meta FelcTin.
PTUJ: Vzgojna tribuna v Soli
za starše na Osojnikovi šoli.
JURSINCI: Sodobna Izboljšava
goveje črede. Predava in vodi
razgovor kolektiv veterinarskih
strokovnjakov.
TRNOVSKA VAS: Zdravstvena
zaščita pri 'e]en:ientarnih nesrečah.
Predava Janko Korpar.
VIDEM: Gnojenje zemlje (uCi-
nek organskih in mineralnih gno-
jil, ekonomika gnojenja z m'me-
ralnimi gnojili za posamezne kui-
ture, film). Predava Matko Žem-
ljic.
21. december 1965
VITOMARCI: Sodobna izboljša-
va goveje črede. Predava in vodi
razgovor kolektiv veterinarskih
strokovnjakov.
ROGOZNICA: Vzgojna tribuna
v šoli za starše.
PTUJ: Spolno življenje in so-
dobno urejevanje rojstev. Preda-
va dr. Ciril Korpar v šoli za elar-
še — v šoli »Toneta Znidariča«.
22. december 1965
LOVRENC:   Zaščitna   sredstva
(njih učinek in rokovanje v rast-
linski proizvodnji, najnove^'i za-
ščitni proizvodi). Predava inž.
Egon Z«rec.
23. december 1965
POLENŠAK: Sodobna izboljša-
va goveje črede. Predava in vodi
razgovor   kolektiv   veterinarskih
strokovnjakov.
PTUJ: Najpogostejše napake
staršev prt vzgoji otrok. Predava
Karel Sepec v šoli za starše
»Franca Osojnika«.
GRAJENA: Kako bi pomagali
temu otroku? Konkretni primeri.
Razgovor  vodi Franc Hribernik.
24. december 1965
PTUJ: Odnosi med spoloma —
psihološko ' vidiki. Predava
v šoli za življenje na gimnaziji
Karel Sepec.
Otroški vrtec v primernih
prostorih
Nedavno se je preseUl otro-
ški vrtec v Ormožu v na novo
adaptirane in preurejene pro-
store v Poštni ulici 6. Zgradba,
ki je več deset let služila za sta-
novanje, je pred kratkim posta-
la skoraj polna mladih in rado-
vednih obrazov. Nakup in adap-
tacija sta veljala približno 13
milijonov dinarjev. Za potrebe
vrtca je največ prispevala ob-
činska skupščina Ormož, precej
pa tudi kmetijska zadruga Or-
mož in Žaga v Ormožu, ki je
obrat Marlesa iz Maribora.
Potreba po primernejših pro-
storih za vrtec v Ormožu se je
kazala že vrsto let. Stari ; rosto-
ri vrtca zaradi lokacije niso bili
več primerni. Vrteč je ostal brez
igrišča, zgradba pa je-bila že
itak pretesna.
V novih prostorih vrtca je pet
igralnic, kuhinja, sanitarne na-
prave, slačilnica in predsoba.
Slabost zgradbe je v tem, da so
stene vlažne, kar pa bodo v krat-
kem rešili s stenskimi oblogami!
Prostori so svetli in prostorni,
manjka le oprema, ki jo bodo
nabavili v prihodnjem letu. Spo-
mladi bodo uredili otroško igri-
šče na dvorišču vrtca. Kolektiv
tovarne *Jože Kerenčič« se je
obvezal urediti igrišče, ki bo v
celoti služUo samo za potrebe
vrtca.
Ob primernem strokovnem
kadru je v vrtcu dovolj prosto-
ra za 60 otrok. Sedaj jih obisku-
je vrtec 30, vendar lahko priča-
kujemo, da se bo število otrok v
vrtcu povečalo.
S tem, da so urejeni prostori
vrtca, bo njegova vloga večjega
pomena. Vrtec ne bo več samo
zavetišče otrok zaiposlenih ma-
ter, temveč vzgojno varstvena
ustanova. Ta sprememba bo v
celoti realizirana prihodnjo je-
sen, ko bo dobil zavod potreben^
strokovni kader. Takrat se bo-*
sta namreč zaposlili v vrtcu dve
štipendistki občinske skupščine
Ormož v srednji vzgojiteljski
šoli. S prvim decembrom je bila
uvedena v vrtcu samostojna ku-
hinja, v kateri dnevno priprav-
ljajo dva topla obroka.
Cena varstva in hrane otrok
ie zelo ugodna, saj znaša meseč-
no varstvo s hrano od 8000 do
8500 dinarjev. Čeprav šo se zvi-
šale cene prehrambnim pred-
rnetom, je ceha V vrtcu ostala
nespremenjena.
Otroci v zavodu so razdeljeni
v dve skupina. V prvi so starej-
ši od 4,5 do 7 let, drugo pa se-
stavljajo otroci od 4,5 let nav-
zdol. Dopoldne imajo otroci ob-
vezen program, popoldne pa je
spanje. Otroci se v vrtcu dobrO
počutijo, kar je videti po nji-
hovih zadovoljniih, rdečih obra-
zih. Dopoldanski čas izkoristijo
z risanjem, petjem, modelira-
njem, obravnavajo pravljice, z
gledanjem lutk in krajših fil-
mov.
Otroci v vrtcu se že priprav-
ljajo na prihod dedka Mraza. Ob
tej priložnosti bodo pripravili
krajši program, dedek Mraz pa
bo obdaril o(tročičke s skromni-
mi darili, za katera bodo starši
prispevali po 600 dinarjev. Za-
vod bo izpopolnil izbiro igračk
in jih bo ob tej priložnosti dal
v uporabo.
V praznovanje z dedkom Mra-
zom se lahko vključijo tudi
ostali predšolski otroci, čeprav
niso gojenci zavoda. D. R.
Manjša skupina otrok v ormoškem vrtcuj
stran 5
»TEDNIK« — petek, 11. decembra 1965
Stran 9
Cez štiri leta bo praznoval
Ptuj 1900-letnico
Pogovor s prof. Antonom Klasincem
ob desetletnici Zgodovinskega arhiva
Obiskali smo prof. Antona
Klasinca, direktorja ptujskega
zgodovinskega arhiva.
