Cene In selmsha poroffla. Marlborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 20. t. m. so pripeljali špeharji iz 8 občin 17 zaklanih svinj, kmetje pa 15 vozov sena, 2 voza otave, 1 voz slame in 2 voza škopa, 15 vozov krompirja, 6 voz čebule, 4 voze kumerc. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 30 Din. Seno je bllo po 75—90, otava 90, slama 45—50, 1 komad škopa 2 Dirt. Krompir je bil po 1.75, čebula 4, ena kumarca 0.50—3. PSenica je po 2.25—2.50, rž 2, Ječmen 1.40—1.75, oves 1.50— 1.75, koruza 2—2.50, proso 2.25—2.50, grah po S—6. Kokoš komad 35—40, par piščancev 30— 70, raca 15—40, gos 45—80, domači zajec 10—30. Česen 15, 1 glava svežega zelja 2—5, gobe 1, borovnice 2, maline 10, grozdičje 4—5, hruške 8—10, suhe slive 10—12, breskve 26—28. Mleko 2.50—3, smetana 12—14, surovo maslo 36—40, jajca 1.25— 1.50, med 20 Din. Mariboi-ki svinjskl se.em. Na mariborski svinjski sejem dne 19. julija so prignali 208 svinj. Cene so bile sledeče: prašički 5 do 6 ted nov 155 do 190 Din, 7—9 tednov 250—300 Din, 3—4 mesce 350—400 Din, 5—7 mescev 450—600 Din, 8—10 mescev 750—860 Din, enoletne svinje 1000—1200 Din. 1 kg žive teže se je prodajal po 10—12.50 Din, 1 kg mrtve teže po 16 do 18 Bln. Prodanih je bilo 142 komadov. ' Gospodarska obvesttla. Živinozdravnik Fr. Pirnat v Mariboru. Nov naCin pifanfa stinf. Pretekle božične praznike sem preživel pri sorodnikih na Dunaju. Imel sem tam priliko nabaviti si precejšnjo množinp Btrokovnih knjig, med njimi tudi onih, ki jih izdaja že izza 1. 1920, torej izza časa, ko se je nahajala naša sosednja država pred gospodarskim prepadom, posebna založna družba po skrajno nizkih cenah in z namenom, da omogoči vsakemu kmetovalcu Citanje teh izbornih zvezkov. Omenjena družba »Scholle-Verlag — imenujmo jo po domače »Gruda« — ima svojo zalogo knjig tudi v Leipzigu na Saksonskem za Nemčijo In v Ziirichu za Švico. Njene knjige se torej čitajo skoraj po vsej srednjl Evropi. Posebno sem se poglobil v 67 strani obsegajoči zvezek št. 105, ki je 1. 1927 izšel opremljen s 24 sllkami že v tretji pomnoženi in izboljšani izdaji. Spisal ga je inž. Rudolf Rauninger, ravnatelj nižje-avstrijske kmetijske deželne šole v Edelhofu. Zvezek ima naslov: »Praktična svinjereja z dodatkom o klanju svinj po deželi in o popolnem vnovčenju svinje.« Iz predgovora sem povzel med ostalim, da je druga izdaja tega zvezka natisnjena v 6000 izvodih pošla tekom dobrih dveh let. Da je v vsaki živinorejski knjižici, ki jo ižda omenjena družba, obdelano poglavje o krmljenju temeljito, vendar ne preobširno, hkrati pa skrajno poljudno, razume se samo ob sebi. V navedeni knjižici pisatelj prav toplo Driooroča krmlienie svini s suho, torej ne kuhano krmo in s pomočjo samodelujočih naprav ali avtomatov, keii se na ta način dajo svinje opitati ali o< debeliti v prav kratkem času. Krmljenje s suho hrano ima namreU te-le prednosti: 1. Prihrani se drago kurivo, katertf se le s težavo dobavlja. 2. Hrano je mogoče naenkrat naslpa* ti v avtomat za več dnl. 3. Svinje utegnejo žreti kadar in k<j-, likorkrat se jim zljubi. Vsled tega p^< gostokrat in dalj časa ležijo, kar je ža opitanje izredne važnosti. 