P.b.b. kulturno - politično glasilo svetovnih in domačih dogodkov Poštni urad Celovec 2 - Verlagspostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XV./ŠTEVILKA 19 CELOVEC, DNE 9. MAJA 1963 CENA 2.- ŠILINGA Žarišči krščanske in narodne omike sta naši gospodinjski šoli 1. maja prireditev v Št. Jakobu v Rožu... Zopet smo bili na zaključnih prireditvah naših gospodinjskih šol priče velikih uspehov, ki so jih dosegle častite sestre in dekleta tudi v tern šolskem letu. Prva slavnost je bila v sredo, dne 1. maja, v St. Jakobu v Rožu. Med številnimi udeleienci so bili tudi: namestnik deželnega glavarja ini. Thomas Truppe z gospo, delelni svetnik in referent za kmetijstvo pri deželni vladi Herbert Sacher, princ von Liechtenstein iz Rožeka, predsednik Mohorjeve družbe č. g. Filipa Millonig ter ravnatelj msgr. dr. Janko Hornbock, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko, ravnatelj slovenske gimnazije dr. Joško Tischler, predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Pavle Zablatnik, predsednik Kmečke gospodarske zveze Fric Kumer, tajnik Zveze pevskih društev župnik Tomaž Holmar ter še mnogo drugih naših častitih gospodov duhovnikov. Da nas vabijo gojenke naših gospodinj-skiih šal v St. Jakobu dn Št. Rupertu ob zaključku šole na zaključno prireditev in razstavo, je 'že nekaj tako tradidionalnega in ustaljenega, da si ne moremo predstavljati pomladi brez teh, za koroške Slovence tako pomembnih dni. Za 'nedeljo, 28. aprila, določena razstava v Št. Jakobu v Rožu, se je morala zaradi valitev državnega predsednika umakniti na prvi maj. Prdič v zgodovini šole so nas vabile gojenke na. svoj praznik na navadni čih narodnih vezenin, ki so bile izdelane skrbno an natančno. Dekleta, iki pridejo iz te šole, bodo znale z delom svojih rok obleči sebe, svoje otroke in deloma še može. O vsem Item so nas prepričali različni kosi perila in oblek. Računarski očetje so iz razstavljenih del lahko izračunali, koliko so sli dekleta s temi deli prihranile izdatkov za življenje in krojače. In kako vesele so še gojenke same, ko s temi izdelki lastnih rok razveselijo svoje domače, okrasijo svoje domove in obogatijo svoje bale. Gojenke gospodinjske šole v Št. Jakobu v Rožu pred svojo šolo. Foto Vinko Zaletel delavni dan, saj so se vršile tovrstne pri-teditve doklej vedno le ob nedeljah, ko ima naše kmečko ljudstvo, ki se živo za-uima za življenje in delo gospodinjskih šol, več časa, saj ga ob’delavnikih prav v pomladnih dneh delo priklepa na polje. Lepi sončni dnevi aprila so prešli, do-Pel fen pred prvim majem nii obetal za prvi majmiški dan ugodnega vremena. Res je začelo po polnoči lahno rositi in jutro Prvega maja so budili nalivi dežja. Nič vesele niso bile gojenke takega jutra, a dobre volje jim tudi 'neprijazno vreme ni vzelo. . Na razstavi, ki je bila odprta od osmih Tutraj, je bilo obiskovalcem prav lahko spoznati, kaj vse so se dekleta v gospodinjci šoli mogle naučiti. Šolska učilnica se je spremenila v razstavni prostor ročnih del in šivanja. Posameznih del res skoraj C mogoče naštevati. Takoj pri vhodu nas |e ljubka skupina otrok, ki se igrajo pred mita, i uvodnim verzom Slomškove pesmi ‘Preljubo veselje, oj kje si doma«, znova Ppozorila, da delujejo med našo mladino sohke sestre po zaslugi našega velikega CetniŠkega molža, škofa Antona Martina Slomška. Na številnih prtih in pregrinjalkah smo r^ogli občudovati pestrost in lepoto doma- kdar nihče ne mogel iztrgati iz njihovih, sedaj idealov polnih srci Zunaj je ves dopoldne deževalo. Le za kratek hip so se tu in tam megle dvignile, da so temnejše in težje znova ovile Št. Jakob s sivo kopreno. Skrb je naraščala. Ko bi imele dvorano! Kje si, Matej Ražun, in kje je tvoj Idealizem! 'Pred 50 leti si nam v težjih časih kot so danes, v časih ko tehnika človeku zdaleka ni tako olajševala dela, ustvaril zgradbo, kamnit spomenik, sebi v slavo, narodu v blagor, nam pa v izpraševanje vesti. Z volmi so naši predniki vozili potrebni gradbeni material, na hrbtih so ga znosili v višino, da so — zgradili šolo. A danes? Kdaj bo vstal novi Ražun, iki bo zmožen ne za ceno lastne krvi, ne za ceno lastnega zdravja, dodati ogromnli stavbi vsaj skromno dvorano? Od šolskih sester tega ne moremo pričakovati. S svojimi žulji komaj odplačujejo težo dolga, ki se je navalil nanje s kupom hiše. Gradnja dvorane je stvar zavednega naroda, zavednih koroških Slovencev. Proti poldnevu je dan postajal svetlejši, ob napovedani uri za prireditev je k sreči tudi dež ponehal. Zaupanje nas ni varalo. Množice so se zbirale ob odru. Delavnik se je umaknil prazničnemu razpoloženju. Kadar vabijo dekleta gospodinjske šole, je to velik praznik za ves Rož. Privabijo še tudi Ziljo, Podravce, ljudi iz Gur in še iz Podjune. Od povsod pridejo starši, prijatelji in znanci deklet, da vidijo njih delo in uspeh. Naj večji del Obiskovalcev je tvorilo kmečko ljudstvo, iz katerega izhaja večina deklet. Goste so pozdravile dekleta s pesmijo in pozdravno deklamacijo. Ker Obstaja na šoli otroški vrtec, so se občinstvu predstavili z ličnimi prizorčki naši najmlajši. S posebnim aplavzem je bili pozdravljen mali pek. Mala kuharica nam je pokazala življenje matere in gospodinje z vsemi svojimi težavami in sikrbmi. Otroškim prizorom je sledilo rajanje, Idi so ga dekleta izvedle s precizno natančnostjo. Poučna igra »Prodane žrtve« 'nam je pokazala nevarnosti, ki pretč našim preprostim dekletom v velemestih. Slavnostni govornik je bil g. Mirko Kumer, ki je govoril o nalogah in poslanstvu kmečke žene. Ker je blila pppoldanska prireditev namenjena predvsem gostom iz oddaljenih krajev, so dekleta ponovile ves program za domačine zvečer v farni dvorani. Tudi to pot je bila dvorana kljub delavniku nabito polna. Pozorno so šentjakobčani sledili izvajanju na odru. Posebno jih je očaralo lepo rajanje. S pesmijo in venčkom narodhih plesov so dekleta zaključile svoj javni nastop in pokazale, da niso sposobne delovati samo kot gospodinje, temveč da bodo v bodoče posegale tudi v kulturno in prosvetno področje v svojih vaseh. ... in preteklo nedeljo v Št. Rupertu Na nedeljski zaključni slavnosti v Št. Rupertu pri Velikovcu pa se je zbralo popoldan pri obeh prireditvah nad 1000 ljudi. Prireditvi so prisostvovali tudi sledeči častni gostje: deželni glavar Ferdinand IVedenig z gospo, šolski nadzornik m velikovški okraj Sepp Mairitsch z gospo, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko, ravnatelj slovenske gimnazije dr. Joško Tischler, predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Pavle Zablatnik, domači gospod župnik dr. Franc Zeichen ter mnogo drugih naših duhovnikov in rojakov iz Roža, Žile in Podjune. Slavnostni govor .je imel tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Regi-nald Vospernik. Izdelki jim bodo ostali kot zlat spomin lepe mladosti dn najbolj srečnih dni njihovega življenja. Za sladkosnedne želodce je bila kuharska razstava prava skušnjava. Razstava bi sicer morala pokazati vse, kar se dekleta tokom šole naučijo. Ker pa so dekleta vedela, da obiskovalci razstav radi prinesejo domačim, ki ne morejo na razstavo, kaj dobrega za pod zob, so pripravile predvsem take reči, ki so pri ljudeh priljubljene. Torte so se vrstile z ličnimi košaricami in raznim pecivom. Kljub temu da so kuharice veliko teh reči pripravile, jih je vendar bilo precej premalo, saj bi še marsikdo rad kaj kupil. Da se dekleta vzgajajo v šoli predvsem v ljubezni do doma in lastnega rodu, so tudi na kuharski razstavi pričali razni izdelki s slovenskim simbolom. Rdeč nagelj nas je pozdravljal z ličnih src in ljubkih zibelk, na sliki iz lecta so bide upodobljene naše naj večje svetinje: vera in dom. Da so v Šoli poglobile svojo ljubezen do doma in rodu, so nam skušale dokazati z motivom domače vasi, ki so ji z ljubeznijo zapele pozdravno pesem »Vasica doplača in polje, spet vračam se k tebi nazaj .. ■« Bog daj, da bi jim te ljubezni ni- Brez dvoma je zaključna prireditev gospodinjske šole velik kulturni dogodek za vso Koroško. To je pokazala itudi slavnost v Št. Rupertu pri Velikovcu preteklo nedeljo. Šola je leto dni viSila svoje poslanstvo, vzgajala naš bodoči rod na verski iji narodni podlagi. Ob tej slavnosti' pa je odposlala svoje*gojenke nazaj na svoje domove, da ponesejo tja novi idealizem in morda celo prerojeno gledanje na svet. Po naših vaseh se bo moralo čutiti, da je nekje zavel novi duh. Tudi v št. Rupertu je bil program pester, spodbujajoč, zaradi slovesa rahlo otožen, za gledalce udaren in prepričljiv. Zbor- no petje se je menjalo z odrskimi nastopi, ki so nam pokazali šiviljska ročna dela, in z igralskimi nastopi mladih gojenk. Tudi tu smo dihali svežo poživljajočo pomlad. Mladi veseli obrazi, prijazna srečanja, toliko mladega življenja in zagona. In res, zakaj veseli bi ne poli, če Bog nam zdravje da? Ta pesem je res izraz pravega in resničnega razpoloženja na naših gospodinjskih šolah. iPrav tu je doma zdravje in veselje. Okusno opremljena razstava ročnih del in kuhinjskih izdelkov je dala dnevu pečat skrbno in z ljubeznijo pripravljenega domačega praznika. Da je na ta dan tudi v (Dalje na 5. strani) Gojenke gospodinjske šole v it. Rupertu pri Velikovcu. Foto Vinko Zaletel Politični teden Po svetu ... CASTRO V MOSKVI V krzneni kučmi, z ibojnimi škornji in v uniformi z odprtim ovratnikom se je kubanski diktator Fidel Castro napotil v Murmansk, kjer se je mudil več; dni in kjer je začel svoj. državni Obisk v Sovjetski zvezi. iNjegovo spremstvo 136 oseb je nudilo zelo razgibano in živo sliko; izglodalo je, kot bi se vsi pravkar vrnili iz bitke. Na Rdečem trgu V Moskvi je kubanskega gosta sprejeli Hruščev, ki je izjavil, da bo prva socialistična revolucija na ameriški celini (namreč na Kubi) merila ljudstvom Latinske Amerike pot 'v bodočnost. Castro mu je odgovoril z bojnimi gesli proti Zahodu, Sovjete pa je označil kot narod velikanov (gigantov). Po mnenju opazovalcev v Moskvi so sprejemne slavnosti daleč presegle vse dosetlajšne, tudi sprejem Mao Tse Tunga, Nehruja in Tita. BO HRUŠČEV OSTAL.? Koncem aprila je Hruščev presenetil z izjavo, ki jo je po poročilu agencije Tass dal skupini sovjetskih delavcev na sprejemu v Kremlju: '»Star sem 'že 69 let in imam pravico, da to povem. Vsakdo namreč razume, da ne morem neskončno obdržati -svojega sedanjega položaja v stranki dn državi. Izkušena voditeljica sovjetskih 'ljudstev je naša komunistična partija. Mislim, da nihče ne bi sumil, da bi jaz, ko to povem, mislil na poseben položaj zase v partiji«. Zahodni opazovalci so ob tej izjavi ugotavljali, da Hrulščev še ne misli kmalu zapustiti vodstva Sovjetske zveze. Prav tako ni razloga misliti, da bi mu katera nezadovoljna skupina hotela spodnesti poveljniško mesto. Menijo, da je Hruščev mislil na vse kaj drugega kot na svoj odstop. Ena takih stvari je debata, ki jo v Sovjetski zivezi vodijo proti uporu inekaterih sovjetskih abstraktnih umetnikov. Druga možnost pa je, da bi polagoma pripravil miren prenos oblasti na novega diktatorja, ki bo — po mnenju zahodnih opazovalcev — Frol ' Kozlov. MALO UPANJA ZA LAOS Komunistična vojska Patlhet-Lao prodira vedno dalje proti zahodu Laosa. Po vrsti padajo postojanke nevtralističnega generala Konga Leeja. Ti komunistični napadi in pdžigi se vršijo kljub obljubljenemu in sklenjenemu premirju v dolini vrčev. V Washingtonu je razpoloženje precej mirno in brezskrbno. Sicer je 7. ameriška mornarica v Pacifiku povzela nekaj previdnostnih ukrepov v južno-vzhodnih azijatskih delih s tem, da je poslala tja nekaj vojaščine; nadalje namerava odposlati k manevrom v sosednji Thailand večje enote mornarice. Vse skupaj pa se v Ameriki zanašajo raje na pogajanja in obljube, četudi ite me morejo ničesar spremeniti. Predsednik Kennedy je odposlal posebnega poslanika, državnega tajnika Harri-mana v Moskvo, ki je izročil sovjetskemu ministrskemu predsedniku Hruščevu v teku več kot triurnega razgovora osebno noto ameriškega predsednika. Nikita Hruščev je bil namreč julija 1961 izjavil, da vztraja pri svobodnem dn neodvisnem Laosu in da nikakor noče prelomiti tozadevnih danih obljub. Ameriški obisk