Pod besedo arhiv si predstav-
ljamo nestrokovnjaki dolge po-
lice, naložene s starimi, zapra-
šenimi papirji. Kaj piše na
njih? Statuti, grajski urbarji,
pogodbe, sodne odločbe... 400,
500 let stari dokumenti, pa tudi
novejši. Tudi tisti, ki jih danes
pišejo in jih bodo jutri, poju-
trišnjem dali v arhiv. Dolgočas-
na reč, bi kdo rekel. Pa ni. Rav-
no v teh listinah so nam verno
ohranjeni podatki iz davnih
časov. Ti podatici nam res pri-
kazujejo na videz dolgočasne
številke, letnice, imena, opise
dogajanj. Toda za njimi se skri-
va živo življenje. To življenje
vidita zgodovinar in arhivar
tako, da nam lahko s svojimi
raziskavami kolikor mogoče na-
tančno, in z dokazili, ki so ohra-
njena, primerno obnovita živ-
ljenje v preteklosti.
Prosili smo prof. Antona Kla-
sinca, da odgovori na nekaj
vprašanj.
LETOS PRAZNUJE PTUJSKI
ZGODOVINSKI ARHIV DE-
SETLETNICO USTANOVITVE.
KAKO STE ZBIRALI ARHIVA-
LIJE, DA IMATE ZDAJ PO
DESETIH LETIH ŽE TOLIKO
LEPO UREJENIH ZBIRK?
Arhivsko gradivo, ki smo ga
bili prevzeli od muzeja in v po-
znejših letih s terena, urejamo
načrtno že od leta 1954. Uspeh
tega desetletnega načrtnega de-
la je danes res že viden, ven-
dar nas čaka še mnogo raziskav
in analiz že zbranih in eviden-
tiranih arhivalij. Skozi devet let
sta to delo opravljala le dva ar-
hivska delavca. Danes so v za-
vodu že štirje, zato gre vse hi-
treje od rok. Pri vsem pa je nuj-
no potreben dobro izdelan na-
črt ter stalna količinska in ča-
sovna kontrola nad uresničeva-
njem delovnega načrta. Sodelav-
ci pa se morajo neprestano stro-
kovno poglabljati in učiti, kajti
nobena  šola,  tudi visoka,  ne
more   dati   pravih,   praktično
u&p>osobljenih arhivskih strokov-
njakov. Vsemu temu se mora
pridružiti še ljubezen do dela in
oni stari idealizem, ki mu danes
pravimo dobra volja in angaži-
ranost. Z novo arhivsko zakono-
dajo se uvršča tudi dejavnost
arhivov med one strokovne služ-
be, ki so družbi potrebne in tudi
obvezne.  Tudi  služba varstva
arhivskega gradiva, ki jo oprav-
ljajo arhivski zavodi, postaja s
tem obvezna, kar pomeni, da na-
stopa za arhive novo obdobje. V
zavodu  imamo doslej  zbranih
kakih 600 tekočih metrov gra-
diva, na terenu   (pri delovnih
organizacijah) pa se nahaja na
področju ptujske in ormoške ob-
čine v obvezni evidenci okrog
3700 metrov arhivskega gradiva.
Tudi ta material se bo začel v
določeni  količini kmalu preli-
vati v stalne fonde zavoda. S
tem pa nastaja vprašanje name-.:
stitve, hrambe in ureditve teh i
obsežnih arhivalij. |
RAZSTAVA »PTUJ SKOZI
STOLETJA«, KI JO JE POD
VAŠIM VODSTVOM PRED,ME-
SECI UREDIL ARHIV, IN VAŠI
ZANIMIVI SESTAVKI »IZ TI-
SOČLETNE ZGODOVINE PTU-
JA« V PTUJSKEM »TEDNIKU«
SO PRITEGNILI NE LE PTUJ-
CANE, TEMVEČ TUDI ŠIRŠI
KROG BRALCEV NA DEZELL
NAŠI LJUDJE SE TOREJ NE
ZANIMAJO LE ZA ŠPORT?
Razstava zgodovinskega arhi-
va v septembru naj bi bila zu-
nanja   manifestacija    arhivske
službe in prizadevanj delovne
skupnosti zavoda ob njegovi de-
setletnici. Obenem naj bi zbu-
dila zlasti med mladino zanima-
nje za  zgodovinsko preteklost
Ptuja in njegovega okoliša ter
tako potrdila staro resnico, da
je spoznavanje  narodove pre-
teklosti najbo],.'9 sredstvo za ra-
zumevanje sedanjosti in obliko-
vanje prihodnosti.  Menim,  da
je razstava ta namen v polni
meri dosegla. Zgodovinski arhiv
je v tesnem sodelovanju s ptuj-
skimi   prosvetnimi   delavci   in
vodstvi šol uspel, da je razstavo
v štirinajstih dneh obiskalo nad
2000 mladih ljudi iz vseh ptuj-
skih in okoliških šol prve in
druge stopnje. Iz ostalih slojev
je obiskalo razstavo nad 1000
ljudi, kar je za ptujske razmere
tudi  razveseljivo.   Nadvse  za-
dovoljiv obisk razstave doka-
zuje, da se naš človek, bodisi
mlad ali odrasel, v precejšnji
meri zanima tudi še za kaj dru-
gega kot samo za šport in cenene
popevke ter za golo pridobivanje
materialnih vrednot in dviga-
nje osebnega standarda. Seveda
pa je treba najti do ljudi pravo
pot; zbuditi jim je treba zani-
manje in jih primerno voditi na
poti spoznavanja in prisvajanja
kulturnih in umetniških  vred-
not   preteklosti   in   sedanjosti.
Sestavki v »Tedniku« imajo ria-
men, da bi ta rahla zainteresi-
ranost javnosti za preteklost na-
šega mesta in podeželja tudi po
končani razstavi prehitro ne za-
mrla. Prizadevanja za kulturno
aktivizacijo občinstva  zadevajo
povsod na velike in skoraj ena-
ke težave. Razlogov zanje ne bi
tukaj razčlenjeval. Poudariti pa
je treba, da pri končnih uspehih
teh prizadevanj v veliki meri
soodloča   moralno-politična   in
idejna zavest tistih, ki nastopajo
danes   kot   nosilci   naprednih
družbenih idej v upravi, gospo-
darstvu in kulturi.