4. Svinje morejo hi*ano dobivati Iz a* parata počasi, ker priteka hrana le po malem. Vsled tega jo dobro zgrizejo in oslinijo, čemur je posledica boljša prebava in izraba hrane. Iz avtomata namreč pada, odnosno se siplje hrana v korito na ta nafiin, d$ se v njem premika železni vzvod semin tja. To premikanje vzvoda pa povzrp čajo svinje same in sicer z rilcem. že tekom prvih ur se priučijo svinje tald napravi in prehod od kuhane do suhe hrane ni potreben. Da naglo opitamo svinje do teže 90 do 110 kg, je treba priCeti s krmljenjem suhe hrane že tedai, ko so dosegle prtbližno težo 40 kg. Pitanje traja le 6 do ? tednov. Za svinje, ki so opitane s suho hran^, plaCujejo v sosednji Avstriji mesarji radi boljše kakovosti mesa redno višj^ cene, na dunajskem trgu pa se tako opitane svinje najdražje prodajajo. Izkušnja je pokazala, da pridobijo svinje dnevno 1 kg, posamezne celo dh \Y* kg težine. Ker pa so med njimi tudi posamezne take, ki kakoršnokoli hrano slabo izkoriščajo, niso torej, kakor pravimo: ješCe, je priporočljivo one, katere pitamo, tehtati vsakih 14 dni, da: dobimo jasno sllko o teži in o tem, afi se pitanje izplača. One svlnje, ki kpt slabe izkoriščevalke hrane pridobivajo na teži dnevno le ^ kg, naj se pravččasno zakoljejo. Najizdatnejša hrana je v prvih 4 tednih dobro pretrgan ječmenov zdrob, ka teremu dodamo 6 do 10 odstotkov ribj$ moke. Za krmljenje v poslednjih 2 do 3 tednih pa se je izborno obnesla zmea jednakih delov je.menovega iu kpružnega zdroba z dodatkom 6 do 10 odstoikov ribje moke. Dnevno požre svinja, ki se na ta naCin pita, 4 do 5 kg hrane. Dodatek ribje moke je neobhodno pp" treben, ako hočemo doseči svoj cilj, kei. vsebuje ribja moka izredno mnogo b§ljakovin, masti (tolšče) in raznovrstniK soli, ki povzrofiajo žejo. Vsled tega Je potrebno, da imajo svinje v oddelktijt kjer se nahajajo, takorekoč no5 in daft posebno posodo z dobro pitno vodo. Ker svinje mnogo polegajo, priKrani se tudi precej nastila; puščajo namrefi odpadke, ki dajejo izboren gnoj, v posebnem kotu, iz katerega jih je prav lahko odstraniti. Na enak način se priporoča pitanja starih plemenskih svinj in takih odsluženih — rezanih — merjascev. Ribjo moko, katero naši gospodarjl žal Se premalo upoštevajo, ima v zalogl Kmetjjska družba v J.LarU>onj, Msljska; cesta 12, v Gelju.pn kolodvoru^viBve-; Žicab. jpri -Zvezl, kiuetiiskih podmžnic. v Ivaiijkoveili pri .g. Lovro .Petavarju, vMurski Soboii pri tvrdkiičah.inGsaspar, v Ptuju pri Kmetijskem.društvu.; . Kd/jr, želi pojasjjiia v svrkp, da ,si napravi omenjeni avtomat v avUijaku, šem mu začasno srčno rad na razpolftgo s primeriiim nasvetom osebno. j Ako pa se mi posreCi dobiti načrt takega avtomata, skušal bom priobčlti ya v enem ali drugem Ugt;y, ^^ p_oj|e- le_i Cita s prevdarkom. I  Javno uprašanje na finaiiSttt. r&Vnaleljstvo v Ljubljaj-i. Naše slovensko vinogradništvo že preživlja leta in leta težko krizo. Da prodajo vinogradniki svpj pridelek v okolici mest, tpgov ter sploh prometnih krajev, se