v Sovjetski zvezi bi bil izredno lep uspeh, če bi se Hruščev zdaj še priznal k svojim izjavam in če bi se našlo zagotovilo, da bo Moskva obljube, ki jih je dala, res tudi držala. In če izvzamemo dejstvo, da pomenijo besede »svoboda« in »meodvisnost« čisto nekaj različnega ma vzhodu in zapadu, im če priznamo celo, da je krize v Laosu kriv pred vsem Peking, potem še vedno ne moremo mimo vprašanja, če Hruščevu vendar le ni bolj po volji komunistični Laos, ki je odvisen od Rdeče Kitajske, kakor pa nevtralen Laos, ki vpliva nanj Zahod. Če bi se uresničilo prvo, bi izadobile Hruščeve obljube pomen preprostega in učinkovitega trika: držali bi se obljub, ne da bi se mu bilo treba odpovedati plenu. Kam merijo prizadevanja komunistov v Laosu, je pokazala pred kratkim podana izjava SuvanuVonga, vodje iPathet-Lao, ki govori o konferenci med pripadniki Pathet-Lao in nevtralisti. Skupno bi naj razpravljali o zadevah dežele. Nekaj podobnega pomeni izjava rdeče kitajske obveščevalne agencije '»Nova Kitajska«, ki naznanja, da se bodo nevtralistične, domoljubne in komunistične sile Laosa združile, da bi »branile osvobojene dele in vlado narodnega združenja«. Da bo ta načrt uresničen, je treba samo nadalje slabiti nevtralistične sile, ki jim bodo potem mogli komunisti po mili volji narekovati. »Diplomatsko čakanje« zahoda jim bo le odprlo vrata. JORDANIJA SE JE ODDAHNILA Po silovitih nemirih, ki jih je izzvala združitev Egipta, Sirije in Iraka v Združeno arabsko republiko v Jordaniji, se je dežela zopet nekoliko umirila. Vojaščina in policija, ki močni stojita na strani kralja Husseina, sta zopet gospodar nad položajem. Nova vlada je Objavila proklamacijo, ki pravi, da bo neusmiljeno nastopala proti vsem, ki motijo javni mir. To svarilo je naslovljeno pred vsem na vse one sile, ki jim gre iza odstranitev kralja. Tako bi bili dani pogoji Nasserja za priključitev k državni zvezi. Nadalje pravi proklamacija, da bo prehodna vlada pripravila poštene, svobodne volitve, po katerih bo ljudstvo moglo izraziti željo po 'tesnem sodelovanju z arabskimi brati v novi federaciji. Kljub tem obljubam pa je prišlo do novih demonstracij, v teku katerih je bilo nekaj ljudi ranjenih in ubitih. ZDRUŽENA EVROPA NASTAJA Adenauer je nedavno predložil v odobritev bonnskemu parlamentu fnancosko-nem-ško prijateljsko pogodbo ter izjavil, da je ta pogodba »velik dogodek za ves svobodnii svet«. Po končanem govoru je Adenauerju stisnil roko tudi njegov naslednik v vodstvu stranke Eihard. Adenauer je nato še poudaril, da brez trajnega pomirjenja med Francijo in Nemčijo Evrope ne bo mogoče dograditi. Brez tega prijateljstva pa ne bo miru v Evropi in ne v svetu. De Gaulle je medtem nadaljeval svoja potovanja po francoskih provincah ter je v /enem svojih govorov (izjavil: »Prvič od časov Karla Velikega Evropa spoznava, da se more in mora združiti, to sedaj tudi dela. To je že resnica v gospodarstvu, jutri pa bo tudi resnica na političnem polju. Zatem se bo zbudil skupen občutek vseh Evropejcev in nihče ne bo mogel preprečiti politične zveze Francozov, Nemcev, Italijanov, Belgijcev, Nizozemcev in Luksemburžanov — in morda nekega dne tudi Angležev.« Medtem pa je angleška organizacija za ugotavljanje položaja Anglije v svetu izdala knjigo, v kateri ugotavlja: »Anglija sedaj gleda razpad gospodarskega koncepta Commomvealtha, svobodne trgovine in nje same kot velesile. Hkrati pa razpada razredna vojna in vsi njeni odurni marksistični in fašistični izrodki, vključno dogmatsko prepričanje o kreposti telesne kazni, protipapeštva, glordfikacije imperija in naaionaliziranja zaradi samega sebe. V britanski družbi je zrast la uradniška tehnokracija, ki napoveduje »skoraj-šen propad dveh vodilnih vplivov nad Anglijo: hegemonije svobodomiselnega, v u-metnosti izučenega uradniškega in trgovskega kadra nad še nedavnega vsemogočne sile množičnih sindikatov, zlasti industrijskih za razliko od delavskih.« V knjigi, ki je imela močan odmev v Angliji, pisci zaključujejo z naslednjo ugotovitvijo: »Vso širino gospodarskih in političnih obveznosti, ki so jih zgradili okoli Anglije zaradi kratkovidnega in praznega napora, da bi ji ohranili za nekaj let videz velesile, bo mogoče izmeriti, ko jih ne bo mogoče več zadržati pred razpadom.« RUSK V BEOGRADU Medtem, ko se je Eidel Castro podal na obisk v Moskvo, je ameriški zunanji minister Rusk prišel 4. in 5. maja na uradni obisk v Beograd. Bil je na potovanju po jugovzhodni Aziji in se je mimogrede ustavil v Jugoslaviji. Agencija AP poroča, da bo »Ruskov obisk dramatiziral ameriške zveze s Titovo vlado'v času notranjega spora v soVjetsko-kitajskem bloku, ki je ustvaril važna vprašanja v odnosih med Titom in Hruščevom. Titov neodvisni komunistični režim — prelomil je leta 1948 z diktatorjem Stalinom — je bil vedno cilj hudih kitajskih napadov. Hruščev pa je od časa do časa gojil prijateljske odnose s Titom«. ZADNJA POT KHEMISTIJA V Alžiru iso preteklo nedeljo izvršili atentat na alžirskega zunanjega ministra dr. Mohammeda Khemistija, na čigar posledicah je zunanji minister umrl v starosti 33 let. V ponedeljek so ga pokopali v neki mošeji v Alžiru. 100.000 ljudi je stalo ob cestah, ko so na vojaškem tovornem vozilu prepeljali krsto iz bolnice Mustafa k mošeji. Na čelu žalnega sprevoda so korakali ..ministrski predsednik Ben Bella, njegov gost predsednik Nasser, osebni zastopniki tuneziškega predsednika in marokanskega kralja ter visoki dostojanstveniki alžirske vojaščine. Za krsto je kot prva šla Khemis-tijeva vdova, ki je bila z zunanjim ministrom poročena samo štiri mesece. 11. aprila, ko so izvršili na njenega moža atentat, je bila ranjena. ... in pri nas v Avstriji POGAJANJA ZA PRISTOP K EWG NAPREDUJEJO Dne 8. maja 1963 so avstrijska prizadevanja za priključitev k Evropski gospodarski skupnosti stopila v novo obdobje. Ta dan je posebna komisija gospodarske Skupnosti predložila ministrskemu svetu EWG v Bruslju poročilo o avstrijski prošnji za pogajanja. S tozadevnimi vprašanji se je bavil tudi trgovski minister dr. Bodk. Opozoril je na zelo ugodno in prijazno vzdušje v Bruslju v prid Avstriji ter nato podal šest tpčk, na katerih bi Avstrija mogla graditi pogajanja: Avstrija prevzame zunanjetrgovinsko tarifo; končni cilj priključitve je celotna odstranitev carine med Avstrijo in EWG; pogajanja bodo pokazala, kako hitro se bodo dale odpraviti carine; odstraniti je treba vse kvantitativne omejitve; 'neobhodno potrebne izjeme za Avstrijo naj se skrčijo do najmanjše mere; Avstrija prevzame osnovna načela agrarne politike EWG; v pogajanjih se naj določi, kakšna bodo nadaljna določila, ki zadevajo trgovsko, socialno in finančno politiko, ter kakšna bodo splošna gospodarska vprašanja, ki jih bo Avstrija morala prevzeti. Dr. Bock je jasno opozoril na dejstvo, da priključitev k EWG ne krši avstrijske nevtralnosti; obratno, avstrijska integracijska politika celo podpira nevtralnost Avstrije. Avstrija bo še letos uvedla posebna poslaništva pri EWG, pri Montanski zvezi in pri Euiratomu, Iki bodo podrejena trgovskemu ministrstvu. CENE KRUHA ŠE NE BODO RASLE Ob priliki tehnične izvedbe volitve državnega predsednika, ki je zanjo odgovoren notranji minister kot vodja glavnega volilnega urada, je minister Olah predložil tudi prve osnutke svojega delovnega programa: najprej se bo treba lotiti osnutka zakona o ljudskih zahtevah; nadalje bo kmalu treba končno skleniti izakon o državljanstvu ter na novo urediti uporabo pr ožja eksdkutive. Civilni zaščiti bo notranji minister posvetil večjo pozornost; kri-mimalne uradnike bo treba bolje izuriti in jim dati v roke boljše pripomočke. K vprašanju zvišanja krušnih cen je minister izjavil, da bo to za enkrat še preprečil. Ker so se pred kratkim zvišaJe cene za mleko in sladkor, je zdaj »v interesu državnopolitične razsodnosti«, da počakajo z zvišanjem cen za kruh. K vprašanju »časopisnih informacij« je minister naznanil velikodušno razširitev. In res je kmalu nato izdal nove smernice glede obveščanja ministrstva. Odslej bo treba tisk na željo listov obširno informirati, »kajti časopisi vršijo važno nalogo v demokratični državi«. Vsi uradi so dobili navodilo, naj gojijo z zastopniki tiska dobre zveze. Minister Olah je zavzel stališče tudi k vprašanju »urada notranjega ministra«, čigar vodstvo je poveril bivšemu državnemu tajniku Stephaniju. Priznal je, da se je s tem kršila pristojnost in da je omejena dejavnost državnega tajnika OeVP Kranzl-mayrja; v zvezi s tem je izjavil, da so bila spremenjena dotična navodila v delovnem sporazumu. Nova ureditev bo odgovarjala onim, ki veljajo za socialistične državne tajnike v ministrstvih OeVP. SLOVENCI doma in po smtn Drago Potolnik je umrl V Ljubljani je umrl Drago Potočnik, biv.ti gospodarski urednik predvojnega katoliškega dnevnika „Slovenec”. Zadnja leta je bil sodelavec ekonomske fakultete na ljubljanski univerzi. Bil je eden najsposobnejših gospodarskih teoretikov po prvi svetovni vojni, po drugi pa zelo upoštevan strokovnjak v zmedi nenehno menjajočih se gospodarskih sistemov v rdeči Jugoslaviji. Kot takega so ga pogosto vabili predavat na razne znanstvene ustanove v tujini, zlasti pa v Nemčijo, kadar mu je režim to dovolil. Pred zadnjo vojno je zbudil pozornost s polemiko proti uradnemu gospodarskemu izvedencu Slovenije, Ivanu Avseneku. Po sklenitvi sporazuma Maček—Cvetkovič, s katerim je Hrvatska 1939 dobila obsežno avtonomijo, je Avse-nek vse glasneje slovenske zahteve skušal izj/odbijati s tako imenovanimi gospodarskimi razlogi. Potočnik pa mu je prav z gospodarskimi podatki in statistikami dokazal, da nima prav in da bo avtonomija prinesla Sloveniji že v tedanji Jugoslaviji ne le politične, temveč tudi velike gospodarske koristi. Smrtna kosa med slov. pionirji v Ameriki Nepričakovano je umrl za srčno kapjo Alex Notto, ki je s svojo ženo sodeloval v prvi slovenski radijski plesalni skupini v Ameriki. Slovenski radijski plesalci so imeli letos več zelo uspelih nastopov v predpustni dobi. Posebno navdušeno so bili sprejeti na prireditvah Čehov in Morava-nov. Njihovo časopisje je objavilo vrsto zelo zanimivih slik slovenskih plesalcev. Preminila je tlobro poznana Slovenka Marija Skul v starosti 92 let. Bila je dolgoletna članica Radio kluba. V Chicagu pa je umrla zavedna rojakinja Marija Omer-zel. Pokojni Martin Miller je bil radijski član do svoje preselitve v Minnesoto. Pred leti je bil zvonar pri Svetem Štefanu, slovenski župniji v Ameriki. V osrednji slovenski naselbini je preminul tudi Frank Vavpotič. Argentinski Slovenci počastili sv. Cirila in Metoda Koncem aprila je bil v Slomškovem domu v Ra-mos Mejii prvi prosvetni večer v novi sezoni. Posvečen je bil spominu 1100-letnice prihoda svetih bratov Cirila in Metoda v slovenske kraje. Dvorana je bila okrašena z novo sliko sv. Cirila in Metoda, ki je umetniško delo mladega slikarja Toneta Kržišnika. • ’ Predaval je dr. Pavle Krajnik. Govoril je o pomenu prihoda svetih bratov v slovanske dežele. Najprej je pokazal zgodovinski okvir dobe, v kateri sta delovala Ciril in Metod, nato pa opisal njuno delo in vsemogoče ovire, ki so jima oteževale delovanje. Nazorno in dokumentarno je opisal tudi trpljenje sv. Metoda. Knjižna žetev v Sloveniji leta 1962 Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani je objavilo podatke o delu svojih članov. Leta 1962 so izdali: 4 pesniške zbirke, 21 proznih del, 6 dramskih besedil, eno zbirko pesmi za mladino, 9 mladinskih proznih del, eno televizijsko dramo, 6 radijskih iger, 2 scenarija in 8 zbirk esejev in kritik. — To je „uradno” društvo književnikov, ki se peča tudi z gospodarskim vprašanjem svojih članov, kajti poročilo pravi, da „se bo uredilo tudi stanovanjsko vprašanje članov, katerih nekaj že od osvoboditve dalje čaka na stanovanje”. Predsednik društva je Mira Miheličeva (prej Pu-cova), podpredsednik Tone Seliškar, tajnik Dušan Moravec, gospodar Venceslav Winklcr. Slovenski filmi v tujini Slovenska filmska proizvodnja je v povojnem razdobju ustvarila 27 umetniških filmov, izmed katerih jih je 20 posnelo podjetje ..Triglav film”, 7 pa podjetje „Viba film”. Do