PROSTORI ZGODOVINSKE-
GA ARHIVA SO TESNI IN
NATRPANI KLJUB TEMU, DA
STA VAM BILI PRED KRAT-
KIM DODELJENI DVE SOBI.
PRAV GOTOVO IMATE NA-
ČRTE, KAKO BI DOBIL AR-
HIV PRIMERNEJŠE IN SO-
DOBNEJŠE PROSTORE. KAKO
BI SE TO KLJUB VARČEVA-
NJU UREDILO?
Za uspešno načrtno delo v
arhivu so razen finančnih sred-
stev in primernih strokovnih
kadrov potrebni zlasti ustrezni
prostori za arhivska skladišča.
Borba za prostore se vleče kot
rdeča nitka skozi vse desetletje
razvoja in dela zavoda. Ptuj ima
v okviru starega mesta več spo-
meniško zaščitenih hiš. Zavod
si prizadeva, da bi mu ptojska
občina kot njegova ustanovite-
ljica dodelila in postopno ure-
dila eno teh zgradb. Adaptacije
starih hiš res niso poceni, to
vemo. Kljub temu naj bi čim-
prej padla odločitev o izbiri
najprimernejše zgradbe, da bi
mogli začeti s prvim adaptira-
njem že prihodnje leto. Zavod
pripravlja v tej zvezi stvarne
predloge, ki jih bo predložil
ustanoviteljici v pretres in od-
ločitev, ponovno pa je že pouda-
ril vsem pristojnim činiteljem,
da je od rešitve vprašanja ar-
hivskih pro:torov odvisen na-
daljnji obstoj samostojnega ar-
hivskega zavoda v Ptuju. Zelja
delovne skupnosti zavoda je, da
bi mogel jubilejno 1900. leto
mesta Ptuja praznovati že v
lastni hiši.
ŠE ENO VPRAŠANJE, KI BO
MORDA ZANIMALO PTUJCA-
NE KOT »LOKALNE PATRIO-
TE«. ALI JE RES PTUJ NAJ-
STAREJŠE MESTO NA SLO-
VENSKEM OZEMLJU? LETA
1969, T. J. Cez štiri LETA,
BO PRAZNOVAL PTUJ 1900-
LETNICO USTANOVITVE. JU-
BILEJ, S KAKRŠNIM BI SE
MOGLO PONAŠATI LE MA-
LOKATERO MESTO.
Trditev, da je Ptuj najstarej-
še mesto na Slovenskem, bi bila
morda prenagljena, zato je kljub
lokalni zavzetosti za zgodovin-
sko preteklost tega našega me-
steca ne vzdržujem. Odgovor na
to vprašanje prepuš^m zgodo-
vinarjem in arheologom. Zgodo-
vinsko dejstvo pa je, da so Rim-
ljani za cesairja Avgusta v kr-
vavih vojnih pohodih osvojili in
trajno zasedli prostrana ozemlja
med Jadranskim morjem in
srednjo Donavo. Tedaj je bilo
vključeno v rimski imperij tudi
sedanje slovensko ozemlje. V
tistem času sta na najvažnejši
prometni zvezi iz Panonije v
Italijo nastala vojaška tabora v
Emoni (Ljubljani) in v Poeto-
vioni (Ptuju). Prvič je omenjen
Ptuj v zgodovinskem slovstvu
leta 69 po našem štetju. Rimski
zgodovinar Tacit nam namreč
poroča v svojem delu Historiae
(III, 1), da je bUo tega leta v
Ptuju (Poetovio) važno vojaško
zborovanje, na katerem so le-
gije podonavskih provinc pro-
glasile poveljnika Vespazijana
za vladarja. Leto 69 smo torej
Ptujčani izbrali kot »rojstno«
leto svojega mesta. Zato tudi
nameravamo leta 1969 prazno-
vati njegovo 1900-letnico. Idejo
za proslavo te častitljive oblet-
nice je sprožil ptujski muzej,
poprijele pa so Jo vse tukajšnje
kulturne in druge ustanove ter
družbenopolitične organizacije;
njeno realizacijo bo omogočila
skupščina občine Ptuj, ki bo v
kratkem imenovala poseben od-
bor za izvedbo jubilejnih pro-
slav. Te bodo trajale vse leto
1969 in se bodo začele z znanimi
folklornimi prireditvami (kuren-
tovanjem itd.). Med letom se
bodo vrstile razstave in druge
prireditve. Omenim naj, da bo
v istem letu praznovala stolet-
nico   tudi   ptujska   gimnazija.
K.   I
Prebivalci Haloz so zelo
gostoljubni
Letos novembra je bilo nekaj
enot iz ptujske garnizije JLA
na vajah na območju Haloz.
Ker je bilo precej deževnih dni,
smo bili toliko bolj navezani
na prebivalstvo in smo imeli
srečo, da smo naleteli na zelo
topel in prisrčen sprejem pri
ljudeh, ki jih živi večina še v
zelo skromnih razmerah. Bili
smo nenadni gostje, na katere
niso pripravile prebivalstva ni-
ti politične organizacije. Ob-
čudovali smo prisrčnost halo-
ških ljudi in kako hitro smo
postali domači in dobri znaci.
Tradicionalna gostoljubnost
našega ljudstva nima meja in
se ta iz Haloz ne razlikuje od
gostoljubnosti prebivalstva iz
drugih krajev naše domovine.
Preveč družinskih in osebnih
imen bi moral našteti, če bi ho-
tel omeniti vse, ki so nam bili
naklonjeni in katerim bi se po
tej poti rad zahvalil ob našem
Erazniku JLA ter bi jih pova-
il k nam.