poslužujejo vinotočev. Čas vinotoča, a le v okolici, kjer ima vinogradnik vinograd, traja tfi.mesece. Koliko vinotočev ne proda v tej omejeni dobi niti ene tretjine vingkega pridelka. Smo v državi izenače3tiih zakonov. Nerazumljivo nam je, da ima lahko v Mariboru kak Dalmatinec po več krčem, v katetih toči lastni pridelek neomejeno dobo. Ne samo to, on celo prodaja dalmatinsko vino dalje proti kontrolnemu listu. Dalmatinec vendar ne poseda vinogradov v mariborski okolici in vendar uživa slobodno ugodnosti vinotoča kar na več mestih daleko preko po zakonu dovoljenem roku. Slovenski, v krizi živeči vijiogradniki bi želeli odifirjančnega ravnateljstva na zgorajna dejstva pojasnila, ker sicer bodo priromali v javaost e dejstvi, ki bodo današnjo notico razevitljila v drugi luči! Živinska razstava v Ljutomeru. V okTirju iadustrijsko-obrtne in kmetijeke razstave, ki bo v tednu od 11. do 17.¦ avgusta 1.1. v Ljutomeru, se pripravlja tudi posebna živinska razstava, ki obeta biti zelo zanimiva. Živina bo razstavljena na obširnem prostoru Seršeliovega loga v soboto dne 17. avgusta. Obsegala bo oddelek za konje toplokrv nih pasem, oddelek z<a plemensko gove do simodolske, pincgavske in marijadvorske pasme in oddelek za kokoši ptajei-8ke pasme. Posebni svinjski odde lek moi'a žal iz veterinarsko*policijsJiih razlogov izostati. Odbor, v katerem 80 zastopani poglavar in oblastna aaraouprava po svojih strokovnjal_ih, naiialje okrajni zastop, konjerejsko druitvo, mestna občina, dirkalno društvo In drugi činitelji, je pričel z obširnimi pripravami. Dne 15. in 16. julija je odbiral po občinah blago, ki je primerno za razstavo. Razstavljenih b,o okoli 80 konj, 150 glav gavedi in 20 gajb kokoši. Prtjave za znlžanja dopolailnega davka na j.emljarlno. Davčni zavezanci, ki imajo pravi-> ,co za znižanje dopolnilnega davka, morajo jpredložiti te prijave do 31. julija t. 1, brez prayice do nadaljnaga podaljšanja roka. DopolniLui davek se zniža pod naslednjimi pogoji; 1. da se davčni zavezanec izključno bavi samci 4 kmetijstvom, 2. da obdeluje svoje posest.vd sam ali s člani svoje družine, 3. da ima več kakor pet članov rodbine, 4. da dopolnilni davalc ne presega 5000 Din, 5. da vloži prijavo v od« rejenem roku na pi-edpisanem obraecu. V srpir alu zakona se za, ("iane skupnega gospo;1nrstva D_i .te.fl». zakonu ue uiorejo ainatrati: .1. osebe, ki so za stalno odsotne (za stal.ao odsotne se ne smejo smatrati osebe, ki bivaio izv^i doiaa zaradi odslužitve kaderejtdga roka, 4©lan,ja, zdravljeiBja; ifei); "~2. om^., ;^i se fcavijo;poleg ^metovsJstvA ali > jtk}i*ič-_o z obrtip,; isiiustrijo ili drugim pridobitnim poslovanjem ali s saE.ostjiaiin j)«jaice«i, M ie podvržeja prini<siii ai-ni; 8. osebe, ki so v razmerju stalne javne ali priyatne.službe; ,i- žwe in otroci oaeb, os»e njeojh v toči_ah.2 in 3; 5. t_i|no služabuištvo m naaaeiščenci. — Prijav« &eimQmj,o Tložiti pri, pristoj»ej» občjnajcem . ,ot>ia$tvu i>a pr^dpisaUih oirazcjh,, Jci ae dobepri omen>w.