sedaj je bilo prodanih v inozemstvo 14 slovenskih filmov. Največji u-speh je dosegel film režiserja Franceta Štiglica „Dolina miru”, ki so ga prodali v 32 dežel. Film Františka Čapa „Vohun X-25 poroča” je bil prodan v 29 dežel, ..Trenutki odločitve” v 18, „Vesna” v 15 in „Nc čakaj na maj” v 9 dežel. ^ Nagrada za akademsko slikatico Baro Remec Na razstavi v Bariločah v Argentini sredi marca 1963 je akademska slikarica Bara Remec dobila „Vcliko nagrado province Rio Negro”. Pod pokroviteljstvom Kulturne komisije mestne ol/činc Ba-riloče je razstavljalo 24 slikarjev 32 del. Remčeva je dobila prvo nagrado za akvarel ..Nahuel Hua-pi po potresu”, ki je bil tudi odkupljen. Oljenem je dobila jjovabilo, da razstavi samostojno v veliki dvorani Mestnega muzeja v Bariločah. Kralj slovenskih polk bo igral v Chicagu Za letošnji tradicionalni Slovenski dan, ki bo 13. oktobra 1963 v Chicagu, bo igral Frank Jankovič, ki je po vsej Ameriki poznan kot kralj polk ter bo razveseljeval ameriško občinstvo s slovenskimi poskočnicami. Iz „m kul j a 5”: Valentin Oman, Dunaj, „Moja mati” (oglje) Janez XXIII. o narodih v svoji najnovejši okrožnici Z,mladjem 5‘ v novo življenje Pred nedavnim je izšla peta številka 'mladja«, kulturne revije mladih. Kot »porod v peto livljenje« jo označi v uvodu urednik Flori Lipuš. Program, ki je zastavljen v uvodu, je revolucionarnega značaja, ker hoče zapustiti dosedanjo pot »poboi-njaštva, običajnosti, reda«. Ta revolucio-nirani mali svet naše Koroške naj se poraja predvsem v umetnosti, katere je bilo premalo tvegane v preteklem času. Vprašanje je samo, če drži, kar je zapisal urednik: »Zato mora biti naš svet drugačen. Ne sme se pustiti vpreči v ta ali oni jarem enostranskega Življenjskega nazora«. George Bernanos, celo za »leve« katoličane revolucionarni pisatelj francoske moderne, tako zvanega »renouveau catholique«, beleži v svoji knjigi »Sonce satana«: »Živeti pomeni pred vsem odločiti se«. Ta odločitev, če je resna — naj je kakršnakoli — za svobodnega človeka nikdar ne pomeni jarem, ampak dokaz mu od Boga zagotovljene svobode. Zgleda, da imajo mladjevci kompleks neopredeljenosti, ker to v pravilih novo ustanovljenega »kluba mladje« ter v statutih »odra mladje« ponovno poudarjajo. Prisrčen »da« k dejstvu »mladje 5«. Izpovemo brez besed prepričano vero v Življenje, toda ostane vprašanje, če s tem, da stavijo mladjevci »ognjišče« pod narekovaje, da namenoma trgajo nit in tkejo novo, Ze postanejo sami ognjišče. Toliko načelno h koncepciji kvalitetne, na umetniškem nivoju stoječe revije. Uvodu sledi odtisk prve drame, ki jo je uprizoril »oder mladje« Bora Kostanka »Mrtvo oznanilo«. O njej ne bomo razpravljali, ker je obširno poročal o uprizoritvi »Naš tednik - Kronika« z dne 18. oktobra 19 62. Ilci, ki je posvečen kratki prozi, otvori Uev Detela s črtico »Konec vojne«, v ka-teri v sugestivnem jeziku simbolično upodobi občutek konca vojne. Štiri črtice Bola Kostanka — kratka abstraktna realistična proza, kakor beleZi sam — nadaljujejo In obenem zaključijo ta del. To so: »Ples z l]ubico«, »Godovi vetra«, »Bolnica« in 'Vojašnica«. Iz vseli govori bujna fantazi-la ustvarjalca, ki obloZi drevesa svojih čr-Ha — da govorimo v njegovem jeziku — z Metaforami, da se trgajo veje. Dva stavka *z bolnice naj bosta citirana. Dvanajst me-lafor najdemo v njih, ki dostikrat niso uglašene ena na drugo: »Vetrnice dneva so razprostrte v pleča Ufavnostrešenih hiš, oblačnih mostov, te-Motnih udov drevja. V umegljenih sklada-nicah ljudi na postajah, v čolnih ptic, ki jadrajo na bedrih mehkega neba, v sodih ve-Ua nad mladjem dimnikov diha diha diha talnica«. Baročna preobloZenost s slikami današ-n1e>nu razumskemu človeku stvarnosti ne odgovarja več. Vsebina črtic pa je doživeta >n se lahko nanovo doZivlja od strani bral-C(l> če se zadostno zatopi v metaforiko. V slikah in kratkih življenjepisih se nam Podstavijo na naslednjih straneh koroški sodelavci pri reviji. Morda je v teh biografijah le prevečkrat govor o dramatiku, o zelo plodovitem slovenskem pesniku, o u-metniku itd. O tem naj sodi bralec, ne pa pisec sam. Zdi se nam pa, da se nekaterim osebam (nomina sunt odiosa!) dela prevelika čast, če so s sliko in biografijo zastopane, ker bi bilo vsekakor treba, da bi prej pokazale res doprinos k naši slovenski kulturi. Preden spregovorimo nekaj besed o pesmih, še načelno k uporabi slovenskega jezika. Jezik je sad večtisočletne organične rasti. Na to rast se je treba ozirati. Mimo tega, da je bil in bo »zableščati« intran-ziliven glagol {»me zablešči« namesto »mi zablešči«, str. 39), da se subjekt v enem in istem stavku ne sme menjati (»s šestimi leti mu je umrla mati...«, str. 45), da imamo v slovenščini svojilni zaimek, da se z grško-slovenskimi tujkami posiljuje jezik (»psevdoblišč«, str. 5), da se pravi »osvobojenega« in ne »osvobodenega«, ne more nobeden. Kot pesniki so zastopani Miško Maček, Griša MikuZ, Niko Darle, Milena Merlak -Detela, Gustav Janusch, Niki Van ter France Tanjin. Ni moZno, da bi o vsakem posameznem ustvarjalcu spregovorili posebej, zdi se nam pa, da imajo vsi nekaj skupnega: voljo do samostojnosti (primerjaj pesem Miška Mačka »Na večer«, str. 59), tu in tam tudi rahel pesimizem (Miško Maček »Moja pot«; noč je priljubljen dnevni čas), povsod pa dinamičnost izpovedi, tako pred vsem v pesmih Nika Darleta (»Pomladanska«, str. 70), ki je v svoji metaforiki blizu Kostankovim črticam. Zelo kvalitetne se nam pa zdijo stvaritve mladjevcev - slikarjev. TeZka je odločitev za kakšno sliko. Polna izraza Bistrova »Nataša« (olje), polna iz znotraj izZivljajoče se lepote Omanova »Mati« (oglje), pretresljive njegove »Sanje« (tuš) ali Greinerjevo »Moje ljudstvo« (linorez) in »Veselje« (tempera). Tudi barvni kliše Gustava Januse ha, »Jata« (cement s peskom) je med številnimi slikami. Odmevi na revijo, prevodi iz Saint-Johna Persa (Lev Detela) ter pravila kluba in odra zaključijo oblikovno in v bistvu tudi vsebinsko lepo uspelo revijo »mladje 5«. »Mir na žemlji, ki so po njem hrepeneli ljudje v vseh tasiih, ne bo nastal in se ne utrdil, te ne bo svet popolnoma upošteval reda, ki ga je Bog postavil.« Tako začenja sedanji papež svojo najnovejšo okrožnico. V njej poziva vse ljudi dobre volje, da vsak na svojem mestu naredi kaj za vzpostavitev pravega miru na svetu. Ta okrožnica podaja tudi pomembne misli o narodih. Če nekateri doslej še niso razumeli, da živimo v novih časih in razmerah, naj vsaj ob tej okrožnici premislijo, ali je bilo njihovo zadržanje v problemih raznih narodov in jezikov skladno s časom in s Kristusovim naukom. Navajamo nekaj misli, kii jih sv. Oče v tej okrožnici podaja o narodnem vprašanju. V kratkem času je toliko in toliko narodov na svetu postalo ali 'postajajo samostojni. »Nič več gospodujočih narodov, nič več podložnih ljudstev!« »Nihče noče biti podložen drugorodcem in oblastem drugega naroda. Čut manjvrednosti, ki je vladal ponekod stoletja in tisočletja, izginja. Po drugi strani pa se pri narodih manjša in počasi izginja prepričanje, da so kaj več kot drugi; prepričanje, ki je nastalo zaradi gospodarske, družabne ali politične moči, ki so jo kdaj dobili. Sedaj se na široko poudarja misel, da so vsi ljudje po naravi 'enakovredni. Tako vsaj v teoriji ni več kakšnega opravičila za rasno diskriminacijo. To je važno obdobje, ki vodi človeštvo po poti do sožitja na podlagi načel, ki smo jih Mi poudarjali.« »Konec slehernega rasizma! Naratma enakopravnost slehernih političnih skupnosti zaradi človeškega dostojanstva mora biti izven debate! Vsakdo ima pravico do obstoja, do razvoja, do posesti potrebnih sredstev, da to doseže; do prve odgovornosti za njihovo uporabo. Vsak more po vsej pravici^ zahtevati svojo pravico, da ga upoštevajo in da se nanj ozirajo.« »Iz izkušnje vemo, da je veliko razlik med ljudmi tako v pogledu znanja, sposobnosti, umskih zmožnosti in materialnih virov. Toda to stanje ne daje tistim, ki so na boljšem položaju, nobene pravice, da izkoriščajo one na slabšem položaju; pač pa nalaga vsem in vsakemu nujno dolžnost, da si drug drugemu pomagajo pri napredku.« »Podobno so nekateri narodi lahko pred drugimi v pogledu znanosti, omike, gospodarskega razvoja. Daleč proč od tega, da bi ta položaj izkoristili za krivično vladanje nad narodi v slabšem položaju; njihov boljši položaj jim nalaga dolžnost, da več doprinesejo k splošnemu napredku. Jasno je, da ni višjih ljudi po naravi; po naravi imajo vsi enako dostojanstvo. Podobno tudi politične skupnosti ne poznajo v pogledu njihovega naravnega dostojanstva neenakosti. Vsaka od njih je kot telo, čigar udje so ljudje.« »Vsaka skupnost sme pokazati svoja bo- gastva in moč, toda treba je na vsak način obsoditi tako obveščevanje ljudi, ki z lažjo krivično jemlje dober glas temu ali drugemu narodu.« »Politične skupnosti se ne morejo zakonito razvijati tako, da delajo krivico drugim ali da izvajajo nanje krivičen pritisk.« »Ko pride do medsebojnih sporov zaradi različnih koristi, se ti spori ne smejo urejati z oboroženo silo, pa tudi ne z goljufijo in varanjem, ampak tako, kot se spodobi ljudem, z razumevanjem drug drugega ob objektivnem pregledu položaja in tako da se naredi kompromis, ki da enemu kot dmgemu primeren del.« Znano je, da se je dotaknil Janez XXIII. tudi vprašanja narodnih manjšin. Nadaljuje pa 'še v drugih delih okrožnice z istimi mislimi: »Toda vnovič podčrtavamo, če se kakšnemu narodu pomaga, se mu na noben način ne sme s tem zavirati samostojnosti... Priznati in spoštovati se morajo moralne vrednote in narodnostne posebnosti (svojskosti). Sleherno misel na kakšno nadvlado je treba pregnati!« Vse to uči in zahteva papež zato, da bd zavladal med iljudmi in narodi res krščanski mir. »iPostaviti odnose med ljudmi in narodi na ljubezen in ne na strah pred drugim. Ljubezni je namreč lastno, da ljudi navaja k lojalnemu sodelovanju, ki se kaže v najrazličnejših Oblikah in ki prinaša nešte-vilne dobrote.« Razstava v Domu umetnikov v Celovcu Pred kratkim so v Domu umetnikov v Celovcu odprli tradicionalno pomladno razstavo Društva koroških umetnikov. Razstava nudi reprezentativni prerez ustvarjanja upodabljajočih umetnikov društva. Obenem pa bi naj omogočila dostop do umetnosti širši javnosti. V pozdravnem govoru, je novi predsednik društva koroških umetnikov podčrtal nujnost, da je treba gojiti zanimanje za umetnost tudi v širši javnosti. Razstavo so opremili profesor Karl Bauer, Otto Bestereimer, prof. Egon Wu-cherer, Franz Schneerueifi und Othmar Jaindl. Na razstavi sodeluje okrog 30 umetnikov, ki so razstavili okoli sto del. Razstava ostane odprta do 19. maja 1963. Razveseljiva je vsaka nova številka revije zaradi poguma in znanja sodelavcev. Samo eno besedo še: Naša Koroška je tako majhna, da moramo skupno ustvarjati naš svet, v katerega rastemo. Nihče mladih ne peha iz njega. Nikjer ni rek brez mostov, toda mladim je treba dati v vednost, da naj bo zgradba, »ki se nam je čisto prepustila v rast in obliko« (str. 44), hiša vsem in da to hišo gradijo vsi, da soodločajo vsi o načrtu, ker bodo vsi v njej stanovali. Na ta način se ba'našla pot — in zdaj pogumno naprej. dr. R. V. Iz „inladja 5”: Hubert Greiner, Celovec, „Luna v pristanišču” (tempera), foto Zdravko Božič flMati Tereza" v uprizoritvi odra mladje Kot zadnjo točko letošnjega programa je pripravil »oder mladje« napeto kmečko igro »Mati Tereza«, ki jo kot prvi izvaja v slovenščini. S tem se je »oder mladje« očitno posvetil drugemu delu svoje naloge, da namreč v lažjih in ljudskih odrskih predstavah ponese pravilno izgovorjeno slovenščino tudi na naše podeželske odre. Mogoče se bo ravno ob tej priliki marsikdo začudil, kako je zborni govor slovenskega jezika mnogo bližji domači govorici kot slovenščina, ki smo jo tako pogosto čuli na naših odrih. Igra »Mati Tereza« prikazuje pretresljivo zgodbo matere-krnetice, ki se žrtvuje za posestvo in gre nedolžna za svojega sina v ječo, da bi mu rešila posestvo in srečo. Upamo, da bo »oder mladje« tudi s to uprizoritvijo uspel! Poleg »Matere Tereze« pa so odrovci v zadnjem času pripravili radijsko igro »Klosterneuburški