Naj navedem vsaj nekaj na-
selij, kjer smo se zadrževali in
od koder smo odnesli prijetne
vtise. Na območju Žetal smo
doživeli vsestransko pomoč in
razumevanje ljudi za naše tre-
nutne potrebe. Spali smo lahko
na senu, mokri vojaki so se
lahko posušili v kuhinjah in
sobah, lahko smo porabili ne-j
omejene količine vode itd.,
skratka, ljudje so nam poma-
gali z vsem, kar je bilo v nji-
hovih močeh. Posebno pozor-
nost pa so nam izkazale druži-
ne, katerih sinovi so v JLA v
drugih republikah, ki so tudi
veseli gostoljubnosti tamkajš-
njega prebivalstva, ko se znaj-
dejo v enakem položaju, kot
smo se mi tukaj. Krajevna pi-
sarna v Zetalah nam je dala na
razpolago svoje prostore in
drugo, kar smo potrebovali. Vsi
smo imeli vtis, da se vsi čuti-
jo počaščeni s tem, da smo pri-
šli v njihove kraje, kamor
malokdo zahaja.
Več časa smo se zadrževali v
Narapljah, kjer smo ugotavlja-
li še skromnejše razmere kot
na območju Zetal. Tukaj nas
je iznenadil prvi sneg. zato
nam je ljubeznivost ljudi toli-
ko bolj dobrodošla. Napolnili
smo nekaj hiš. Vojaki-rezervi-
sti ter rezervni podoficirji in
oficirji so takoj poiskali nekaj
svojih znancev in prijatel. iv.
Dolgo niso imeli suhih grl in
tudi dobrega razpoloženja ni
manjkalo. Veselo je bilo kot na
kakšnem slavju, V krajih, ka-
mor malokdo pride, so ljudje
veseli obiskov in gostov in z
nami niso delali razlike. V šo-
li je našla svoje prostore ko-
manda naših enot. V njih smo
imeli sestanke in opravljali
razna svoja dela. Zvečer se je
razlegalo petje daleč v okolico
našega bivališča. Pridružili so
se nam domači fantje, ki so
nam pripovedovali o tem, kje
so služili vojaški rok, kako so
se jim dopadli ljudje in kraji,
običaji in ostalo. Nastala so no-
va poznanstva in prijateljstva
in tudi ponovna snidenja bodo
vedno prijetna.
Najdalje smo ostali na ob-
močju Ptujske gore in pri Zu-
pečji vasi, kjer smo se sezna-
nili z mnogimi družinami de-
lavcev iz tovarne glinice in
aluminija >Boris Kidriče Kidri-
čevo. Tudi tukaj so nas lepo
sprejeli in imamo na vse naj-
lepše spomine.
Taka srečanja in poznan-
stva pripadnikov JLA s prebi-
valstvom s podeželja vzbujajo
spomine na enaka medvojna
srečanja in spoznavanja s par-
tizani in kurirji pod težkimi
oogoji, ko je na vsak stik pre-
>ivalstva s podeželja z obisko-
valci prežal sovražnik. Vendar
se ljudstvo tudi tega ni ustra-
šilo, ker se je zavedalo, da
sprejema pod svojo streho ne-
ustrašne borce za svobodo In da
tudi sami nekaj prispevajo za
osvoboditev.
Mi smo obiskali kraje v teh
predelih v miru in brez bojaz-
ni, da bi nas opazoval sovraž-
nik. Prepričali smo se tudi se-
daj, da se naše ljudstvo na po-
deželju dobro zaveda važnosti
zavarovanih meja, da lahko v
svoji domovini mirno dela in
ustvarja za lepše svobodno
življenje in za lepšo bodočnost
svojega in naslednjih rodov.
ZE 25. DECEMBRA:
BREZ VIZUMOV Z
AVSTRIJO, ITALIJO IN
MADŽARSKO
PREDLAGAJO ODPRAVO VIZU-
MOV ZA TURISTE IZ SE 14
DEŽEL
— Kaže, da utegnejo začeti upo-
rabljati določila sporazuma o od-
pravi vizumov med Jugoslavijo in
Italijo, Avstrijo In Madžarsko že
25. decembra. S tem bi se število
dežel, 8 katereme smo odpravili
vizume, povečalo na 19.
Za prihodnje leto predlagajo od-
pravo vizumov s že 14 državami.
Za učinkovitejši turistični promet
bi odprli šest novih stalnih in 12
sezonskih mejnih prehodov, tako
da bi jib imeli skupino 66.
18 let TBC bolnišnice v Ormožu
STOPETINŠTIRIDESET BOLNIKOV V ORMOŠKI BOLNIŠ-
NICI. OSKRBNI DAN 4416 DINARJEV. LETOS SE JE V BOL-
NIŠNICI ZDRAVILO 521 BOLNIKOV.
Glede na veliko razširjenost
tuberkuloze v naših krajih, še
posebej pa v Pomurju, Halozah
in Slovenskih goricah, je bila
v maju leta 1948 odprta v Or-
možu bolnišnica za pljučno tu-
berkulozo. Predtem je bila v
teh prostorih splošna bolnišnica,
ki je v glavnem služila potre-
bam bližnje okolice. V letu
1950 je postala bolnišnica spe-
cialna bolnišnica za tuberkiilo-
zo, ko je začel z delom zdrav-
nik-specialist. V 18-letnem ob-
dobju so bili doseženi številni
uspehi in pridobljene mnoge
izkušnje.
Proti koncu letošnjega novem-
bra se je zdravilo v bolnišnici
145 bolnikov, od tega 85 mo-
ških in 60 žensk. Bolnišnica
ima   104   standardne  postelje.
Zaradi polne zasedenosti sko-
zi vse leto in včasih prezasede-
nega obstoječega posteljnega
fonda so začasno namestili na
oddelku za delovno terapijo v
drugem nadstropju nadaljnja
ležišča, tako da obsega S'edaj
posteljni fond bolnišnice 145
postelj.
V bolnišnici se zdravi 37 ak-
tivnih TBC bolnikov, 83 bolni-
kov kronično boluje za TBC ali
imajo okvare na pljučih, 25
bolnikov pa boluje za rakom ali
astmo. Letos je sprejela bol-
nišnica na zdravljenje 372 pa-
cientov, odpustila pa jih je 375,
Tako se je skupno zdravUo v
ormoški bolnišnici 521 bolnikov.
Letos je bilo opravljenih nad
50 tisoč oskrbnih dni. Vsak
oskrbni dan velja od prvega
oktobra letos 4416 dinarjev,
predtem pa je veljal 3750- di-
narjev.