^Bi ohla-, stvu. Pvijavo paora vložiti zavezauec zewljariae.. Prijavx> -saBttore vložjti tudi pooblaščenec, priložiti pampra tozadevno i poobiastilo. ^ Na aahtevfl ,dav$»ega zavezaoca jjaora izpolaiti.pri javo pristojno občinsko oblastvo po igvs-vedbaJi zavezajoica. Prijave, ki se pr^dlože pa preteku odtnerjenega roka, se za znižbo dopolni. nega davka ne bado upoštevale. Za resničnost števila članov skupnega d.omačega gospodarstva kakor tudi za podatke po točlji .l--—5 ie poleg davenega zavezapoa odgovorno i tudi cibčinsko oblastvo. Tehniške sekcije. Minister za gradbe je 1. julija t. 1. izdal naredbo, s katero se za zunanjo izvršno tehnično skižbo ministrstva za gradbe ustanavljajo po posameznih oblastih tehniške sekcije. Na področju oblastne tehniške uprave v Ljubljani se ustanovi 6 khniCnih sek cij: v Ljubljani, Novem mestu in Kra-, nju, v Celjm (okraji Celje, Gornjigrad, Konjice, Slovenjgradec, Šmarje—Rogatec-Kozje), v Mariboru (okraji Maribor levi breg, Maribor desni breg, Prevalje, Ptuj), v Murski Soboti (okraji Itolnja-, Lendava, Murska Sobota, Ljutomer-G. Radgona, Čakovec in Prelog). Oproščenje zadrug od plaževanja teks. Na predlog finančnega ministra in v soglasju z rnini^trskim pi^edsednikom je Nj. Vel. kralj 18. julija podpisal zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah iz leta 1921. ,T« spremembe oproščajo razne zadrug« talis. Tako se zadruge državnih uslužbencev, ki so osnovane z nalogp, da državnim uglužbencem zidajo ali nabavjjo stanovanjske hiše, ako se pri tem ne bavijo s prodajanjem hiš in dajanjem v najem v svrho špekulacije, oproš^ajo taks za nakup in pr«nos zemljišč in sta\b, za, vpis v zemljiško knjigo in za sklenitev pospjil z^azidanje hiš. Vodne zadru ge v celi državi se pproščajo vseh taks, ki jih te zadruge aa Hrvatskejji in v Vojvodini ne plačujejo po veljavnih. predpisih. Istotako se oprošeajo taks najetja posojil vodnih zadrug, kakor tadi potrdila o izplačilu podpore oškodovancem. Finančni minister more oprostiti kmetijske in obrtniške zadruge, ustanovljene po zadružnem zakonu ad 3. decembra za Srbijo, a ravnotako istovetne zadruge ,v vseh delih kralj«vine, ako članom ne.delijo ;dividend in rezervnih zakla,dov ter upravnim in, nadzornim odborom ne delijo tantijem (nagrad) za njihovo zadružno delovanje, od plačevanja taks z rešitvijo, v kateri se točno navede vzroke oprostitve. Pogoji za sprejem v oblastno kmetijsko šolo v St. Jurju eb južni žeL Novo šolsko leto 192930 ae začne dne 7. oktabra, ter tr$ja jpplnih 12 raesecev. Sprejme se 32 gojencev, delomana| prosta, dploma na plačujoča mesta in sicer v prvi vrsti le kmečke sinove,.zakatere se predvjdeva, da ostanejo na knjetijah kot bodoči gospodarji. Prosilci morajo biti telesno in du.evuo idravi, od 16 do.20. let.Btari. le izieraoma se -sg^iiKae: tudi atevejae prosilce, ako se predviiobeYfl.;pfflgefena »arijivoat m diseii-lmiraooat Sprejiae .»e : prosdloe, ki: imajo vsaj 4 razred€ osaovne žole, >le iz krajev z manj razredi sa sprejmejo tuidi drugi, upuava se pa lahko po vstopp s kratkim izpitom iz eitaaiM, pisanja in ra.uastvia prepriča, dali je prosilec zmožea $lediti pouku. Ob vstopu preišče prosilce