Kmalu po tem, ko sva nehali deliti vrv, so jo doletele zdravstvene težave s slabo prognozo, toda ob najinih občasnih srečanjih se je zdelo, da jih pre- maguje na enak način kot višinske metre v slapo- vih – brez drame, odločno, z dobršno mero humor- ja in neupogljivosti. Kljub napredovanju bolezni, za katero je izvedela leta 2003, je nadaljevala s pleza- njem do poletja 2015, nato pa jo je znatno poslabša- nje zdravstvenega stanja prisililo k mirovanju. Pred kakšnim letom sva bili po daljšem premoru v stiku po elektronski pošti in takrat mi je omenila, da čaka na rešilno bilko, presaditev pljuč. Čez nekaj mesecev sem bila neskončno vesela njenega sporočila, da je že v "navadni sobi na Dunaju". Naneslo je, da sem bila v tem času na Dunaju tudi sama in nemudoma sem se najavila na obisk. S strahom, kaj bom zagledala v bol- niški sobi teden dni po zahtevni operaciji, sem se po- javila v AKH 2 in jo zagledala, nasmejano kot vedno, za mizo pri kosilu z možem Andrejem. Na mizi je le- žala bajla iz kartona. "O, ravno prav si prišla, bova šli plezat, pa še filmček bova posneli!" "Odbita kot ve- dno," me je olajšano prešinilo. Tako sva se po dolgih letih spet navezali na namišljeno vrv, pod Jasninim vodstvom zlezli na stol v bolniški sobi in na koncu vzpona v kamero zrecitirali: "Svakog dana u svakom pogledu sve više napredujem!" 3 To je bil očitno uspe- šen moto za Jasno, ki jo danes že lahko srečamo kje v skalah. Pred petnajstimi leti so ti odkrili pomanjka- nje alfa 1 antitripsina. Kaj to pomeni v laič- nem jeziku? Gre za genetsko napako, pri kateri jetra ne proizvaja- jo encima alfa 1 antitripsina, zaradi česar pljuča niso zaščitena in se kot pri kadilcih razvije emfizem, tj. raz- pad pljučnih mešičkov. 1 Pogovor je bil opravljen 22. maja 2018. 2 Allgemeines Krankenhaus der Stadt Wien. 3 Vsak dan v vsakem pogledu vse bolj napredujem. Verjetno je bila diagnoza šok, sploh za nekoga, čigar življenje je prepleteno z gorami? Diagnoza je bila šok kot pri vsakem človeku, ne gle- de na življenjski slog. Seveda je bila takojšnja reakci- ja, da je diagnoza napačna, saj se meni kaj takega ne more zgoditi. Moja glava bi že rada plezala Pogovor z Jasno Pečjak, osem mesecev po presaditvi pljuč 1 Ledno plezanje Jasne Pečjak sem imela priložnost občudovati pri nekaj skupnih vzponih v zaledenelih slapovih na začetku tega tisočletja. Po ledeni vertikali se je gibala neverjetno lahkotno, skoraj po mačje, brez uporabe surove moči in brez vidne napetosti, četudi je šlo za spoštljive slapove, ki se jih ne loti kdorkoli. INTERVJU Mateja Pate Osem mesecev po presaditvi v smeri Severno rebro v Paklenici Foto: Andrej Pečjak Kljub temu si nadaljevala aktivnosti v gorah in delom v planinski organizaciji. 4 Kako si to prilagodila bolezni – oziroma kako sta si pri- lagodila bolezen, kot je v nekem pogovoru de- jal Andrej? Izbirala sva vedno krajše smeri v nižjih gorah, dokler se je še dalo. Zadnji dve leti pred presaditvijo sem se premikala s pomočjo električnega skiroja, zadnja dva meseca pa je bilo še to prenaporno. Delo za računal- nikom zaradi moje bolezni ni trpelo, prav nasprotno, počutila sem se koristno in me je zaposlovalo, da se nisem smilila sama sebi. Kako si se spopadala z vedenjem, da te nekoč vendarle čaka zahteven poseg presaditve pljuč? Prilagoditve so se dogajale ves čas od diagnoze da- lje. Misel na presaditev me je občasno vznemirja- la, v glavnem pa sem jo odrivala v kot. S tem sem se ukvarjala šele zadnji dve leti, ko je bila operacija neiz- bežna in stanje dovolj slabo, da se je bilo treba s tem dejstvom soočiti in sprijazniti. Kako fizično in psihično zahteven "vzpon" je bila presaditev pljuč? Je bila večja trema pred vstopom v težke slapove ali pred operacijo? Lagala bi, če bi rekla, da je bilo enostavno in da ni- sem imela občasnih kriz v smislu, zakaj prav jaz in kako bom pri tako slabem zdravstvenem stanju, kot je bilo zadnje mesece, sploh dočakala odrešilni klic. 4 Jasna je načelnica Komisije za gorske športe in članica Komisi- je za alpinizem pri PZS. V  glavnem pa sem bila 110-odstotno prepričana o uspešnosti operacije. V sekakor sem imela večjo tremo pred plezanjem Peričnika in Spodnjega Ledinskega slapu kot pa pred operacijo, ki je pomenila odrešitev. Okrevanje po presaditvi je bilo hitro. Kaj te je najbolj držalo pokonci? Družina, misel na ple- zanje, zaupanje v najboljši možni izid? Vse troje. Že dober teden po operaciji, septembra 2017, si plezala po stolih bolniške sobe, tri mesece pozne- je si na družabnih omrežjih