Povprečna doba zdravljenja
je 95 dni. Lani in letos je bilo
sprejetih v bolnišnico približ-
no 30 pacientov po direktni na-
potitvi z internega oddelka
ptujsike bolnišnice.
V ormoški bolnišnici se sre-
čujejo s kadrovskimi težavami,
saj zdravi 145 bolnikov en sam
zdravnik. Bolnišnica bi potre-
bovala vsaj tri zdravnice, med-
tem ko je medicinskih sester
dovolj.
Odstotek bolnikov s TBC obo-
lenjem je v ormoški bolnišnici
po številu standardnih postelj
znatno višji v primerjavi s šte-
vilom zasedenih in v primerjavi
z ostalimd pljučnimi in nepljuč-
nlmd boleznimi. Vsa leta sem
je kolektiv bolnišnice v zgrad-
bo veliko investiral in bi sedaj
vsaka druga preureditev bol-
nišnice zahtevala zopet nova
sredstva, kar je tudi nesmotrno
in ne ustreza duhu časa in raz-
voja. S tem da bo v kratkem
ukinjena tuberkulozna bolniš-
nica v Ormožu, bodo preselje-
ni aktivni TBC bolniki v TBC
bolnišnico na Pohorje, po po-
trebi pa tudi na Golnik,
Drago Rizman
Iz tisočletne zgodovine Ptuja
16
MESTO OB DRAVI - ŽRTEV POŽAROV IN NARA-
SLIH VODA
Cesarju Leoipoldu .(1658-1705)
se je posrečilo, da je za vselej
zaustavil napredovanje Turkov
in jih po neuspelem obleganju
Dunaja jeseni leta 1683 potisnili
iz Ogrske in Slavonije ter Hr-
vatske do Beograda.
1663 - Ptuj v nepo-
sredni nevarnosti pred
Turki
Zadnjič je Ptuj neposredno
doživel nevarnost turškega vpa-
da leta 1663, ko so Turki zbrali
ogromno vojsko in se pomikali
proti meji. Toda poleti 1664 je
cesarski poveljnik grof Monte-
cucoli pri St. (3-othardu ob Rabi
zmagoslavno potolkel turško
vojsko. Tako je bila rešena pred
Turki Štajerska in tudi Ptuj.
V tistih zgodovinskih dneh je
doživel Ptuj velike vojne pri-
prave. Okrog mesta so se zbira-
le vojaške čete, mesto samo pa
se je moralo na cesarjev ukaz
pripraviti za obrambo. Mestni
sodnik Guffante je dal oborožiti
vse meščane; na mestne utrdbe
s-o postavili topove, obzidje in
<avižna vrata so v naglici popra-
vili, zgradili še posebne okope;
liiše izven obzidja in v njegovi
Tieposredni bližini so porušili.
IMesto samo so popolnoma zaprli
23. promet, vanj niso pustUi niti
štirih stotnij italijanskih pešcev,
ki so bile poslane kot posadka
mestu na pomoč. Po zmagoslav-
ni bitki in zmagi nad Turki pri
St. Gothardu je dal postaviti v
večen spomin na ta dogodek groi
Jurij Sauer, gospodar na Borlu,
pred minontskim samostanom
visok steber z Marijinim kipom.
Ta spomenik je stal v Ptuju do
leta 1941, ko ga je dal okupator
odstraniti, češ da ovira promet.
Požari v P&u[u
Za srednjeveški Ptuj in za vsa
mesta tistega časa so bile zna-
čilne ozke ulice s hišami, ki so
se vrstile tesno drug^a ob drugi.
Za prednjimi stanovanjskimi in
delovnimi prostori so se v ozad-
ju na ozkih parcelah vrstila go-
sipodarska poslopja: hlevi, seni-
ki in shrambe za vozove ter pri-
delke. Stavbe so bile delno še le-
sene, hiše krite s skodlami, del-
no pa še s slamo.
Zato se ne smemo čuditi, da
so v vseh takih mestih pogosto
razsajali požari, ki so uničili po
cele mestne četrti. — Tako je bi-
lo tudi v Ptuju.
O požarih beremo v starih kro-
nikah tole:
V požaru, ki je izbruhnil 8. ma-
ja 1684 in je trajal tri dni. je na-
>lo smrt 35 ljudi. Tudi mestna
uerkev se je vnela, cerkveni 1
stolp se je zrušil, zvonovi so se
delno raztopili, prav tako dvoj-
ne dragocene orgle. Ogenj je
uničil tudi mnogo dragocenih
listin, urbarjev in drugih zna-
menitosti na magistratu in v
župnišču, ki sta oba pogorela.
Mnogo hiš po tem požaru sploh
niso več zgradili, druge so za eno
nadstropje znižali, cerkveni
stolp pa v naslednjih dneh po-
polnoma podrli. Zvonove so po-
stavili v stari mestni stolp zra-
ven cerkve. — V tej stiski je
cesar odpaistil meščanom davke
v znesku 12.078 forintov.
Jeseni leta 1705 (8. oktobra)
je v mestu zopet izbruhnil silo-
vit požar. Razen štirih meščan-
skih hiš in obeh samostanov je
uničil vse mesto. Ogenj je iz-
bruhnil ob enajstih dopoldne v
knjigoveznici Kristijana Ferka
in se zaradi hudega vetrovnega
vremena naglo razširil. Začel je
goreti tudi mestni stolp, zvonovi
v njem so se delno raztopili. Ko
so stolp zopet popravili, so ga
morali znižati za eno nadstopje
(6 metrov) in mu napraviti novo
ostrešje. Tedaj je zgorel tudi ka-
pucinski samostan izven Ptuja.
Pet let kasneje (1710, 20. de-
cembra) je ogenj uničil 32 hiš
v Žitni, poznejši Gosposki in da-
našnji Prešernovi ulici. Le mir-
nemu vremenu pripisuje očivi-
dec zaslugo, da se ni požar bolj
razširil.