zavodni zdravnii. Na pvosta mesta se .sprejmeio le Jtiae^ki-sinovi iz mariborske oblasti, na pla-. «ujoga tudi iz ljubljansjie oblasti. Vsi gojen<ji »t»jiii_ ejo v inteifnatu. Mesečna oajirbovalnina zaplačiajoče znaša 150 Din. Gospodarsko jačji naj. zaprosijo že iz početka za plačujpče mesW radiitak nizke oskvbovalnine in lcer imajo oii Jtevilni vsakjotetni priglasitvi kot plaeujoči pvednost. Opro&čeni goj«aci rnoi-ajo tudi v slu4 žaju, da pozne>e vstopijo v kako službo, poviM J»iti zavodu stroške šolanja. Lastnorožno spi* sani prošnji z Din 5 in 20 kolaki, katero je vlo-i žiti na upravo zavoda najkasneje do k&nca1 avgusta in v kate-ri naj bo navedena tudi veli-< kost posestva starišev, je treba priložiti krstni list, domovnico, zadnje šolsko spjičevalo, ljravstveiio spričevalo in obvezo starišev, da' bodo krili stroške. Oni pa, ki prosijo za prosta; ljiesta, prilože tudi davčno ali pbeinsko potrdilo glede velikosti posestva in viSi-ne letnih' davkov ter obvezo, da ostane sin po študiju doma. Zavod jiua v prvi vusti živinorejskopoljedelski tip, zato j« zlasti pvimeren za kmet ake sinove iz živinorejskih krajev mariborske oblasti in Gorenjske. O sprejemu se obveste pvosilci pismeno. Sprejeti roorajo s seboj priaestl potrebno praznično in delavno obleko, vsak tri. pare telesnega perila t^r teko.e potrehščine: brisače, krtače, nočne copate, zobno krtačioo itd., plačujoči tudi dva para rji;h m eno zinasko odejo. Vse korporaci.je, zlasti učiteljstvo se naproša, da opozore primsrne inntfr na ta razpis. — Ravaatejj^tvo. mU» S€ M f |d€€Ąi§a ##- F-aančni inini_!?.©r dr. :Šyrljuga je .20. juni>a t. 1. izdal spremembe in dopolnitve k trošarinSskemii pi'avilniku, ki .so jih objavile »Službene Novine« v Beogradu v .svoji številki z dne 11. julija t. 1. Iz precej obsežnih določb novega pravilnika objavljamo tiste, ki se nanašajo na pob_ra_ij-e trošarine na vino in žganje. Trošarina na viuo. Na vino se plačuje državpa, trošarma 100 D na 100 litrov. Kot vino se smatra samo vino «1 grozdja. Mošt se ne smatra kot vino ter ni Piodvržen trošarini, dok.er traja vrenje, a najc\alje do 20. novembra. Vina, ki vsebujejo več^ Jtot 18 odstotkov alkohola, se smatrajo kot hpU rit ter so podvržena trošarini kot alkohol po hekto_itei-skih stopnjah. Trosarina na vino sa pjača pri puščanju v promet in porabo; plača jo prejemnik vina (kupec), medtem ko je vincn gradnik, ki proda ali odtuji vino, le dolžan, prijaviti prodajo odnosno odtujitev (na prim. podaritev). Prijavo mora nasloviti na pristo-« en oddelek finančne kontrole ter mora nave-> iti ime in bivaiišče prejemnika, vrste in šte-i vilke sodov ter količino vina. Organi finaner.