Polilični ogled. Njih Velič. cesar je imeaoval obrst-bofrnaršala grof^ Kuf-iteiaa za predsedaika gospodske zboraice in grofa Wrt>aa la FttufkircbeB-a za podpredaedaika za pribodajo sesijo. — Državni zhor se je odprl daaes 15. t. m. — V Gradcu se je tudi odprla razstuva 15. t. ta. ia bo trajala do 1. oktobra t. 1. T i r o I 8 k i d e ž e 1 a i z b o r je celo kratko zboroval. 13. t. ni. se je govonlo o cesarjevem pismu ia volilo v državai zbor, poteiu pa je bil zbor skleajen. V državni zbor 80 izv<i||eai skorej aarai knaservativui tned term tudi Greuter. českega deželnega zbora rečiaa je aapraviia adreso na cesarja. Čebi ia ž ajimi veliki posegtniki se v taj adrcsi postavljajo popolaoma na stališče zuaae česke deklaracije. Oai tirjajo popoiaoma samostoino.st českega kraljestva, ki ima saino o setii določiti. Ako cesar to pravo prizaa, poteai so pripravljeai v dogovor stopiti 8 postavaitni poslaaci dragib dežel, kako se naj raziuere 8 celo dižavo uravaajo, da bode uioeaa. DeželBega zbora po dozdajai sestavi ae prizaajo za postavaega ia tudi državnega zbura ne. Gledti aa zdanje evropejske raznuere so za zdaj pripravljeai v delegacije voliti, a le aaravaoet iz deželaega zbora. Cebov tedaj ne bo v državaem zborn. IzFraacoske so pribajali pretekli tedea aajzaaimivejši glasi. Fraacoska republika se je popolnorua uataaovila ia je bila tadi zvuaredao delavaa, kakor se bo videlo iz sledečib aaredeb in akazov. Sloveči republikaaci, ki so do zdaj bili v pregaaostvu, 80 prišli v Pariz, tako Viktor Hugo, L<>ui8 Blaak itd. Vlada je odstraaila kolek za časaike ia političao prisego, pozvala je tadi poslance iz Loadoaa, Oaaaja ia Petrograda domu ia jc dalje ukazala, da mora vsak Nemec, ki oima posebaega pooblastita, v 24 urab zapustiti okra| Seiaaki ia Seiae Oiaejski. Vse cesarske zastave 80 odstraajeae ia cesarjeve dopraae podobe razbite. 6. t. ra. je repablikaaska vlada zaukazala, da se morajo vsi vojaki poaiekaoti proti Parizu. Za aarodao atražo 80 iaieaovani vsi častaiki, ljndstvn se je razdelilo orožje, vse se pripravlja aa upor. 7. t. m. Geaeral Palikao je prevzel vodstvo arraade v LyoB-u. Geaeral Viaoy ,je prišel srefiao a celo avojo armado v Pariz. Trocbu je razglaail to-le: Sovražaik gre proti Pariza, braajeaje glavnega mesta je gotovo, ukazi so razposlani, da 86 morajo vsi okrogi za brambo pripraviti. Vlada 80 zaaaša aa domorodai pogum vseb. 8. t. m. je Trochu zaukazal, da mora vsa Biobilaa atraža v 48. urah v pariške trdajave priti. Vlada je ukazala da se mora sklicati astavodajaa aarodaa skupščina. Vohtve bodo 16. oktobia t. 1. ia volilo se bode po volilaem reda postave od 15. raarca I. 1849. Viktor Hugo je razghisil piHmo ua aemški narod , da aaj zdaj aapravi koaec vojske, ker je cesaratvo padlo. —. Fraacoaki uarod rad poda roko ueinškemu naroda v spravo, če pa Pariz aapadaejo, bi to bilo vandalsko lavnaaje ia ae vredno mislečega naroda. J. Favre ,je poslal Biiaiaterstvo v meato Toars, iu pravi se, da se poda vsa fraacoska vlada taaio. Ptujib dežel poslaaci so že tudi taaio odšli. Iz Pariza se privataim ae sme več telegrafirati. — Trocbn je zapovedal, da se aiorajo vsi logi okoli niesta Pariza vžgati, kedar se bode približal sovražaik. Tudi več Iepih biš je dal v Parizu podreti, ki bi bile brambi aa poti. Fiancosko republiko so dozdaj pripozaale Atnerika Švajca, Italija ia Špaajska. 12. t. m. se piše iz Pariza , da gre J. Favre tudi v Tonrs. Dozdajai poslaaec v Madridu je domu poklicaa. — J. Favre je špaaskema poiočevalcu Olozagi odgovoril aa prizuanje repablike: ,,Jaz apam, da boiao skupaj ia zvezaai napredovali. Iiiienitno je, da se v tej za Fraacosko tako strašai uri iu>>dr<>8t politike kaže, ki bode v eao zvezo zedi nila tri bratovske narode." (FraBeoska, Špaaska ia Italija.) Vlada je zavkazala, da niorajo vsi Fraacozi domu priti, ki so vojaki pri drngih vladah. Creraieax je zastopaik vlade v Toars-a. 13. t. ai. je bila velika aianifestacija pred bišo aroerikaaskega poslaaca. Wiislibarne je rekel, da bode Aaierika fraacosko repabliko gotovo podpirala. Iz P r n s k e. Vsi uradoi listi so dobili povelje, razglaaiti, da francoska repablika ai državopravaa ia je ediai pravi gospod FraBcoske, Napoleoa. Praska vlada tedaj spet hoče jNapoIeoaa aa prest I postaviti. To isto 8e bere skorej po vaeh neriiskih časaikib. Če se bo to res zgodilo, bo gotovo priaeslo bud sad, ker NapnleoB bode Praaom vse dovolil ia na ta aačia gotovo vse drage popolaoma aevtralae vlade razdražil. Tadi fraacoski Barod ae bo Bikdar trpel takega poaižaaja ia sraaiote, teuiač bo si gotovo pri prvi priložaosti spet pndigcl. Napolconova diaastija se aiora popolfloma UBičiti, če se hoče a-ipraviti stalBi mirvEvropi ia tadi Fiaacozobi se ae saiejo vzeti dežele. V Elsasu ib Lotringakem 80 že sami pruski ur-idniki. Iz 11 a I i j e. Italijunska vlada si bode tedaj gotovo polastila Rirua. Vojska je že rueje prestopila. Italijanski poohlaščeaec je prišel v Riru aaprej, da bi ee pogodil do tega, da se p-ipeževa vojska ae ustavlja veliki ltulijanski armadi, da 8e Bebi zastoaj prelivala kri. Papež je zato svojim vojakoai zaiikaziil, da se aaj ae zoperstavijajo ItalijaBora. — Papeža se hoče pastiti saaiostojaost. četrti del Rima ostaae njfgova lastaiaa. — Papež ostaae v Riuiu. — Papež aoče nič vedeti n nobeBi pogodbi s kraljem. Aagleška je pisala v iaieau vseh aevtralBih držav praskema kralju, naj aapravi poaiirje. Kralj še ni odgovoril na pisaio. V Španiji je Ijudstvo bilo zlo veselo, ko je prišel gla8, da se je v FraBCoski izklicala republika. Prej ko ae, bodc Špaaija tuui izklicala republiko. Amerikanci so tadi aavdušeai za fraacosko republiko. -