pasijon«, ki smo ga mogli slišati v radiu na velikonočno nedeljo. Za konec maja pa pričakujemo radijsko igro »Zima odhaja — pomlad prihaja«. Ob zaključku letošnje sezone pa govore odrovci že o novem programu, ki naj bi obsegal: Claudel: »Marijino oznanenje« IVolfgang Borchert: »Zunaj pred durmi« Vladimir Levstik - Herbert Griin: »Kostelka« Bralno predstavo Cankarjeve »Lepe Vide«, ter dramatiziranega »Soseda Luka«. Mogoče bodo vzeli na program še Sartreove »Umazane roke« ter »Dialoge« Primoža Kozaka. V spomin žrtvam nacizma Dne 29. aprila 1943 je tekla v smrtni celici dunajskega delelnega sodišča slovenska kri. Nacistični knmiki so uničili 13 slovenskih življenj. Nikdar ne bomo prezrli grozot, ki so se dogajale pred dvajsetimi leti na naših rojakih. Imena preprostih ljudi iz naše srede iz Sel, Borovelj ter Železne Kaple: Ivan Dovjak, puSkar iz Hotavelj, aretiran ml gestapo 4. decembra 1942; Franc Gregorčič, pd. Hlipočnik v Selah, aretiran 1. decembra 1942 s tremi sestrami, od katerih sta dve umrli na posledicah trpljenja; Florijan Kelih, gozdni delavec v Selah na Šajdi, aretiran 12. januarja 1943; Urh Kelih, kmetijski delavec v Selah na Sajdi, aretiran 12. januarja 1943 skupno z očetom in materjo ter sestro. Mati umrla v kacetu Auschvvitzu; Micka OHp, delavka v Železni Kapli, od policije ujeta 28. oktobra 1942 na sestanku pri Golobu na Obirskem; Tomaž Olip, gozdni delavec v Selah, ujet 1. decembra 1942; Jakob Draže, gozdni delavec pri Motlnu v Selah, ranjen in ujet od policije pozimi leta 1942-43; pozneje aretiran tudi brat Boštjan, ki so ga v celovških zaporih živčno uničili; Jernej Draže, pd. Ožbavt v Selah, aretiran 1. decembra 1942; Janez Draže, poštni uslužbenec, aretiran 12. januarja 1942; z njim je gestapo zaprla tudi njegovo mater Ano, ki jo je sodišče obsodilo na pet let kaznilnice; Jurij Pasterk, ]m1. Tavčman v Lobniku pri Železni Kapli, aretiran 17. novembra 1942. Pozneje so aretirali tudi ženo Katarino in sestro Ano, ki so ju obsodili na tri, oz. dve leti zapora, sestri Tina in Marija pa sta bili z otroci izseljeni; Franc Pristovnik, kmečki delavec v Selah, aretiran jeseni 1942; na sveti večer 1942 so ga v zaporu tako pretepli, da ni ostalo na njem zdrave kože. Aretirana je bila tudi sestra Marija; Franc VVcinzicrl, pd. Markuč na Suhi pri Rebrci, aretiran 14. decembra 1942 skupno s sestro Lizo Rigelnik; Miha Župane, delavec v Obirsiki, od policije aretiran 23. novembra 1942. Pred njim so aretirali njegove starše Miho in Barbaro Župane ter njegovo sestro Micko Olip, ki je bila z njim obglavljena. Teh žrtev se je spomnil tudi Klub slovenskih študentov na Dunaju. Pri sestanku v petek, dne 26. aprila, je pripovedoval odvetnik dr. Tone Jelen, ki je poznal osebno vse žrtve in ki bi postal skoraj sam ena izmed njih, o trpljenju našega naroda pod nacistično strahovlado. V nedeljo, dne 28. aprila, pa so slovenski študentje položili ob 9. uri dopoldne v „Gcdachtnis-statte” deželnega sodišča venec v spomin in slavo vsem usmrčenim. Napis na vencu v slovenskih barvah je bil „Koroškim žrtvam nacizma — Klub slovenskih študentov na Dunaju”. Glavna misel besed, ki jih je ob tej priložnosti izrekel F. J. Bister, je bila, 'da naj današnja mladina v vsakdanjem življenju ne pozabi teh žrtev. Dr. Tone Jelen pa je poudaril, da se nahajamo na mestu, kjer se je prelivala slovenska kri in kri drugih avstrijskih patriotov, ter da je demokratična republika Avstrija dolžna, da da nam Slovencem iste pravice kot ostalim državljanom. Klubski oktet pod vodstvom podpredsednika Jožka Bucha je zapel narodno „Cej so tiste stezice” in žalostinko „Lipa zelenela je”. Poklonili so se spominu trinajstih, obenem pa se spomnili vseh tistih, ki so prelili svojo kri za slovenski narod, ki so umrli, da smo lahko mi svobodni! Skupno se hočemo spomniti še Pockove družine iz Rut nad Ločami ob Baškem jezeru, ki so jo do zadnjega člana usmrtiti v kacetih, ter Peršmanove družine iz Lobnika pri Železni Kapli, ki so jo escsovci ustrelili pred njenim domom. Nacistično nasilje je zahtevalo prve žrtve v vrstah duhovnikov. Župnik Vinko Polja- BILČOVS - KAZAZE (Pogreb Marnikove matere) Po dolgi, teJlki bolezni je Bog odpoklical 'blago gospo Ano Miškulnik, pd. Mar-niikovo mater, v večnost. Rajna mati je bila v svojem življenju dobra, vzorna, verna mati in žena. Z vdliko materinsko ljubeznijo in požrtvovalnostjo je skrbela za dušni in telesni blagor svojih otrok ter jih vzgajala v pravem krščanskem duhu. Mnogo let je bila priklenjena na bolniško posteljo in vdano v božjo voljo je prenašala trpljenje in bolečine dn tako pripravila svojo dušo za srečno večnost. Iz globoke vere je vedno črpala moči in tolažbe, dokler se ni spolnila beseda svetega Avguština: »Nemirno je človeško srce, dokler ne počiva v tebi, o Bog!« Gospod jo je dobro pripravljeno poklica1! v večno domovino. Velika množica pogrebcev jo je spremljala na zadnji poti v farno cerkev, kjer sta bali darovani za dušni pokoj dve sveti maši. Ob odprtem grobu so se zahvalili domači dušni pastir rajni materi za zgledno krščansko življenje. Naj ji bo Bog milostljiv sodnik in bogat plačnik za vse, kar je dobrega storila za družino, narod in Cerkev. Blaga mati, uživaj zaželeni in zasluženi miri KOTMARA VES (Farna mladina in druge novice) V nedeljo, dne 5. maja, je naša farna mladina proslavila z igro »Madona v gozdu« materinski dan. Obe prireditvi, tako popoldne kot zvečer sta bili razprodana, znamenje, da je za igre še vedno veliko zanimanje. Nastopili so tudi .najmlajši z de-klamaoijami, pesmijo in godbo na harmoniko, ki jo je izvajala Kajžnikova Edit iz čahorč, ki se uči te umetnosti na samem konzervatoriju v Celovcu. Igralci so se vsi potrudili zadovoljivo rešiti svoje vloge. Farni mladini prisrčna hvala za lepo uspelo prireditev. Spomladi se ne ženijo samo ptice, temveč tudi nadebudna mladina: tako sta se podala dva ženina in dve nevesti na Otok in sS tam Obljubili dosmrtno zvestobo. To so: Jožef Pack, polir, pd. Kesnarjev na Ple-šivcu, in Gabrijela Stang.l, agilna sodelavka v farni mladini in cerkvenem zboru ter Valentin Kofer, ključavničar iz Velinje vesi, in Olga Stangl iz Kotmare vesi. V farni cerkvi so bili poročeni: Herman Hedenig in Marija Tribnik ter Peter Kornprat in Ana Savnik. Bog daj vsem srečo v zakonu nec, bivši deželni poslanec in neumorni kulturni garač, je umrl 25. avgusta 1938 v zaporih, kamor so ga vrgli koroški nacisti. Ne bomo pozabili vseh drugih, gospoda Rudija Zeichna, dekana Janeza Horn-bdeka, župnika Jožefa Pollaka, sveškega župnika Viktorja Ruprechta, šmihelskega kaplana Antona Kute ja in drugih. In končno se hočemo spomniti vseh neštetih in neimenovanih trpinov onih dni najgroznejšega nacističnega nasilja nad koroškimi Slovenci, ko je vrsta naših družin morala zapustiti svojo rodno zemljo in svoje drage in iti umirat v kacete Dachau, Ravensbrilck, Auscluuitz, Mauthhausen, Hesselberg, Frauenaurach in še drugam. Mnogi izmed njih sc niso več vrnili. dn poguma k vzgoji otrok v materinem jeziku! Iz solzne doline v večno domovino sta bila odpoklicana: JOžaf Gregorič, ki je o-krog 30 krat v svojem življenju poromal na Macno goro, ter Lovrenc šifrar, roj. na Primskovem, ki nas je po kratki in hudi bolezni šele 58-leten zapustil. (Pokojnim želimo večni poči tek v Bogu, sorodnikom pa 'naše sožalje! ST. JANŽ V ROŽU (Močilnikovemu očetu v spomin) Kakor ugasne zvečer sončni sij, tako je dne 30. aprila ugasnilo življenje Janeza Miillerja, pd. Močilnikovega očeta v St. Janžu, v 88. letu starosti. Osivelega in od trdega dela izmučenega starčka smo videli še skoraj do zadnjega na nogah. Rad je še hodil v cerkev. Samo nekaj dni je bil priklenjen na bolniško posteljo in že je prišla noč brez zore in jutra. Kakor je Močilnikov oče umrl, tako je tudi živel. Skromno in mirno je potekalo njegovo življenje. Na majhni kmetiji, katero je kot starejši sin podedoval od svojih staršev, si je moral služiti kruh za svojo mnogoštevilno družino. V zgodnjem zakonu ga je za vedno zapustila dobra in skrbna ižena in mati 'štirih otrok, v zadnji vojini je izgubil še Mirka, sina edinca. V vseh težavalh in preizkušnjah se je zvesto in neustrašeno držal pregovora: »Za dragi dom, za vero, ne glej nikdar na mero«. Ko so potekala rajnemu Močilnikovemu očetu mlada leta, je začela cveteti po naših vaseh tudi naša kultura. Ustanavljala so se izobraževalna društva, pevski in tamburaški zbori. Tudi v št. Janžu je prišlo do tega. Rajni Močilnikov oče je bil prvi, ki se je uvrstil med ustanovitelje tega do dobe nacizma tako delavnega društva. Ko je bil leta 1908 ustanovljen v Slov. Plajberku prvi tamburaški zbor ,in so iskali dobre talente, se je Močilnikov oče kot vnet pevec in glasbenik z. veseljem dal vpisati za člana v tako daleč oddaljeni Plaj-berk. Hodil je k tamburaškim vajam teden za tednom peš čez goro Orajnico. Po prvi svetovni vojni sta bila tudi v Št. Janžu ustanovljena tamburaški in pevski zibor, ki sta takrat slovela daleč naokoli in katera je spretno vodil do druge svetovne vojne Močilnikov oče. Ko se je Valentin Mostečnik kot takratni šentjanški organist preselil v Skočidol, je bil spet Močilnikov oče tisti, ki je sedel za orgle in vodil cerkveno petje celih 20 let. Bil je v mlajših letih tudi dober igralec, neštetokrat smo ga videli na našem odru. V igri Miklova Zala je nadomestoval vlogo Tresoglava. Lahko rečemo, da ga do danes v podajanju te vloge še noben Tresoglav ni prekosil. Z vso to neumorno dobroto je zaslovel daleč naokrog. Dne 2. majnika smo njegovo izčrpano truplo položili v hladni grob šentjakobskega pokopališča k večnemu počitku. Lep pogreb je imel. iPo hladni in deževni noči je nastal lep pomladanski dan, toplo sonce je s svojimi žarki poljubljalo krsto, v kateri je ležalo truplo moža, ki je žrtvoval vse življenje za družino, vero in dom. Ob odprtem grobu so se poslovili od njega v lepih besedah domači gospod župnik Vošnjak, kateri so tudi vodili pogrebne •obrede ob asistenci gospoda župnika Štiha iz Bilčovsa. Tudi .njegov Ožji sodelavec na 'prosvetnem polju Florijan Lapuš iz Pod-sinje vesi je spregovoril lepe besede v slovo, šentjanški moški zbor pod vodstvom Han-zija Gabriela pa je nekdanjemu vnetemu pevovodju in prosvetarju zapel v slovo v srce segajoče žalostinke. Dragi Močilnikov oče, kar sle nam pustili, so dobri nauki, pesmi in harmonija; vse to se nam je globoko vkoreninilo v naša srca; to je večni spomenik, na katerem so zapisane besede, ki ste nam jih dali ]x> Simonu Gregorčiču: Dejanje ti ljubi, a boj se pokoja! Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! Žalujočim sorodnikom izrekamo naše izkrčilo sožalje. (Tudi Jožefovega Honza ni več) Letos je tudi za vedno zatisnil oči Johan Kropiunik, pd. Jožefov Honza iz Podsinije vesi. Dolgo je že stanoval v Svetni vesi, (kjer je bil tudi zaposlen kot železničar. Bil je mirnega značaja dn globoko veren mož in oče. Samo nekaj let je užival zasluženi pokoj, nato se ga je pa lotila težka bolezen (poapnenje žil), ki ga je spravila z 72. letom v še prerani grob. Moral je še prestati dve težki operaciji, če ravno so mu vzeli noge, je še zanoraj prosil Boga, da bi ozdravel, a načrt je bil drugačen: Bog ga je poklical na oni svet. Če ravno je bilo veliko snega in mraz, se je zbralo veliko ljudi, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na šentjanško 'pokopališče. Pogrebne obrede so vodili šentjanški gospod. Na grobu so se poslovili od njega gospod Kamauf iz Kaple ob Dravi. Naj tudi on počiva v miru. CELOVEC (Počastitev žrtev nacizma) Preteklo nedeljo je vabila »Slovenska prosvetna zveza« na slavnost v počastitev žrtev nacizma. Proslava je bila v Celovcu v Domu glasbe ob 10. uri dopoldne in je bila posvečena flistim žrtvam, ki so leta 1943 za svoj narod in svojo vero šli v smrt pod nacističnim nasiljem. Njihove žrtve, talko se je poudarilo, niso bile zastonj, ker so soustvarjale svit svobode. Spominskemu delu je sledil koncertni del, v katerem so nastopili različni zbori Slovenske prosvetne zveze ter nazadnje združeni moški in mešani zbori. Spomin na žrtve je nam živečim sveta oporoka, da naj vztrajamo v zvestobi do naroda, in Če 'bi prišli tudi težki časli. Motorne kosilnice: Reform, Raipkl, trus, kakor tudi 'kombinirane z obračalnikom, trosilcem iin grabljami za krmo, znamk: Heuraupe, llou-igcl, Hcusohvvan/. 