« kontrole nato pregledajo pošiljko, ugotovi.jo koli.ino ter izdajo spremnico v dveh izvodih. Odpošiljatelj sprejme en izvod te spremnice^ ki spremlja potem po^iljko na potu, drugi izvod pa dobi oni oddelek finančne kontrole, kf e pristojen za nadziranje prejemnika vina, kf mora takoj, ko prispe pošiljatev, prijaviti pre-i em pošiljatve in položiti znesek državne tr.o-* šftrjjae. pri prigtojni davčni upravi ali pa ga po slati davčni upravi po pošti ali preko pQ_tn,e hranilnice. Pri transportranju vina se priznaya za izgubo 1 in pol odstotka. Za večje pri-^ nianjkljaje mora plačati trošarino pošiljatelj. Vsak prevoz vina v količinah preko 5 litrov mora biti opremljen s priznanico o p.a.ani tro šarini ali s po.rdilom oddelka finančne kontrole, v kolikor se vino ne prevaža s spremnco vinogradnika. Prav tako se stavlja pod fcontrolo prevoz mošta. Vsako količino naošta »reko 25 litrov mora spremljati sprenmica, izjdana od organa finančne kontroi«, ali pa od jpbčine, če ni v bližini vinogradnika oddelka linančne kontrole. Za primanjkljaje preko 1 in pol odstotka je odpošfljatelj dolžan plačati redno trošarinb, pri čemer sb odbljelO odstotfrov za izgubo pri vrenju. Pri vsakem prevozu vina, na katero ttošariJia še ni plačana, jamči pošfljatelj za plačilo Sftržavne trošarine, dokler vino ni dospelo na 'Jtraj, kamor je bilo poslano. Če pri prevozu iletatrošarinjenega vina nastanejo ovire zfe rta>'daljni transport, tedaj mora lastnik vina to jprijaviti najbližnjemu od4«lku finančne konIjtrole ali policiji, da se sestavi zapisnik, ki se tV enem izvodu priloži spremnici, drugi izvod j>a se pošlje oddelku finančne kontrole ali cairinarnici, kl iraa blago sprejeti. V zapisniku fje treba tudi povdariti, če se zahteva podaljšaIvje prevoznega roka. V primeru odklonitve vljia mora odpošiljatelj obvestiti oddelek finan!čne kontrole, ki mu je blla poslana spremnica, Jn po potrebi zahtevati podaljšanje prevoznega roka, da z blagom lahko disponira. Če se ^ino vrne pošiljatelju, tedaj se mora pristojni oddelek finančne kontrole prepri5ati, dttje blla pošiljka dejansko vrnfena. Vinogradniki ne plačajo državne irošarine iia ono vino, ki ga porabijo za domačo potrebo, to je na ono vino, ki ga konsumirajo člani rodbine vinogradnika, njegova služinčad, ose"be, ki so na hrani in stanovanju pri vinogradniku in delavci, ki obdelujejo vinograd. Kot vinogradniki se smatrajo tudi vinogradniške zadruge. Zadružniki morejo iz zadružnih kleti rvzeti brez plačila trošarine vso količino vina, ki je bila pridobljena od grozdja, ki sa ga od'dali zadrugi. Vinogradnikom, ki tudi trgujejo z alkoholnimi pijačami na debelo ali drobno in ki tudi točijo vino ali pa se bavijo s predelavo alkoholnih pijač, se bodo odobrile za domačo porabo brez plačila državne trošarine naslednje količine vina lastnega pridelka: do 4 članov rodbine in služinčadi preko 15 let 400 1 letno, od 4—8 Clanov 600 1, od 8—10 članov 800 litrov in preko 12 članov 1000 litrov. Taki vinogradniki morajo takoj, ko so preuredili mošt, prijaviti približno količino mošta oddelku finančne kontrole. Ko vino prevre, morajo izvršiti pretakanje najkasneje do dne 31. januarja ter prijaviti točno količino dobljenega vina oddelku finančne kontrole, ki te podatke nato kontrolira in ugotovljeno količino vpiše v skladiščno knjigo. Kleti v sstnem .Vinogfadu se smatrajo kot skladišča producenta. Vino v teh kleteh je podvrženo samo kontroli is za tak« kleti ni potrebno nlkako joctobrenje; V takib klet&b se