Komaj 34 let pozneje je leta
1744 (20. septembra) izbruhnil po-
žar pri kolarju v KoT-aški ulici.
poleg velikega invalidskega do- '
ma in se razširil do severnih
mestnih vrat in na jug do Dra-
ve, kjer je zlasti hudo divjal.
V tem požaru je bilo viničenih
nad 70 meščanskih hiš. V sEK)min
na ta požar so dali meščani po-
staviti kip sv. Florijana, zaščit-
nika proti požaru, z napisom, ki
ga še danes lahko preberemoi
»Dieses Denkmal wurde nach
dem grossen Brand der Stadt
Pettau im Jahre 1744 erbaut und
von deren Biirgem unter dem
Biirgermeister Ferdinand Koflen
im Jahre 1956 neu aufgerichtet.«
(Ta spomenik je bil zgrajen leta
1744 po velikem požaru v me-
stu Ptuju; njegovi meščani so
ga pod vodstvom župana Ferdi-
nanda Koflerja leta 1856 na no-
vo postavih).
Proti koncu 18. stoletja si je
bU Ptuj zopet gospodarsko opo-
mogel. Tranzitna trgovina iz
Trsta proti Ogrski in v nasprot-
ni smeri je zopet oživela, tudi
obrt se je bila znatno dvignila.
V tistem času je doživel Ptuj
zadnji veliki požar.
Jeseni leta 1805 (4. oktobra) je
izbruhnil ogenj v hlevu gostilne
»Pri črnem orlu« na Minoritskem
trgu. Goreti je začelo po sedmi
uri zvečer verjetno po krivdi
hlapcev gostilničarja Jožefa
Breznika. V nekaj urah je zajel
požar 25 hiš na obeh straneh
Poštne ulice in mesarske stojni-
ce ob Dravi. Opustošenje je bUo
ogromno, saj je pogorelo 15 hiš
obrtnikov in dve gn-stilni Tedaj
je mesarju Ka.^seriu zgorelo v
hlevu okrog 200 koštrunov. Me-
ščani so tedaj že fmeili urejeno
gasilsko organizacijo in le tako
se jim je posrečilo, da ni požar
zajel tudi sredine starega mesta.
Drava poplavlja
Veliko škodo je povzročala
Ptuju, zlasti njegovemu obrtni-
škemu delu na spodnji terasi, re-
ka Drava, ki je tedaj zaradi
drugačnih zemljepisnih razmer
imela mnogo večje količine vode
kakor danes. Zato je zlasti v
pozni pomladi in jeseni pogosto
nenadoma narasla in poplavila
velike predele mesta in predme-
stje Breg na desnem bregu.
O uničevanju Drave smo bra-
li že v spomenici ptujskih me-
ščanov iz leta 1635. O tovrstnih
nesrečah pa nam zlasti poročajo
razne kronike: Jeseni leta 1567
je Drava izstopila iz svojega ko-
rita, poplavila spodnje mesto 16
čevljev visoko in povzročila veli-
ko škodo. Na to poplavo nas še
danes spominja plošča, vzidana
v velik vodni mestni stolp v par-
ku. Tam beremo »Im 1567 jar an
allerheyligen tag ist dises was-
ser so hach (!) gangen« (V letu
1567 na vseh svetnikov dan je
bila ta voda tako visoko nara-
sla). Ako je plošča bila že od
nekda] vzidana na sedanjem
mestu, je bila tedaj Drava na-
rasla skoraj za poldrugi meter
nad črto današnjega parka.
Slične poplave so zadele Ptuj
tudi v letih 1611, 1660, 1661 in
1663. Leta 1717 so ptujski me-
ščani popolnoma obnovili ptuj-
ski most. ki je zaradi poplav
največ trpel, saj so ga narasle
vode. še večkrat p.9 nakopičene
ledene gmote, zelo pogosto moč-
no poškodovale ali celo deloma
uničile. O takih dogodkih pripo-
veduje kronist za leta 1736, 1766,
1774 in 1778.
Januarja leta 1766 je pretila
ptujskemu mostu velika nevar-
nost, da ga bodo uničile ogromne
ledene gmote, ki so se bile pred
mostom ustavile in zamrznile;
zaradi oviranega odtoka je bilo
vodovje zalilo ves spodnji del
mesta ob Dravi. Na ta dogodek
nas še danes spominja slika iz
tistega časa, ki so jo bUi dali
napraviti ptujski meščani v spo-
min na rešitev pred veliko^ ne-
varnostjo in jo obesili v mestni
župnijski cerkvi. Sedaj hrani to
votivno sliko mestni muzej v
galeriji na gradu.
Iz novejše dobe beremo o ne-
varnih poplavah iz prve polovi-
ce 19. stoletja. Tako je oktobra
1823 zaradi dolgotrajnega dežev-
ja na Koroškem Drava poplavi-
la velik del mesta do Flori j an-
skega trga. Po ulicah v spodnjem
mestu in po Minoritskem trgu
so se meščani prevažali s čolni.
Slično opustošenje je povzročila
Drava tudi jeseni 1851 in zahte-
vala tudi več smrtnih žrtev. Na
levi strani se je razlilo vodovje
do Budine, na desni strani pa
prek Brega do terase pri cerk-
vici sv. Roka in do Turnišča ter
se prelivalo mimo Pobrežja proti
Vidmu ob Dravinji in zalUo ce-
lotno naselje Sturmovec. Siično
poplavo je doživel Ptuj v zadnjih
dneh meseca oktobra 1882 in po
83 letih zopet v začetku septem-
bra 1965.
AK — Zgodovinski arhiv
Stran 6
»TEDNIK« — petek, 17. decembra 1965
Stran 6

ROKOMET
ZIMSKO ROKOMETNO
PRVENSTVO SLOVENIJE
(MOŠK!)
Ljubljana, dne 12. decembra 1965.
V nadaljevanju zimskega roko-
metnega prvenistva v Ljubljani je
Ormož moral odigrati kar tri tež-
ke tekme. Videz je, da je organi-
zator zimskega prvenstva najbolj
naklonjen Ijubljarfskemu klubu
Slovan, ki vsakokrat odigra samo
po eno tekmo ter se zaradi tega
upravičeno nahaja na prvem me-
stu. V hudi konkurenci pa je le
težko izdržati tri tekme, kot je
moralo to moštvo Ormoža, ki je
obeneim še najbolj oddaljeno od
Ljubljane.