'vam najugodneje dobavlja domača tvrdka: Man Lomšek TIHOJA 2, P. Dobrla ves — Ebemdorf Telefon 04237 246 Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogoji! Člani Kluba slovenskih študentov na Dunaju, ki so položili venec na grob žrtev nacizma. „Miklova Zala” v Št. Janžu leta 1924. Ob Aknirini desnici sedi Tresoglav, rajni Močilnikov oče. S knjigo v roki je režiser igre Florijan LapuŠ. NOGOMET: Avstrija Celovec — Wacker 2:0 (0:0) V igri, ki je bila gledana od obeh strani kot'borba za obstoj v državni iligi, je premagal v soboto dunajski klub VVadter celovško Avstrijo z rezultatom 2:0. Dunajčani so sicer na igrišču prevladovali, a ne samo to: na njihovi strani je bil tudi sodnik Soipelt z Dunaja, ki se cesto naziva 'kot najboljši sodnik v,Avstriji; sicer pa je roška reprezentanca v 2. polčasu prišla poti kolesa. Omeniti 'bi 'bilo še treba, da gostje s Koroške niso nastopili v najmočnejši postavi (saj so manjkali igralci »Avstrije« in igralci kor. reprezentance, ki so 1. maja nastopili proti kombiniranemu moštvu zvezne lige!). Moštvo Slovenija pa je bilo sestavljeno iz igralcev Maribora In Olimpije. LAHKA ATLETIKA: KLC — gostoval v Ljubljani Svoj L letoSnji (lahkoatletski dvoboj je celovško lahkoatletsko društvo (KLC) izpeljalo L maja v Ljubljani, na povabilo tamkajlšnje Olimpije. Ekipa Slovencev je premagala ekipo Korošcev z 120: 71 točkami. 'Pri članicah so Ljubljančanke zmagale -17:26, ipri članih pa so bili atleti Olim-ipije uspešni z razliko 73:45 točk. Od 18 disciplin, kolikor jih je bilo na sporedu, so domačini in domačinke zmagali v 15., medtem ko so gostje iz Celovca odnesli le v 3. prva mesta. Zmagujoči Steyer-Puc!h 65« 7. Geni KoNIGOM (Beljak) je pri Sempc-rit-R.ally” 1963 presenetljivo odnesel celotno zmago pred Volvom in Porschejem. Pri jako slabem vremenu je izmed 150 vozačev, ki so startali v Brcgenzu, prevozilo samo 104 nadi 1621 km dolgo pot, ki je peljala tudi skozi Koroško na Dunaj. Med drugimi je vozil tudi znani smučar Nenning, ki si je osvojil zmago v svoji skupini z avtom Triumph TR. zadeva s sodniki vedno- ista: kakor sreča, tako tudi oni nikoli niso prizanesljivi. Dejstvo je, da Celovčani v tej igri zdavnaj niso tlosegli jesenske forme in da niso mogli nastopiti kompletno, kar je bil to slučaj tudi že v prejšnjih pomladnih igrah in se zato porazu tudi ni treba čuditi. Vratarja Gartnerja je zastopal Piihorner, ki glede (prvega gola v 54. minuti ni povsem krivde prost. Pri drugem golu je že branil mireiže vratar Gartner. Krivdo tega gola nosi branilec Umgeher, ki se je v 68. minuti (a to ne samo tokrat) nekoliko neokretno spustil v sceno z napadalcem Sauerjem. To je dovedlo tudi do enajst-nietrovke in do 2. gola. Št. Jani prišel pod kolesa Št. Lenart — Št. Jani 4:1 (2:1) Tekma je bila že v 1. polčasu odločena, ko so si Rožam ustrelili sami gol, naito so izenačili. Nekaj minut po tem pa je po hudi napaki vratarja Dovjaka prišlo do 2. zadetka domačinov. Pravo senzacijo pa je pomenil neodločen rezultat (3:3) šentj. mladincev proti ndad. moštvu cel. Avstrije. Gole so dali Kušej (2) in Gabriel Zdravko. Prijat e ljs'k o sreča 11 je Slovenija — Koroška 10:3 (2:2) V mednarodni prijateljski tekmi je 2. niiija premagala reprezentanca Slovenije enajsterico s Korčške z rezultatom 10:3. Po dokaj dobri igri v L polčasu je ko- TRIJE SVETOVNI REKORDI YANG — »kralj atletov« — 9121 točk v deseteroboju Na atletskem tekmovanju v Valnutu (Kalifornija) je 29-letni študent Kwong Ču-an Yang s Formoze postavil nov svetovni rekord v deseteroboju z 9121 točkami. Tako je Yang prekosil Američana Raferja Johnsona, ki je zbral doslej 8683 točk (leta 1960). Njegovi rezultati: 100 m — 10,7 s (1034 točk); skok v daljino — 7,16 m (842); krogla — 13,21 m (692); višina — 1,91 m (930); 400 m — 47,7 s (1045); 110 m ovire — 14,0 (1124); disk — 40,99 (654); skok ob palici - 4,83 (1515); kopje - 71,74 (1040); 1500 m - 5:02,4 (245). AL OERTER — 62,62 m v metu diska. Prav tako je na istem ati. tekmovanju v Valnutu dosegel Američan AL OERTER v mestu diska daljino 62,62 metrov, kar je pomenilo nov svetov, rekord v mestu diska. John Pennel — zopet postavil svetovni rekord. Samo 3 dni ije trajal svetovni rekord v skoku ob palmi (5 m), ki ga je postavil ameriški študent Brian Sternberg, nakar ga je 22-letni John iPennel izboljšal na 5,04 m. Skrbi radi dolgov »Tole poletje, draga, ne bomo mogli k morju. Moramo misliti, na dolgove.« Ženka pa: »Oh dragec, saj na dolgove lahko mislimo tudi ob morju.« Avstrijska prvakinja v telovadbi, Henricttc PARZER, je najbolje zastopovala Avstrijo v borbi proti zap. nemški Zenski reprezentanci. Avstrijke so podlegle s pičlo razliko točk v slavnostni beljaški telovadnici. ... in preteklo nedeljo v Št. Rupertu (Nadaljevanje s 1. strani) Št. Rupertu deževalo, pokaže le tesno povezanost obeh šol. Dež tudi tukaj ni motil poteka slavnostne prireditve. Slavnostni govor je imel profesor slovenske gimnazije dr. Reginah! Vospernik. Njegove besede so bile odsev malce zaskrbljenega in vendar izraz pogumnega konstruktivnega pogleda v bodočnost in za bodočnost obetajoče gospodinjske šole: Narodni prazniki se mi zdijo te zaključne prireditve naše gospodinjske šole v št. Rupertu, prazniki veselega pogleda nazaj in prazniki pogumnega pogleda naprej. Praznllki hvaležnosti iz spomina do tistih, ki prizadevanja v itej šoli ‘žrtvujejo naše-,mu slovenskemu narodu na Koroškem. Zato nas danes tudi napolni s posebno iskrenim veseljem, da smemo pozdraviti častite .sestre, ki že nad 60 let delujejo v prid naši koroški mladini v tej hiši, kot lastnice svojega doma. Naš čas bujnih sprememb pa zahteva modernizacijo. Zato sa se častite sestre tudi takoj; oprijele preustvarjanja in renoviranjia. Dragi starši! Sam poučujem na slov. gimnaziji in vem, da zahteva delo z mladino, če ga hočeš resno vršiti, celega človeka. Dobro pa tudi vem, da je vzgojitelju plačilo mlad človek, ki z budnim in vernim srcem vzrašča v svoje življenjske prilike. In te življenjske prilike pri nas na Koroškem niso (lahke: vsepovsod vabijo mladega človeka brezbrižnost, plehkost in ravna pot narodne asimilacije in verske mrzlote. Naše verne slovenske družine so še edino zatočišče, edina postojanka tiste iz verskega in narodnega Mira živečega in zato zdravega človeka. Današnji čas zahteva celega človeka, zanesljivega in polnega trdne opore. Trden mora biti naš rod, podvojeno trden v težkih prilikah oz. časih. Znana avstrijska pesnica Raula von Prera-dovič, ki je živela v velemestu Dunaju, je dobila nekega dne nalogo, da bi ob priliki ustanovitve katoliško ukoreninjenega mladinskega gibanja napisala knjigo, v kateri bi naj obrazložila pomen vzgoje mladine; pretresljivo je, kako nam opisuje svoje notranje boje, da bi prikazala ta pomen v čim pravilnejši luči. (Pesnica je imela navado, da je hodila vsako leto na dopust nekam v Jugoslavijo; tisto leto pa je uživala proste dni v Sloveniji blizu Domžal. V tišini rajsko lepe slovenske zemlje je razglabljala o tem problemu in ni našla prave rešitve, dokler ni bila nekega dne povabljena h kmečki družini nedaleč od svojega bivališča. Hiša, tako nam opisuje pisateljiva da doživljaj, je bila skrita med sadnimi drevesi in se je šele v zadnjem ■trenutku prikazala očem ohiskov.avca. Zena-kmetica jo pelje v hišo, nad trdno mizo v kotu je visela podoba Križanega, okoli kmečke peči in ob stenah so bile robate, a snažne klopi. Ničesar ni videla obiskovalka, kar ne bi služilo neposredni potrebi in rabi. V kuhinji pokaže žena s ponosom štedilnik, ki ga je bil njen mož pred poroko sezidal. V teh sdbah se bo odigravalo kmečko življenje, v tem okolišu bo vzrasteil otrok, ki ga žena jeseni pričakuje. In pesnica, vajena velemestnega hrupa in nenaravnih prilik, zavida nerojenega otroka, ki dorašča sicer delavnemu in (težkemu, a v božjem redu stoječemu življenju. Vse, kar se bo v hiši dogajalo, se bo dogajalo v prid prebivalcem, ki so ukoreninjeni v božjih zapovedih in zajeti v močni krog smiselnih kmečkih običajev. In ko pesnica zapušča hišo, je globoko ganjena. Kakor zgubljeni raj se ji zdi vse to. »Se 'nikdar,« tako pravi dobesedno, »mi življenjska oblika naravnega kmečkega človeka ni bila tako jasno pred očmi, kakor pri obisku male slovenske kmetije.« Ni vzroka, da hi naše prilike gledali v svetlejši iluči, kakor to odgovarja resnici. Ni vzroka, da bi naše prilike potapljali v romantično odmaknjenost. Smo in ostanemo otroci svojega časa, otroci dobe, ki iz dneva v dan rodi nove spremembe, prinaša strah in bojazen pred neznano silo tehnike in atomske energije. Dobro vemo, da tudi že po naših vaseh umira smisel za ideale, kakor so to vera in narodnost. Nismo in me smemo 'hiti tako zaslepljeni, da bi ta dejstva kratkomaio prezrli. Zavedati pa se moramo, da je možnost za rešitev vseh teh perečih vprašanj tudi v nas — v tebi in v meni. Oboje je treba videti in razumeti. Samo v tej uvidevnosti bo rasla zdrava družba slovenskih 'potomcev po naši zemlji. 'Ne vadimo krivde v prvi vrsti na soseda v deželi. Dosti se je tam godilo krivice — tega se vsi zavedamo. G. ravnatelj slovenske gimnazije je dejal zadnjič, ko je govoril naši katoliški dijaški*družini o plebiscitu in njegovih posledicah: »Kar je slabega, je trdba pozabiti, kar je dobrega, pa velja, da si zapomnimo. Strpnost 'brez zatajevanja samega sebe in tega, kar tvori vsakega osebnost, to je geslo našega časa.« Pot do rešitve pa je hkrati pot do mladine. Starši, zaupajte svoje hčerke šoli, ki se trudi iz vsega srca, da bi slovenskemu narodu na Koroškem ohranila vero v samega sebe, 'v svoj rod ter vero v Boga. Če se temelji tresejo, se podira hiša. Da bomo ohranili te temelje narodne zavesti in verske ukoreninjenosti, za tem mora iti vse naše stremljenje. Šola, ki nas je danes vabila na prireditev, je pokazala s tem kulturnim dejanjem, da je na najboljši poti. Dobra gospodinja in dobra mati je danes garant za srečno družinsko življenje. Končno pa je družina temelj vsakega življenja. Vsepovsod, kjer prebivajo zdrave družine, zveste sebi in Bogu, bo vzraščala zdrava mladina — naša bodočnost. Naj je moja beseda ob koncu še enkrat prisrčen »Bog lonaj« za vaše delo, častite sestre, ki ga vrišite nesebično v prid nas vseh. Dokler gorijo ognjišča naših šol, dokler zaupate vi, dragi starši, svoje otroke tem šolam, dokler se goji narodna zavest in verska globina, se nam ni treba bati za svojo (bodočnost. Čas in prilike nam trudijo vse možnosti, na nas vseh pa je, da se jih poslužimo. Na teh temeljih bomo izgradili svojo bogato koroško slovensko prosveto. Obema gospodinjškima šolama želimo še mnogo uspehov pri vzgajanju naše mladine. Našim staršem po naših vaseh pa gospodinjski šoli najprisrčneje priporočamo. Saj so mogli tudi letos sami spoznati, da jima brez skrbi morejo zaupati svoja dekleta. materirivki dan NAŠIM MATERAM Ko bodo te dni povsod proslavljali materinski dan, se spominja »Naš tednik — Kronika« vseh mater po naših krajih in vaseh, vseh naših bralk, ki ga zvesto in rade prebirajo od tedna do tedna. Želimo jim za ta dan mnogo prisrčnega veselja v krogu svojih drulin. Želimo jim veselja ob pogledu na svoje male in svoje ljube. Nekateri jim bodo voščili tako, da jim bodo prinesli cvetja, drugi kako darilo. Morda pa bo kdo od njih povedal svoji ljubi materi tudi kako prilolnostno pesem. Naj bo le voščilo za ta dan takšno ali drugačno, vsako pa bo gotovo povedalo, kar čuti in leli otrok svoji materi za materinski dan, če ji pave takole: »Najlepša pesem ptičice, najslajše strune glas ti ne pove, ne dopove, kar čutim v srcu jaz. Saj za tvoj dan, o mamica, bi voščil rad lepo. Ker ni besed, naj govori iskren poljub samo!