sme- spravljaitl is&mo grozdje in vino iz lastneg« vinogradai Skladtščno knjigo vodi organ finanone kontrole. Glede privatniti trošarinskib' shranilč za vino p^inaSa pravilhik olajšavo v tem, da se izjemoma ne zahteva sozapora cd strani fliian'¦čne kontrole'. V takiti trošafinskih shramščlh z« vino se imasta zaradi tega voditi dve shra«iščni knjigi, od katerih vodi eno lastnik shra jiišča v shranišču samem, drugo pa odd«lek finan^ne kontrole.. Pri iznoeu vina iz sfrranitšča mora lastnik pod&ti oddelku finančne kon ¦trole prijavo in plačati trošarino na količino, ki jo iznosi. Priznanico o plačani trošaritii mora predložitl oddelku finančne kontrole skupno s prijavo. Na račun izgube v shranišžu vina s« oto priliki obračuna priznava 0.5 odst. mese^no. Za primanjkljaje do 10 odstotkov let no mora lastnik plačati samo redno trošarino, pri večjih primanjkljajih pa se ima uvesti kazenska preiskava. ; V smlslu čl. 12 zakona o državni trošarini bo finančni minister odobraval plačevanje državne trošarine na obračun vsem otiim trgovcern, ki imajo nrivatna trošarinska. shranišča jn ki stavljajo letno v pi-omet najifianj 100.000 litrov vina. Za osiguranje državne trošarine na vino, stavljeno v promet na podlagi obračtfnskega plačanja, mM'ajo lastniki polcžiti garan cijsko pismo kakega denarnega zavoda ali dr¦žavne vrednostne papirje po borzitem tečaju. Osebe, ki se bavijo s prodajo all točenjem vina, morajo voditi posefeen registfet o kupljenenli, porabljenem in prodanenl vinu. Kot zaIoge itnajo služiti lžollčine, zate<en» dne 15. apnla 1 1. Trošarlaa na žganje. Z zadnjo spremembo trošaTinskega zakona se je državna trošarina na žganje znižala od 18 na 14 Din od hektoliterske stopnje. To znižanje velja izza dne 15. aprila t. 1. Spričo tega odpade doplačilo trošarine na žganje (glede na prvotno povišanje od 15 na 18 Din), ki se je na zaloge od 15. aprila t. 1. iztirjalo do 15. maja t. 1. in se bo že vplačana razliKa povrnila. Interesenti pa imajo tudi pravico zahtevati povračllo razlike, v kolikor so na blago, ki je priŠlo v promet po 15. aprilu t. 1., plačali trošarino po višji postavki 18 Din naJnesto sedaj znižane postavk« 14 Din. Glede na okolnost, da so bile zaloge po stanju od 15. aprila t* 1. obremenjene z državno trošarino <M 75 Din, je bjla torej oteemenitev zfe 1 D višja kakor izza 15. aprila. Ta razlika pa se ne powne, ker je: oij 6asu, ko se je redna trošarin« plačala, ta^ po zaioim zaažaJ« 15 Dm-za. lMktMitersko st«x pnj*.' i V- noveitf Wošari!nslcem pravilniku je povračilo državne trošarin« urejeno tako, da se tro-i earina povrne na poaebno prošnjo, ki je kolka posta. T6 proenjo je vložiti pri pristojni fifl. dfrekciji; priložiti pa ji je pobotnica, na ka-; tero se je pobrala previsoka trošarina, Rok za, vlaganje proSenj znaša 6 mesecev in se računa" od dneva plačila preveč plačane trošarin^. -~s Prošnje za povrnitev trošarfne do 10.000 Uia rešuje finančna drekcija v lastnem delokrogU. za zneske od 10.000 do 50.000 Din oddeielr zs da^vke pri finančnem ministrstvu, za znesk* preko 50.000 Din pa minister za finance.