RUDAR (Trbovl|e)-ORMOZ
24:14 (13:6)
RUDAR: Marguč, Ačkun 5, Do-
gan 2, Dornik 3, Berdindk 3, Zgom-
ba 2, Skrinjar 7, Markovič 2, Ju-
van, Kern.
ORMOŽ: Horvat, Kuharic, Bala-
žič 3, Safarič 5, Puklavec 2, Pucko
I 1, Rihtarič, Zadravec 1, Peterka
1, Pucko II 1, Roškar.
Tekma med članom zvezne ro-
kometne lige in Ormožem je bila
zelo lepa in hitra. Rudar se z dr-
žavnim reprezentantom Ačkunom
na čelu ni dal presenetiti in je
držal igro skozi vso teknK) v svo-
jih rokah. Igralci Ormoža so bili
požrtvovalni in borbeni in je tak-
šen rezultat proti tako renomirani
ekipi pravzaprav usipeh. Razlika
v golih bi lahko bila manjša, če
bi Ormožani imeli več sreče pri
strelih na gol. Najboljši pri Ru-
darju je bil seveda reprezentant
Ačkun, ki je bil dirigent, pri Or-
možu pa Safarič.
0RM02-TRŽIČ 18:13
(11:8)
ORMOŽ: Horvat, Kuhariič, Bala-
žič, Safarič 6, Puklavec 2, Puičko I,
Rihtariič, Zadravec 2, Peterka 8,
Pucko II, Roškar.
TRZIC: Zazvonel, Ude, Godnov
1, Eržen, Jane 3, Mlakar 1, Teran
3, Slapar, E>olžan, Jakšič 5, Spik.
Ormož se je Tržiču oddolžil za
poraz v jes^enskem delu tekmova-
nja. Igra je bila lepa in je bil re-
zultat do polčasa tesen. V nadalje-
vanju i>a bi lahko Tržič prav ka-
tastrofalno izgubil, če bi napadal-
ci Orm.oža igrali nekoliko resneje,
saj je bil rezultat že 16:9 v njiho-
vo korist. Zmaga riad ekipo Tržiča
pa je kljub temu uspeh ormoških
rokometašev, saj Tržičani fizično
niso bili slabši. Največ zadetkov v
tej tekmi je dosegel za Ormož
Peterka 8, za Tržič pa JakSič 5.
Sodnik Kren je bil dober.
ORMOŽ-SLOVAN 14:16
(9:8)
ORMOŽ: Jiorvat^ IMmiil4_
lažič 2, Safarič 6, Puklavec 2, Puc-
ko I 1, Rihtarič, Zadravec 1, P<--'
terka 1, Pucko II, Roškar.
SLOVAN: Ceak, Artnak 4, Kos
2, Gren. Džakič 2, Močnik 2, Go-
lič 1, Orehek 5.
Tretjo tekmo je ekii>a Ormoža
izgubila predvsem zaradi izčrpa-
nosti. Igralci Slovana so bili sveži
in so lahko izdržali oster tempo do
kraja. V začetku je Ormož vodil
že s 3:0 in do polčasa obdržal
prednost enega gola in sicer 9:8.
Zatem pa je nastala huda borba
za dve dragoceni točki. Težko je
bilo Ormožanoem, ko so vodili z
dvema goloma prednos;ti še kakih
šest minut pred koncem. Takrat
pa je Slovan izenačil in takoj za-
tem tudi povedel. Ce bi bila ta
tekma na sporedu prva, bi jo Slo-
van skoraj gotovo izgubil.
.............., . Iv«n Zadravec
SCDARSKA OBRT IZUMIRA
Pred leti je bilo na območju občine Ormož več sodarjev,
ki so se ukvarjali poklicno ali priložnostno s to vrsto domače
obrti. Izdelovali so sode, škafe, kadi in druge praktične poso-
de za vodo in alkoholne pijače. Ta obrt pa iz leta v leto bolj
izumira, saj primanjkuje sodarjev, mladina pa za to obrt n^
kaže zanimanja. Pri Kmetijski zadrugi Ormož je zaposlena
skupina sodarjev, ki pa delajo izključno za potrebe zadruge.
Na sliki lepo naložene doge v obliki treh stolpov.
Osebna kronika
ROJSTVA, POfeOKE IN SMRTI NA OBMOCJU MATIČNEGA
URADA PTUJ

RODILE SO:
Kristina Bela, Zetale 29 —
Romana, Irma Krajnc, Veličane
75 — Boruta, Angela Voglar,
Zabovci 98 — Jožeta, Terezija
Kokol, Sp. Velovlak 26 — Ru-
dija, Julijana Kmetec, Zagreb-
ška 84 — Ivana, Marija Pulko,
Mihovce 23 — Marijo in Kristi-
no, Pavla Jixs, Zetale 110 — Ma-
rijo, Marija Pauko, Grajenščak
88 — dečka, Terezija Sinrajh,'
Desenci 9 — Štefana, Marija Mi-
klavžič, Gerečja vas 65 — Miro-
slava, Terezija Pesek, Prepolje
56 — Štefana, Marija Belšak,
Grajenščak 96 — Silvo, Katari-
na Kos, Podvinci 93 — Kristi-
no, Marija Letnik, Trnovska vas
17 — Marico, Pavla Kmetec,
Štuki 28 — deklico, Herta Med-
ved, Kidričevo 13 — deklico,
Matilda Mihelič, Gorenjski vrh
28 — Silvo, Štefanija Petrovič,
Gorenjski vrh 1 — Branka, Ama_
lija Mar, Zamušani 67 — Franc-
ka, Marija Toplak, Nova vas 35
— Ireno, Angela Mohorko. Zg.