« Krščanska drulina je čudež ljubezni. Vse delo, vse žrtve, vse trpljenje, .vsa vzgoja, vsa skrb in morda celo vse solze — ne m plačilo, ampak vse le iz ljubezni! Čuvarica te ljubezni po naših domovih si ti, naša slovenska mati, tiha in skromna na zunaj, a tem bogatejša po svoji ljubezni na znotraj. O mati po naših družinah! Prižigaj v svoji družini tisto duhovno vez med otroki in starši, med otroki in Bogom, med otroki in našim narodom, ki dela življenje šele toplo, veselo in sončno. Naj rastejo tvoji otroci močni v veri in zvesti ter trdni v narodni zavesti! Vsi drugi pa dajmo čast našim materam! Njihov kras so njih žuljave roke, dostikrat od skrbi zgubano lice, njih bogastvo otroški blagoslov in vse premagujoča ljubezen db Boga in do domačega krova. Bog jih živi, jim dajaj zdravja in svoje pomoči, v vrstah naših deklet, ki se pripravljajo na ustanovitev svojega lastnega družinskega ognjišča pa mnogo posnemovalk! a mladino in prosveto MATERINSKI DAN: Moja mama je angel ZA DEKLETA: Dekle si izbira poklic Ali naj bo dekle kar doma in čaka na ženina? Morda je pa boljše, da ai priuči kak poklic in je potem zmožna sama sebe preživljati? Ali pa ni nevarnosti, da bi se izučena dekleta preveč osamosvojila in bi tako ne bila zmožna več zavzemati v družini mesto pomočnice možu? Tudi je veliko vprašanje, kakšnih poklicev se naj dekle oprime in kje se bodo mogle ženske najbolj uveljaviti ali kje bodo še najbolj ohranile svojo ženskost! Pa tudi naziranje, da je vendar nespametno, da se dekleta priučijo poklica, na katerega so se morale dolgo pripravljati, saj se vendar večina deklet v letih okrog 22 poročijo. Potem pa je ves trud in stroški za šolanje zaman, odveč ...? Načelo velja: Bog ni izključil ženske od nobenega poklica. Edini božji omejitvi sta žensko materinstvo in njena čustvena duševnost. Kadar kak poklic temu dvojnemu nasprotuje, tam mora dekle reči: »To mi zame!« Poklici, ki jih ni mogoče vskla-diti z žensko duševnostjo, so na primer: vojaška in policijska služba, politična agitacija ... So pa drugi, ki naravnost kličejo po ženski: poučevanje otrok, bolničarska služba ..., kajti te službe zahtevajo lastnosti materinskega srca. Tovarniško delo je za žensko dopustno, dokler ni pretdž-ko. Vsekakor pa ni združljivo z ženskim telesnim ustrojem kopinje v rudnikih in podobno. Kaj pa dekle, ko se poroči, pa je nekje zaposlena? Ali naj še naprej hodi na delo? Splošno pravilo velja: kadar ženska osnuje lastni dom, mora s poklicnim delom prenehati, če to le nekoliko nasprotuje njenim dolžnostim do družine. Poročena ženska naj nima nobene službe, da se bo mogla popolnoma posvetiti svojemu možu in otrokom. Le zelo resni razlogi bi mogli v kakem poedinem slučaju upravičiti nasprotno početje. Ta trditev se zdi na prvi pogled neko iliko pretirana: če se je namreč ženska po velikem trudu prikopala do sijajnega mesta in naj sedaj zamenja knjige s kuhalnico, zakaj potem zapraviti toliko najlepših let po prašnih klopeh in trošiti očetov denar? Temu bi odgovorili: tudi v tem slučaju študij ne bo brez koristi. Taka žena bo bolje opravljala svoje družinske in družabne dolžnosti, pa tudi svojo mladost je zelo koristno uporabila. Sicer je pa šola velika ulčiteljica, ki mlladega človeka splošno izoblikuje, na drugi strani pa za mladino ni lepše mladosti, kakor je prav študentovski stan. Skratka: vsak poklic, ki ne nasprotuje ženski naravi in njenim zmožnostim — zlasti materinstvu in vzgoji otrok — je do-sitopen dekletu; nadalje pa ' veže vsako žensko dolžnost, da preneha s poklicnim delom, ako je v kvar družinskemu življenju! Lelo m letom obhajamo dan, ko se spominjamo onih velikih zen, ki v našem življenju neizmerno veliko pomenijo. To so naše matere, ki so nam življenje dale in nas v odpovedi za življenje pripravile. Tem skritim junakinjam je posvečen dan v maj-niku, ki je mesec Matere vseh maten Veliki slikar Raffael je v svoji umetniški ustvarjalnosti upodobil to največjo Mater v čudoviti podobi. Nešteto mater je opazoval in kakor čebela vse pisane drobce lepote neštetih mater prenesel v to krasno sliko. Zato vzvišenost in čistost Raf-faelove Madone nista nekaj izmišljenega, ampak prav iz življenja povzetega. Čeprav so s to vzvišenostjo in čistostjo Madone — prav tako tudi z Materjo božjo ne — ne da primerjati nobena žena na svetu, — vendar pa je v vsaki materi, ki se sklanja (Nadaljevanje) Vsak poklic je treba pojmovati idealno: kot izvrševanje potrebnega dela v človeški družbi. Idealno pojmuješ poklic, če se ne vprašaš: v katerem stanu bom več zaslužil? ampak: v katerem stanu bom bolje delal, kje bom bolj na mestu, kje bom bolje ■vršil dolžnosti svojega stanu? Nikakor ne omalovažujem gmotne strani vsakega poklica, a o eni stvari je vsakdo med vami lahko prepričan: če si boš izbral poklic, za katerega si res sposoben in v katerega si res poklican — ne boš kruha nikdar stradal! Glavno je, da pri izbiri poklica ne iščeš predvsem plače, ampak ipredvsem — dela! Ponavljam: vsak poklic mora biti idealen! Samo tisti ljudje napravijo na svetu kaj velikega, ki vzamejo svoje delo idealno. Nikdo drugi ni premaknil sveta niti za milimeter naprej kakor — idealisti! Samo ljudje, ki so v sebi čutili veliki božji klic in so šli za rijim brez ozira na gmotne koristi, so postali veliki iznajditelji, veliki vodje, veliki apostoli narodov. Pojmuj svoj poklic idealno — in vse drugo ti bo navrženo! Če si navaden hlapec, navaden delavec, a pri tem idealen hlapec, idealen delavec, ki ves živi v svojem delu — se bodo gospodarji kar pulili zate. In če si samo šofer, a povsem na svojem mestu: zanesljiv, spreten, trezen, bodo lastniki avtomobilov tekmovali v ponudbah, kdo te bo dobil v službo. • nad svojim otrokom, nekaj svetega in nebeškega. Mnogokrat tega ljudje ne vidijo, ker je mati morda bolna in trudna ali ima zgarane roke m zdelan obraz ali pa je včasih zadirčna od samih skrbi in onemoglosti. Zato tudi ne vidijo njenega svetniškega sija. Če bi kdaj zares prodrli v lepoto Madone, bi svojo mater čisto drugače gledali. Zvečer, ko se ob postelji sklanja nad otrokom in mu streže — ali ji ne obkroža glave svetniški sij? Ne pravi svetniški sij — ali po vsem obličju se ji razliva nekaj tako nebeškega prav zato, ker v tem trenutku še malo ne misli na sebe. In čim manj človek misli nase, tem bolj se mu bere z obraza, kakor da sploh ne živi več na tej zemlji. Zato dostikrat kdo sreče: »Moja mama je angel.« 'Vsaj po imenu poznate Reymonla, slavnega pisatelja »Kmetov«, ki je zanje dobil Nobelovo nagrado. Ta mož je živel na kme-tih v silno skromnih razmerah, s kmečkim dekletom se je poročil — toda ni vprašal po bogastvu, šel je samo za svojim notra-jim klicem, ki mu je veleval pisati in u-stvarjati — pa je danes bogati posestnik Nobelove nagrade. In mislite, da bi bil danes nesrečen brez nje? Saj ni iskal velike gmotne nagrade, iskal je svojega poklica, drugo je bilo navrženo. Idealizma pri delu pri nas silno manjka. Naši ljudje redkokdaj vidijo svoj cilj v tem, da bi bili dobri delavci v svoji stroki; bolj jim roji po glavi, da bi bili »nobel« haleta aUilcuieio- cas Pomen idej v življenju je odločilno važen. Dr. Mahnič je učil: »Ideje oblikujejo vekom lice.« 'To pomeni, da ni nič velikega brez idej. Temu načelu nekateri ugovarjajo in pravijo, da zgodovine ne oblikujejo ideje ali načela, ampak nagonsko delovanje človeških mas. Za primer navajajo revolucije, ki navadno ustvarjajo nove oblike političnega in socialnega življenja. O njih trdijo, da ne izhajajo iz kakih idej ali načel, ampak iz temnega, čustvenega odpora mas proti nasilju in nagonskega teženja po boljšem socialnem redu. in da bi — kar mogoče malo delali. Marsikdo, ki je izučen rokodelec, išče rajši službe, da bi bil sluga v kakem uradu, na- ; mesto ga bi ustvarjal v svoji stroki. Potem bo pa tak možakar, ki v resnici samo kuri peči v kaki banki, hodili po Ljubljani z ^ aktovko pod pazduho in se predstavljal za »poduradnifca«, v aktovki bo pa nosil — to se je res že 'Zgodilo! — trske, da z njimi podkuri! Toda on pač hoče spadati h »gospodi «! Da, ta naša »gospoščina« ta je tudi naša velika narodna nesreča. Kako se bojimo ročnega dela! Če je fant v mestu dovršil le nižjo gimnazijo, pa že misli, tla ne sme \ več prijeti za telesno delo. Enako dekle, 1 če zna — tipkati. Na Češkem in po Morav- š skem pa imate kmete, ki imajo maturo, pa < so ponosni na to, da so kmetje. In na Pinz- ,] gavskem sem videl hčerko bogatega kmeta, ] ki je imela 60.000 goldinarjev dote — danes , si morete komaj misliti, kakšno premoženje : i je bilo to pred vojno! — pa je Vstala vsak dan ob štirih izjutraj, sama molzla krave in nadzirala dekle in delo na polju in v hlevu. Oprostite — morebiti sem se nekoliko oddaljil od svojega predmeta. Zato zaključujem razmišljanje o poklicu sploh in prehajam h glavnemu predmetu, o katerem ste želeli od mene slišati. Če mora biti vsak človek v svojem poklicu idealist, mora biti to še prav posebno duhovnik. Trije ideali mu morajo biti zvezde vodnice. 1. Predvsem mora biti duhovnik globoko veren. Ta vera mora biti preprosta kakor vera otrokova, mora biti doživeta in v srcu občutena. Seveda potrebuje duhovnik tudi temeljite bogoslovne izobrazbe, toda vsa učenost bi ne mogla nadomestiti te preproste vere, kakor so jo imeli navadni ribiči in cestninarji, izmed katerih si je izbral Gospod apostole. (Konec prih.) Profesorska Profesor: »O, dragi gospod Prelesnik, kako je z vami? In vaša žena? Prelesnik: »Oprostite, gospod profesor, motite se, nisem poročen.« Profesor: »A tako, oprostite! Torej tudi vaša žena še ni poročena, kajne?« Odgovor na to bi bil: resnično je, da zgodovina ni le tvorba človeških zamisli, idej ali načel. Vendar pa načelo, da ideje oblikujejo čas, velja v polni meri. Spomnimo se velikih idejnih bojev v krščanstvu, ki so usmerjali življenje vernikov in tudi krivovercev. Isto velja za znanstvene zamisli ali ideje. Kopernikova ideja o vesoljstvu je naravnost preobrnila miselnost in delovanje evropskih narodov. Kaj so povzročile nekatere politične in socialne ideje - zamisli. Ideja socializma je preoblikovala Rusijo in še toliko drugih narodov. Kristjan pa vidi za vsem dogajanjem v človeški družbi tudi še božjo roko, ki vodi in uravnava po svojem tok časa. F S O duhovniških poklicih (Po predavanju Fr. S. Finžgarja dijakom) JANEZ JALEN: SO CVETKOVA QlLkeL ZGODBA »Jaz pa še verjamem ne, da je otrok res Viktorjev,« se je oglasil iz kota preudarni Korošec. »Baba morebiti še sama ne ve, čigav je. Cvetku ga je Obesila zavoljo tegale.« Pokazal je s palcem in kazalcem, kakor bi štel idenar. »Sodnija bi morala biti toliko uvidevna, da bi takle testament koj izavrgla. Saj vendar vsi vemo, da ni prav in da se Cilki krivica godi,« je udaril ob mizo čokati Gregorjevec. »Kako bi pa potem doktorji živeli,« se je ponorčeval plešasti Hribar izpod Stu-dora. »Naj služijo! Kdo jim brani? Samo na rovaš poštenih vdov nikar!« se je skoraj ujezil Cesar iz Polja, sam vdovec v najboljših letih. Koj so mu 'ponagajali, da bi bila Cilka kar prava zanj. »Se bo že kako pravica skazala,« je zaupal sivolasi Ješprenj iz Jereke. Vstopil je Ravnikov hlapec France. »Kaj Ravnika samega ne bo?« so hoteli vedeti. »Ne,« je bil France kratek. »Je vse potrebno meni naročil. Že sam opravim, da bo prav.« »Seveda, nerodno mu je. Vsakemu b* bilo, če bi se mu bil lasten brat tako čudno spozabil.« L!ra je odbila že eno, tistih pa, ki so dražbo sprožili in ki naj bi jo bili vodili, še od nikoder ni bilo. Ravno je nekdo podvomil, da morebiti sploh ne pridejo, ko so jih zagledali iti mimo šole. Mudilo se jilm pa ni nič. Ustavili so se najprej v gostilni. Kljub temu, da se je dražba zakasnila, okrog Cvetka ni bilo nikogar videti. Domačini, Koprivnikarji in Gorjušci, pa tudi Podjelci, se niso marali pokazati, da bi jih kdo ne obdolžil, kako privoščijo. Zdaleč so 'pazili, kdaj pridejo dražbarji iz gostilne. Dražbe same niso marali zamuditi, če ne zaradi drugega, pa zato ne, da bi dolinci ne pokupili živine pod nič. Pri Cvetku so bile vežne duri zaprte; bolj zaradi ljudi kakor zavoljo mraza. Saj je bil lep soričen dan in od streh je kar lila snežnica. Cilka je odšla še pred dnem k Robarju, da pospravi in zakuri bajto. Minca se je skrivala v hiši. Oče se je pa od jutra naprej ves čas mudil v hlevu. Poslavljal se je od živine. Hudo mu je bilo. Skoraj vsej govedi, kar je je stalo pri jaslih, je pomagal na svet, se veselil, če je lepo odraščala, skrbel zanjo in jo zdravil, kadar je zbolela. Dokler je bil še sam gospodar, je bil vselej slabe volje, kadar je mesar odpeljal tele. Odrasle živine ni rad prodajal za mesnico, še če je bilo treba doma pobiti, se je dolgo obotavljal. Mrzel in neprijazen bo prazen hlev pozimi. Stari Cvetek je spot nakadil oblak dima pod strop. Proti poldnevu je postal boljše volje. Stopil je v hišo in poiskal v predalniku izročilno pismo. Z naočniki na nosu je iskal, če je izapisano natančno tako, kakor si je bil izgovoril. Dobil je pravo besedo in koj sklenil, da se s pismom v roki upre in dražbo drugače zasuče, kakor jo namerja izpeljati natakarica. Minca se je očetu kar čudila, ko se prav nič mi branil južinati. Po jedi si je oče zalželel še črne kave. Ob njej je počakal hrupa pred hišo. Blaž se ni nič razburil. Stopil je na prag, kakor bi šel nasproti kupcem plemenske živine. Le reči ni vedel' nič primernega. Molče je odzdravil. Prijel je za polhovko, odkril se pa ni. »Dober dan, oče! Lepo je pri vas na Koprivniku,« je Cvetka prijazno ogovoril Timčin odvetnik. Sladak je bil, ker se je bal, da bi ga svojeglavi Koprivnikar robato nahrulil. Blaž ga je Samo prezirljivo pogledal. Ni se mu zdel vreden besede. Namesto Cvetka pa je odgovoril Pavlinar-jev Lojz, ki je bil štiri leta v Rusiji ujet: »Gospod doktor, če vam je tako zelo všeč, pa kar med nami ostanite! Po malem se vedno tožujemo. Za črn kruh, kakršnega jemo sami, boste že izasluižili. Ge pa ne bo dovolj, se pa še z rokami privadite delati.« S pritajenim smehom so odobrili okoli stoječi Ldjzovo opombo. Advokat se je zbegal. »Se bomo pa kasneje kaj pomenili, sedaj začnimo, da nas ne bo lovila noč.« Odšel je v hlev. »Tele krave,« je pokazal Cvetek najboljšo mlekarico, »ne boste gonili od jasli.« »Kako da ne?« je ugovarjal advokat. »Imam razpravo,« je potrkal oče na izročilno pismo, »da mi pripada mleka po mili volji, pa iz domačega, ne iz kakega drugega hleva. Na domače se najbolj zanesem, da je čedno.« »Blaž, le postavi se!« so spodbujali Cvetka sosedje. Kakor se je nerad, se je moral nazadnje doktor le vdatp Za hrbti se je oglasila Minca: »Liska je pa moja. Še kot majhno teličko so mi jo dali ata.« Tudi z Minco so potegnili možaki, pa niso uspeli. »Nič ne maraj, Minca,« je stopil k dekletu Bajtnikov Matija. Poslal ga je Janez, ki se sam pač mi mogel dati ljudem v zobe. »Lisko boš še nazaj dobila, ko pride pravi čas,« je tudi Matija veijel v Cilkino pravico. Dražba se je začela. Kravo za kravo so vodili iz hleva na dvor; potem še voliča in teleta, vse do zadnjega repa, razen mlekarice, ki si jo je bil izgovoril oče. Dražiti ni imel nihče posebnega veselja'. Živino so pokupili sosedje in znanci. Za Lisko se je pa hudo pognal Bajtnikov Matija. Blažu je bilo hudo. Dokaj huje kakor takrat, ko je konjederec potegnil s konjem mrtvo Lisco iz hleva. Ni se mogel ubraniti solz. Boštjanu, ki je izdralžil voliča, {e je Cvetek v dno srca zasmilil. Sam Sveti Duh mu je navdihnil pravo misel. »Možje!« je dvignili roko z vrvjo vred in držal okrog rogov otvezenega voliča. »Možje! Poslušajte! Kajne, da jemljemo Cvetkovo živino samo v rejo. Kadaip se Blažu presuče, jo vsak dan lahko dobi nazaj, samo da povrne denar.« Koprivnikarji še na nobenem shodu niso tako pritrdili govorniku kakor Boštjanovim besedam. Blaž pa je stopil k prijatelju P*l*S*A*N*0 * B * R * A * NI * J * E Matevž rainer: moji SPOMINI 6. Pobiranje krapcev Pred praznikom Vseh svetih je bila navada, da je spdkla vsaka kmetica ržene krapce (štručke) in sicer tali,ko, kot jih je šlo enkrat v krušno peč. Nabralo se jih je od 50 do 100 komadov, po pol do eno kilo težkih. Zgodaj zjutraj so že začeli prihajali razni nabiralci, res potrebni in tudi nepotrebni; veliko jih je prišlo iz nemške strani. Rekli so: »Seim guete Leut’ dol« Tudi jaz sem se naskrivaj kot šestletni deček pridružil svojim sosedom in šel po vasi z njimi. To branje ni bilo kot pri ša-panju, kjer si bil obdarovan z raznimi dobrotami, kot sladkorčki, jabolki, žemljami, denarjem ,i. dr. 'Pri tem branju so dajali samo krapce. Ker hvala Bogu doma ni 'bilo pomanjkanja kruha, nasprotno, so ga celo delili drugim, sem vse krapce dal svojim potrebnejšim prijateljem. Saj tudj nisem iime'1 torbe s seboj, da ibi dal kruh noter. A pri pd. Žafranu v Pulpačah me je vprašal gospodar, čigav sem. Povedal sem mu, da sem Pobrežrijakov; ta mož je bil dober prijatelj mojega očeta. Podaril mi je izjemoma krapec s »kvocami nabulan«. Tega krapca sem pa res bil vesel. Obdržal sem ga zase. Dalje pO vasi nisem več šel, ampak z*»mabulanim krapcem« proti domu. že grede sem ga začel jesti. Doma so me mati okregali, ker sem šel brez vsakega dovoljenja »brat«. (Ta izraz je bil običajen, torej se ni prosilo, še manj pa be- V er s ko življenje' in kulturno udejstvovanje Kar se tiče verskega življenja, moram tedanje ljudi pohvaliti. Redko kdo je ob nedeljah in praznikih bili brez sv. maše. Razen v mrzli zlimi so Ob večerih molili v cerkvici v Lo|čah rožni venec. Vsako soboto v postnem času pa je prihajal iz Tmarevesi, župnija Lipa, stari pd. H a u er, kateri je molil križev pot na pamet in šel od postaje do postaje s tako pobožnostjo in tako zamaknjeno gledal v vsako postajo, da smo se maralli njegovi pobožnosti vsi čuditi. Njegova hči je bila žena tesarskega mojstra Franca Andrešica v Ločah, h kateri je ab tej priložnosti zahajal in po navadi tam prenočil. V več hišah so imeli mohorske knjige, kaitere so prav pridno prebirali. Stritarjeve »Jagode« in »Lešnike« smo otroci znali precej na pamet. Tudi na tedanji naš »Mir« je bilo nekaj vaščanov naročenih. Ko so okrog leta 1892 uprizorilii v Tmari vesi (v »župniji Lipa) tamošnji domačini Drabosnjakovo »Kristusovo trpljenje«, nas je precej šlo gledat, ter smo sledili predstavi z velikim zanimanjem. Tudi Drabos-njakove »'Pastirce« smo šli gledat na Ž6-prače. Kakšno zanimanje je imelo ljudstvo tedaj za naše, v prvi vrsti verske prireditve, naj omenim tukaj Pobrežnjakovega Tineja. Bil je majhen možiček, hodil je le nekaj mesecev v šolo, vsled česar ni znal ne brati ne pisati, a je imel tak dar spomina, da je znal na pamet skoraj vse vloge Kristusovega trpljenja, ki ga je videl parkrat na Kostanjah. Naši predniki torej niso bili reve ali duševne zgube. Le šol niso imeli in priložnosti, da bi se kaj naučili. Bili pa so zelo ukaže! jni. Tega možička, katerega sem opisal že pred skoraj 40 leti v tedanjem »Koroškem Slovencu«, bi rad obelodanil šeTnkrat, a žali nimam več pri roki vseh podatkov. Mo- (Nadaljevanje in konec) »Takoj .ti jih bom prinesla, Mina, samo malo potrpi.« Starček ji K.obilo naij kdo pripelje ven.« »Tam naj ostane, kjer je,« se je postavil Pred doktorja šilrokopleči Ravnikov hlapec ranče. »Jo bom že jaz odvezal, kadar se no meni ljubilo.« y »Kdo pa ste vi?« je precej osorno vpra-,Sal advokat, pa je koj sprevidel, da bo še najbolj prav, če čisto mirnlo govori. Fran-Ce ga je pogledal od vrha in trdo položil Pismu predenj na mizo: »Naj vam tale Pove.« Doktor je hitro pogledal pisanje in raz-gnisil; »Možje! Kobila ne bo prodana. Pripada bratu umrlega gospodarja.« v č senu in nastilu pa dražilci advokatu Sc govoriti niso pustili. Naj mar Blaž ho-st° poklatda kravi in ji s snegom nastilja, 80 vpili vsevprek. Doktor, pisar in izklicalec so se hitro poslovili. Nazaj grede se niso upali nič ostaviti v gostilni na Koprivniku, čeprav 50 Kili vsi trije potrebni malice. Bflalža so pa sosedje za roke prijeli in !''peljali na kozarec vina. Dolgo so pose-eh. Vsi so se gnetli Okrog njega in mu < ajali prav. Minco je bilo strah samo do-rr*a- Prinesla je ‘ključ za očetom in odšla n;*zaj k Robarju. Na polnoč je šla že ura, ko se je vrnil Cvetek domov v prazno hišo. Drugo jutro so bila okna skoraj do vrha zamrznjena. Blaž je vzdihnil: »Kakor živ pokopan sem. Na grobu pa so vzcvele ledene rože.« IV. Rdeče ciprje Bajtnikov Janez je prevzel spomladi dokaj lesa, da ga poseka. Težko je čakal, da je na Pokljuki zapel petelin, še teže, da se je les začel majati. Nad petnajst parov rok je prijelo za sekire in žage na .njegov račun. Dokler je bilo kaj dne, so hiteli podirati, obsekovati in majiti muževno lubje od debel. Janez je delo razdeljeval, pa tudi sam zavihtel sekiro ali potegnil za žago, kakor ni znal nihče drugi. Trudni so padli zvečer drvarji na ležišča in hitro pospali. Prve tedne je delal Janez .prav tako. Odkar so pa prignali krave na Goreljek, je rad šel pod noč po mleko na plani no. Dokaj kra t je tudi kar tam večerjal. Mleko je jemal od domače krave. Opravljala je pa Bajtnikovo živino Cvetkova Minca, ki je planinila za Viševnikove. Tudi Cilka je bila na Goreljku: Pasla je Robarjevo živino in stanovala v Robarjevem stanu, čeprav je bil Cvetkov dokaj lepši in je stal prazen. Janez k Cilki v stan ni šel prav nikoli v vas; kvečjemu je za nekaj .besedi postal med vrati. Ni maral dajati ne sebe ne mlade vdove ljudem v zobe. Pri Minci sta se pa videla kar vselej. Je že Cilka dobila kakšen opravek, da je prišla za Janezom. Če že ni imela drugega izgo- vora, se je pošalila, da mora paziti’ na Minco, da bi ji utegnil Janez zmešati glavo. Minca se je pa zasmejala in kar naravnost povedala: »Cilka! Zdi se mi, da bom morala kmalu jaiz tebe zadrževati.« Prehitro je Janezu minila pomlad in prišlo poletje. Cilka in Minca sta z drugimi planšarji vred odgnali živino z Goreljka na Velo polje. Spet je Janez ostajal zvečer pri svojih drvarjih, zgodaj legal, a zjutraj začenjal delati še pred soncem. V jasnih in svetlih nočeh ga je pa mikalo, da bi šel na Velo polje vasovat. Težko se je premagal. Hitro bi moral hoditi, pa bi še komaj obhodil do jutra. Pa mu ni bilo za noč in počitek. Le jezikov se je bal, ko bi se razvedelo... O svetem Jakobu je Janez že vedel, da bo dobro zaslužil. Nič več se ni tako priganjal k delu. Privoščil si je vse redne oddihe. Celo med delom se je včasih za kako uro pomudil med jagodami, ki jih je bilo po fraitah vse rdeče. Ni maral druščine. Samo motila- bi mu misli, ki so se venomer sukale okrog Cvetkove Cilke. Dopovedoval si je, da je vendar Cilka takrat, ko se je možila, grdo naredila, pa jo je že grede izgovarjal, da drugače skoraj ni mogla ravnati. Je res na njena ramena življenje naložilo pretežko breme. Koliko je bila sama kriva, ni maral razmišljati. »Kdo pa nič ne pogreši?