Hajdina 34 — dečka, Marija Hr-
ga, Osluševci 31 — dečka, Ana
Kovarič, Mejna c. 13 — Bojano,
Ana Kovačec, Grlinci 38 — de-
klico, Elizabeta Arnuš, Tibol-
ci 7 — dečka, Olga Geč, Zamu-
šani 29 — Milana, Nada Kopše,
Prešernova 13 — Vesno, Frida
Galun, Crmožiše 97 — Tatjano,
Marija Mohorko, Popovci 16 —
Silva, Elizabeta Roškar, Stur-
movec 19/a — Iztoka, Marija
Lenarčič, Kicar 17 — deklico,
Erna Krajnc, Mestni vrh 96 —
dečka, Rozalija Zuran, Meje 18
— Danico, Katarina Kunstek,
Sveča 5 — Nacjico, Terezija Ce-
bek, Sela 23 — deklico, Gizela
Pukšič, Jastrebci 56 — dečka^
Emilija Vnuk, Zagrebška 58 —
dečka, Marija Bratušek, Kicar
96 — dečka, Frančiška Mikša,
GoriSnica 53 — Ivana, Barbara
Mesaric, Starošinci 25 — Mar-
jeto, Marta Peršak, Podgorci 53
— Karmena, Kristina Tlacar,
Zlatoličje 27 — Jožeta,

UMRLI SO:
Terezija Glavica, Budina 42,
roj. 1884, umrla 8. 12. 1965; Ivan
Majcen, Visoko 83, roj. 1880,
umrl 8. 12. 1965; Terezija Gaj-
šek, Jezerišče 26, roj. 1903, umr-
la 8. 12. 1965.
MESTNI KINO PTUJ
predvaja 17., 18. in 19. decembra
t. 1. ameriški (cinemascope) film
NAJDALJŠI DAN; 21. t. m. ita-
lijanski fihn ZAPELJANA IN
ZAPUŠČENA); 22. 23. t. m. ju-
goslovanski film TRI.
KlNO ORMOŽ
predvaja 18. in 19. dec. ameriški
film POVRATEK V MESTECE
PAYTON; 22. dec. angleški fUm
CAS BREZ USMILJENJA.
KINO TOMAŽ pri Ormožu
predvaja 19. dec. t. 1. jugoslo-
vanski fihn TISTEGA LEPEGA
DNE.
^      ^-1
Lunine spremembe ^
in vremenska napoved^j
Lunine spremembe in vre-
menska napoved za teden od
19. do 26. decembra 1965:
Mlaj bo v sredo, 22. decembra,
ob 22.03.
Napoved vremena: ves teden
bo lepo vreme. V drugi polovi-
ci tedna bo vetrovno.
ZGODOVINSKO IN TURISTIČ-
NO DRUŠTVO
bosta priredili v ponedeljek, dne
20. decembra 1965, ob 19. uri
predavanje:
VTISI IZ MOSKVE.
Predavala bo tov. Marija Urbas.
Predavanje, kd bo spremljano z
diapozitivi, bo v dvorani ob-
činske skupščine Ptuj, Mikloši-
čeva ulica.
Vstopnine ne bo. Odbor
zvezdam ali svojim sposobnostim?
OVEN (21. marca do 20. aprila)
Ne dovolite, da bi vas spravljale malenkosti
ob dobro voljo in prekrčevito se ne otepajte
nekoristnih zamisli. Do sreče ne bodite preveč
ravnodušni; če vas bo zapustila, jo boste zopet
dolgo čakali. Varčujte z obljubami.
BIK (21. aprila do 21 maja)
Vztrajajte pri stvareh, za katere ste se odlo-
čili, do konca. Od obljub preveč ne pričakujte.
Kar sami storite, vam najbolj koristi.
\
DVOJČKA (2Z mala do TL lunlja)
Hitreje se odločajte in boste bolj uspeli. Vi-
dez vas večkrat preveč vara. Potrudite se, da
boste vedno obvladovali svoja čustva.
RAK (23. |unl|a do 22. Inllja)
Vedno ni dobro ravnati samo po svoji volji;
včasih bolj koristijo dobri prijateljevi nasveti.
Vsakdanje malenkosti vas ne bi smele sprav-
ljati s prave poti.
LEV (23. Inllja do 22. avtnista)
Čakajo vas prijetni dnevi, ki pa vam ne bodo
prinesli preveč razveseljivega. Osamljenost vam
bolj škoduje kot koristi; vesela družba vam bo
bolj koristila, zlasti, če jo dobro poznate.
DEVICA (23. avgusta do 22. septembra)
Preveč ste sentimentalni; večkrat je koristno
ravnati po pametnem preudarku. Dane so vam
vse možnosti, da lahko odslovite manjše teža-
ve. Z varčevanjem ste zanemarili nakupe zase.
TEHTNICA (23. septembra do 22. oktobra)
Preveč se vznemirjate in pripisujete novim
vtisom prevelik pomen. Na poslovne nevšečno-
sti pozabite ob novi osebm sreči. Spoznali bo-
ste prijetne nove znance.
ŠKORPIJON (2.3. oktobra do 22. novembra)
Skrbite za to, da bo vse v redu z vašim
zdravjem in ga potem zopet prehitro ne zane-
marite. Z važno odločitvijo, ki vam je zelo pri
srcu, ne odlašajte do konca tedna. Pri delu radi
hitite, kar vas preveč utruja.
STRELEC (23. novembra do 2a decembra)
Ponujajo se vam ugodne prilike za nova pri-
jateljstva, vendar jih vztrajno zavračate. Ni da-
leč čas, ko boste sami dali za to iniciativo. Ne-
kaj lepih uric vas bo spravilo v prijetno rsiz-
položenje.
KOZOROG f?t. deremhrr do ?0. lanoarfat
V kratkem boste spoznali, da se ni dobro
gristi za vsako malenkost. S potrpljenjem in
preudarnostjo največ dosežete. Pri nakupih
imate spretno roko za dobro izbiro.
VODNAR (21. lannarja do 19. februarja)
Ko se boste odvadili svojeglavosti in predsod-
kov, boste prav srečni. V veseli družbi vas zelo
pogrešajo. Pridobili ste si mnogo prijateljev, ki
vas kmalu ne bodo zapustili.
RIBI (20. febmarfa do 20. marca)
Dolgo traja, preden zaupate neznancu. Zelo
vam ugaja lep nastop, to pa še ni vse. Preob-
čutljivost vam ne bo nikdar koristila.