« jo je opravičeval. Da mi je za zemljo in ne za Cilko, bi sedaj ljudje ne mogli reči, ko domačija ni več Gilkina. Res da se tožuje zanjo, pa bo težko dobila. Pa če tudi zmaga. Saj sedaj sam ne premore kar nič manj, kakor je prinesel k Cvetku Viktor. Še najbolj je motilo Janeza to, da je bila Cilka več 'let Viktorjeva žena. Kar ni mogel pozabiti, da mu je Viktor ustrelil udomačenega zaijca. »Pa saj Cilka Viktorja nikoli ni imela zares rada,« si je znal oporekati. Ob svojih razmišljanjih je Janez skoraj prezrl, kako se je Pokljuka razcvitala. V oster duh ipo smoli se je začel mešati vonj cvetja. Razsežne frate in široke preseke pa je čez iin čez pregrnilo kakor žito visoko rdeče ciprje. Čebele in muhe, spreminjaš ti hrošči in pisani metulji so obletavali cvete in se obešali na dišeče latje. Ozračje je postalo omotično duhteče. Janez ni več zdržal. Zavrgel je vse ozire in se trdno odločil, da pojde na Velo polje. Tudi to je sklenil, da bo skušal priti s Cilko na jasno. Da pa se ne bi zdelo le preočitno, se je namenil še na vrh Triglava. S seboj je povabil brata Matija. Ni mu mogel bolj ustreči. Matija je že od samega dolgega časa mikalo, da bi pogledal na Velo polje za Cvetkovo Minco. Kar vsak dan bolj mu je rojila po glavi. Janez, in Matija sta se dogovorila za šentjakobsko nedeljo. Matija v soboto po južini ni prijel več za orodje. Brž se je preoblekel. Mudilo se mu je k Mrzlemu studencu. Janez ga je že čakal ves pripravljen za na .pot. Brata sita se spogledala in drug drugemu nasmehnila, kakor bi si bila priznala, zakaj se jima tako mudi. Starejšemu zaradi Cilke, mlajšemu zaradi Mince. Kar brž sta se odpravila na pat- (Dalje) Pri nas na SELE (Drama »Plavi« na našem odru) Kulturna prireditev v nedeljo, 5. maja, je prijetno presenetila vse, ki so napolnili veliko dvorano in balkon. Uprizoritev dolge tridejanske drame »Plavž« pomeni rekord dosedanjih predstav na odru. Drama »Plavž« je vsebinsko močna. Živo nam kaže borbo med kmetom, ki ljubi domačo grudo, in italijanskim podjetnikom, ki izkorišča domačine. Močno pritiska Italijan na kmeta Celinarja in ga spodjeda, poslužuje se podlih zvijač, celo ljuba vnih mrež svoje hčere, da podleže njegovim sebičnim nameram, a zaman. Celi-nar je mož, samozavesten, ki ljubi domačijo in jo hoče neokrnjeno zapustiti svojim potomcem. Ne zlomi ga omahljivost sosedov, ne starejo ga razočaranja v lastni drulžini; kljubuje tujcu in končno je zmaga na njegovi strani. Kmetje se otresejo tujca in se osamosvojijo. Značaji v drami so izklesani. Na eni strani Celinar in z njim nekaj odločnih, na drugi strani zviti in zahrbtni italijanski podjetnik Locatelli in oskrbnik Celini ter njima vdani Markec; nesrečna Celinarjeva hči Mina, ki jo preslepi verolomni Celini, in njen brat Tomaž, ki se hoče izneveriti poklicu, ker ga je omrežila zapeljiva Angelina. Da pa v resno dogajanje drame posije tudi malo zabavnega, poskrbita malo omejena pastir Cena in planšar,ica Urška. Vsa tri dolga dejanja drame potekajo napeto. Občinstvo je pazljivo sledilo igni in izreklo sodbo: Kaj takega pa še nismo videli! Občudovalo je igralce. Vloge so bile povsem naravne, ker so se igralci vanje povsem vživeli. Tako n. pr. je bil 22-letni Husov Francej na odru postaven starec, kmečka korenina, njegova beseda je bila trda in odločna proti tujcu kakor proti izgubljenemu sinu. In tako so bili tudi drugi igralci to, kar zaihteva igra. Bili so tudi dovolj glasni, da so jih po vsej dvorani slišali in razumeli. Mnogo truda je pripravljanje nia igro zahtevalo od g. režiserja in igralcev, a te žrtve so bile poplačane z velikim uspehom. Koroškem — Ta uprizoritev drame »Plavž« je biki na Koroškem prva. Dobro bi bilo, če bi naše prosvetno društvo z njo gostovalo na drugih večjih odrih Roža in Podjune. Materinski dan bomo 12. maja obhajali v družinskih krogih. Naslednjo nedeljo 19. maja popoldne pa bo proslava materinskega dneva v farni dvorani. Na sporedu so razni nastopi in pevske točke otrok, nato pa igra v petih dejanjih »Mala pevka«. Vabljerti vsi od blizu in daleč! DJEKŠE (Opresnikov oče je umrl) Vigred se povrne, vse sc oiivi, tratica pogrne se s cvetlicami. To pesem so pevci peli na domu pri pd. Opresniku, ko smo pokopavali Opres-nikovega Očeta Tomaža Lobnik. »Al’ prijatelja nazaj nikdar več ne bo.« Tu so bili rojeni pred sv. Tomažem 1. 1887- Ob zadnjem svojem godu so torej dopolnili 75 let. Mož stare korenine. Naročnik »Našega tednika—Kronike«. Oči pa so oslabele in so list odlpovedali. Pa so ga pred Veliko nočjo zopet nardčili. Bo že šlo, zima je minila, dnevi so zopet dolgi in svetli. Pa jim je smrt iztrgala Tednik iz rok. Če prideš na Djekse, obišči njih grob. Tamkaj je pred vhodom v cerkev na levi strani. Lahko ga boš našel. Grob je še pokrit s svežimi venci, ki bodo kmalu oveneli. Kajti sonce že roplo sije. Kako se veselimo sonca po tej dolgi in mrzli zimi! Grob Opresnikovega očeta je tik poleg groba Jurija Gezelta, ki smo ga pokopali pred par leti. Skupaj počivata oba moža, stari korenini, oba prijatelja in sorodnika. Tu ise bosta oddahnila od življenjskih križev in težav. Pd. Opresnik je v Hudem kraju. Od pd. Slamanika gre pot ali zdaj cesta naravnost naprej v smeri proti jugu. Kmetija pd. Opresnik je oddaljena pičlo uro hoda od Djekš. Počivaj v miru, blagi oče! — cSvevanie alisoloentk qen'podin jskih šol Dekleta, lene in matere —^absolventke gospodinjskih šol! Prisrčno vas vabimo, da se udeležite srečanja vseh nekdanjih gojenk gospodinjskih šol, ki bo v Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 19. maja 1963, ob dveh popoldne. Praznovale bomo ta dan s pestrim sporedom! Veselimo se svidenja in vas pričakujemo! Pridite vse, da se zopet vidimo, še bolj spoznamo in prijateljsko med seboj povežemo. Pripeljite s seboj svoje male, največjo srečo in vaš ponos, da jih vidimo. Ogledale si bomo staro hišo, prenovljene šolske prostore in zlasti moderno kuhinjo. Tudi vrtne gredice vas vabijo, da zopet zapojemo »Jaz pa vrtec bom kopala . . . nageljček in rožmarin, ki bo mladosti mi spomin«. <___________________________________________> Z Vero in domom - v pomlad V času, ko se menjata sonce in dež, ko je kar preveč hladno, ko izginja po hribih zadnji sneg in se vlačijo megle, ko se dnevi zibljejo iz navideznih zimskih pustinj v pomlad in iz pomladi v zdolgočaseni (spet zimski) hlad, je treba posebnega potrdila, da je povsod pomlad. Velikonočna izdaja Vere in doma je vsa v barvah prvega pomladanskega prebujanja. Strinjamo se z urednikom Lovrom Kaslom, ki je zapisal tretji številki na pot: Brsteča in žvrgoleča pomlad nam sije skozi okno in nas budi. Življenje gre naprej, resnične smrti sploh ni. Kar je na videz izgledalo kot smrt, je bila le predigra vstajenja. Vstani torej, kateri spiš, da boš živel! Praznik vstajenja te ne sme videti dremotnega in ohlapnega in nad življenjem obupavajočega. Iz vseh šestnajstih strani diha privlačna svežost, vigredni zrak. Sicer je to tista svežost, ki se bomo morali šele počasi navaditi nanjo. Vajeni smo »hitrih« člankov, še bolj hitrih dejanj, ne smejo nas preveč in predolgo zamujati, vajeni smo velikih in malih novosti iz velikih in malih svetov, nerazumetih prcokretov, pojavov, ne razmišljamo radi na dolgo, sproti se moramo odločati, čas in stvari v njem nas prehitevajo. Tu pa je Vera in dom, ki nima nič novega in ima vendar vse novo. Počasi se bo- mo privadili. Pomladna sezona je posvečena poglobitvi družinske, domače zavesti, nekaj za ognjišče, nekaj za tihe kote, neka vez z vsem, kar je nazaj, spomin, utrinek. Da goji list domačnost, da so resni, lahko razglabljajoči, pretežno na verskih motivih sloneči članki bralcem duševno in duhoimo razvedrilo, da podobe stečejo v nas brez prehudih možganskih napetosti, da lahko s srcem razumemo in zaužijemo takoj, vse to je pač posebna zasluga in naloga Vere in doma. Iz tega tudi živi. List ni več literarno glasilo za slovensko podeželje na Koroškem (literarno delo so prevzeli drugi). Tudi Vera in dom išče svoje poti in mogoče je ta njena podoba najbolj nadebudna, najbolj možna in najrealnejša rešitev. Bralci se ji niso odtujili, temveč le približali. Res je, da ima Vera in dom izbran krog bralcev. A to ne krči njenega ugleda, še manj pa njenega poslanstva. Volja bralccxi ali volja njenih sodelavcev pa sta najboljše zagotovilo za nadaljno izhajanje sploh psa k e revije. Mogoče bo letos dolga pomlad, ko po vrsti izhajajo slovenski listi na Koroškem. Te dni bo izšla tudi že naslednja številka Vere in doma. Flori Lipuš V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je nepričakovano hitro zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedej, brat in stric, gospod Jožef Part! pd. Črnkov oče na Bistrici, ki ga je dne 6. maja 1963 Vsemogočni pripravljenega in previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 71. letu starosti poklical k sebi. Dragega pokojnika smo spremlili v sredo, 8. maja, ob pol 10. uri od hiše žalosti na Bistrici na domače šmihelško pokopališče, kjer smo ga položili k zadnjemu zemeljskemu počitku. Bistrica pri Pliberku, Celovec, Prevalje, Mače v R., dne 6. maja 1963. V neizmerni žalosti: Kristina Par tl, žena; Jozej, Krista in Marija, otroci, vimenu vseh ostalih sorodni/kov. Dražba lisastega goveda v Leobnu Zveza rejcev planinskega lisastega goveda za Štajersko in Koroško priredi dne 15. maja 1963 v Leobnu na sejmišču svojo 3. spomladansko dražbo. Prignali bodo 40 bikov in 160 visokobrejih krav in telic. Razpored: v torek 14. maja 1963 od 13. ure dalje izbiranje in potrditev; v sredo 15. maja 1963 ob 9.30 uri pričetek dražbe. Vse živali izhajajo iz državno priznanih nc-tubcrkuloznih hlevov, ki so brez Ranga; od hleva do hleva so zavarovane. Ugodna priložnost za nakupe — ob razsežnem jamstvu. Pojasnila dobite pri zvezi rejcev planinskega lisastega goveda za Štajersko in Koroško v Celovcu, tel. 48-11 odnosno v Judenburgu, tel. 121. "f Umska bce-na Borovlje. — Sobota, II. 5.: Pas Testament des Pr. Mabusc (IVa). — Blaznež iv norišnici dela zločinske načrte, ki jih potem drugi izpeljejo. Za odra sle s premislekom. — Nedelja, 12. 5.: Pie Geier wally (IV). — Trmoglava kmečka hčerka zdrži v lju bežni do ubogega lovca kljub nasprotovanju trma stega očeta. — Torek, 14. 5.: Panzcr nach vom (IV) — Vojni (vohunski £ilm lizza časa druge svetovne vojne. — Četrtek, 16. 5.: So liebt ein Madel in Pariš (IVb). — Ljubezenska zgodba iz Francije. Moralni zadržki — za odrasle s 'rasnim premislekom. Pliberk. — Sobota in nedelja, 11. in 12. 5.: Pie Landanztin (III). Mlada podeželska zdravnica se more uveljaviti šele po dolgih borbah z zbadljivimi vaščani. — Torek, 14. 5.: Hart am VVind (III.—) — Preprost pustolovski film iz mornarskega življenja. — četrtek, 16. 5.: Pic Glenn Miller Slory (II-f). — Življenjska zgodba znanega ameriškega jazz-muzilkanita. Izvrstni igralci! št. Jakob v Rožu. — Sobota, H. 5.: Frau VVamrens Gewerbe (V). — Alkademično izobražena hčerka se loči od svoje matere, ko izve, da ona pridobiva denar po krivih potih. Nemoralen tilm, ki ga je treba odklanjatil — Nedelja, 12. 5.: Nikki (Ila-t-). — Dogodki psa, ki je moral preživeti nekaj časa v družbi mladega medveda v kanadskih gozdovih in je končno svojemu gospodarju rešil življenje. Film od 12. leta naprej priporočljiv. — Sreda, 15. 5.: Der Tod raitet mik (III). Dve farmarski družini stiska neka morilska tolpa. v našem listu • Naše prireditve MATERINSKI DAN V BILCOVSU En dan vsakega leta je posvečen našim imateram. Kjerkali prebivajo na y.eml|ji kuikunna ljudstva, se ta dan tudi častno proslavlja. Tudi društvo »Bilka« pri tem slavju ne bi hotela stati ob strani, zato smo z našimi najmlajšimi pripravili našim materami, sposobnosti in zmožnosti naših otrok primerno proslavo, katero Ibomo imeli dne 12. majnika 1963 ob pol 3. uri popoldne v dvorani gostilne pri Miklavžu/ Vse naše imamice ter tudi vsi drugi, ki ste svojim materam ostali zvesti v ljubezni do vsega, kar so nam dale in nas učile, vabimo, da pridete na našo prireditev. Nastopajo otroci s pesmimi., deklamacijami in iprimerno igro, katera bo zelo zanimiva. C/LEDALISČE V CELOVCU I Blago za Najnovejše kmetijske pomladne obleke, stroje, štedilnike, pralne posteljno perilo stroje, gospodinjske po- ■ III Velika izbira trebščine zelo ugodno in na obroke pri 1 ugodne cene HANS WERNIG L Maurer KLAGENFURT. Paulitsihgasse (Prosenhof) Klagenfurt Alter Platz 35 ODER MLADJE uprizori za materinski dan, dne 12. V. 1963 ob pol treh popoldne v farni dvorani r; škocijami in ob pol osmih zvečer pri Šercerju v Šmihelu kmečko igro V treh dejanjih MATI TEREZA. V odmorih igra godba iz Št. lija. KAT. PROSV. DRUŠTVO V GLOBASNICI priredi v nedeljo, dine 12. maja 1963, Ob pol treh popoldne in v nedeljo, 18. maja ob pol osmih zvečer ljudsko igro D I V J I LOVEC. Vsi od blizu in daleč iskreno vabljeni! Petdk, 10. maj: Dos Land des Ldchelns (krstna predstava). — Sobota, 11. maj: kal-staff. — Nedelja, 12. maj, ob 15.00: Das Land des Ldchelns, in ob 19,30: Iz del Jo-hamina Nestroya: »...doch nicht umsonst« (gostuje Herbert Lederer, Dunaj). — Torek, 14. maj: Das Salzburger grofje Welt-theater (na večstransko željo!). — Sreda, 15. maj: Das Land des Ldchelns. — Četrtek, 16. maj: Das Land des Ldchelns. — Petek, 17. maj: Volpone (krstna predstava), vstop za mladino prepovedan! — Sobota, 18. maj: Volpone .(vstop za mladino prepovedan). " V nedeljo, 19. maja, ni predstave. Za vse predstave prosta prodaja vstopnic. Začetek vedno ob 19,30 (razen 12. maja). Li»t Izhaja vsak četrt* - Naroča K pod naslovom: „Naš tednik - Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 7.- šil., lemo 80,- Šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik in izdajatelj: Narodni .vet koroakih Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše. p. 2«lec. - Tiskarna Družbe sv. Moharja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva m uprave 43-58.