že objavila slike z bli- žnjih gričev in z umetne stene, spomladi pa že iz prvih večraztežajnih smeri. Tisti, ki te poznamo, vemo, da zate beseda nemogoče ne obstaja. Z novimi pljuči sem takoj zadihala in jih sprejela, fi- zično in psihično. Skoraj normalno dihanje po letih težke sape in napora ob najmanjšem premiku mi je dalo tak zagon, da sem bila evforična in prepričana, da zame ni več meja in omejitev. Čez zimo sem redno vadila in se neskončno veselila pomladanskega pleza- nja na soncu in v topli skali. Seveda plezanje ne po- teka gladko in brez napora, ampak ponovila bom že zlajnano: kjer je volja, tam je pot. Na kakšen način ponovno pridobivaš fizično kondicijo, imaš pri tem strokovno pomoč? Ti bodo nova pljuča pri tem predstavljala določe- ne omejitve? Najprej moram poudariti, da sem imela kanček sre- če, da sem po operaciji relativno hitro okrevala, za kar Jasna Pečjak v Mlačci na tekmi slovenskega pokala v lednem plezanju, 2006 Foto: Andrej Pečjak 34 Jasnine asociacije Dunaj: Meni ena najlepših prestolnic v Evropi, ki sva ga re- dno obiskovala. Mesto, kjer so mi dali drugo možnost. Mesto, kamor hodim na kontrole in sem vsakič znova vesela, ko dobim potrditev, da je vse v redu. Mesto, ki ga bom spet obiskovala in se oglasila tudi v AKH. Me- sto, ki bo za vedno zapisano v naši družini. Andrej: Mož, oče, prijatelj, opora v najtežjih časih, sopleza- lec, sodelavec. Bolnišnica: Kraj, kjer te spodbujajo in pomagajo, ko se bo- juješ za vsak vdih. Kraj, kjer dobiš novo življenje. Kraj, kjer imajo odlične zdravnike in požrtvovalne sestre in drugo osebje, ki te postavi na noge. Gibanje: Naravni osnovni del človeka in življenja. Plezanje: Navdih, sprostitev, uživanje v gibanju. Gore: Mir, lepota, veličastnost narave (posebej v slabem vremenu). Skala: Večnost, trdnost (skoraj vedno). Led: Vedno enak in vsakič drugačen, čudovit in obvladljiv, ko ga spoznaš v vseh njegovih oblikah. Dihanje: Samoumevno, ko nimaš težav; ko jih pa imaš, se zaveš vsakega vdiha in izdiha. Življenje: Čudovito, enkratno, neponovljivo, polno izzivov in presenečenj (včasih tudi neugodnih). Hitrost: Nekoč je bil izziv avtomobilsko-bencinsko narav- nan in z veseljem sem vozila hitre športne avtomobile (porsche 924, VW scirocco GTI, VW polo GT, alfa romeo GTV). Pozneje sva oba z Andrejem uživala v hitrih vzpo- nih na najbližje dvatisočake (Storžič, Košutnikov turn, Vi- ševnik) in hitrem plezanju po znanih večkrat preplezanih lahkih smereh, ko sem imela občutek, da sem lahka kot pero in skoraj letim. Trenutno si želim, da bi bila sicer re- lativno hitra rehabilitacija še hitrejša (smeh). Cepin: Čudovito orodje za plezanje v ledu. Če je dobro obli- kovan, je kot podaljšana roka, ki te uboga. Podpora: Neprecenljiva, ko si v težavah in/ali stiski. Jaz sem imela in imam srečo, da se nikoli nisem počutila samo ali brez podpore. Ljubezen: V kateri koli obliki nam polepša življenje. Sožitje: Težko dosegljivo, zato pa toliko bolj nagrajujoče. Realnost: To sem jaz, brez idealizma (a ne brez optimiz- ma), vedno na trdnih tleh. Bolezen: Sestavni del življenja, izziv, ki žal nima vedno zdravega in srečnega zaključka. Zaupanje: Zaupanje vase in svoje sposobnosti premagu- je nepredstavljive ovire. Zdravo zaupanje ljudem, ki si to zaslužijo, je pomembno za premagovanje težav in nam lajša odločitve. Optimizem: Obvezni del uživanja v življenju tukaj in zdaj, ki postane še bolj obvezen, ko smo v težavah. Pri tem ne mislim na lako čemo, ampak na trezen razmislek o situaciji in ukrepih, ki nam bodo težko situacijo olajšali oziroma razrešili. Smeh: Veselje do življenja, sproščen odnos do ljudi. Delo: Delo in zabava si morata podajati roki. Sreča je, če najdeš delo, ki te veseli. Jaz sem ga, saj z veseljem opravljam svoje delo in sem že tri mesece po presadi- tvi začela delati po štiri ure, od konca maja dalje pa de- lam polni delovni čas. gre zasluga ekipama v bolnišnici AKH na Dunaju in Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo In- terne klinike UKC v Ljubljani. V obeh so me spodbu- jali k fizični aktivnosti in me usmerjali. Glede prehra- ne skrbijo zame v Ambulanti za klinično prehrano, tako da počasi pridobivam mišično maso in težo, saj sem v dveh letih popolne neaktivnosti in po relativno težki operaciji precej oslabela. Nekaj koristnih nasve- tov sem dobila od plezalcev fizioterapevtov, sicer pa se zanesem na svojo vztrajnost in poznavanje same sebe, do katere meje se še smem obremenjevati. Nova pljuča za zdaj ne predstavljajo nobene omejitve, mi pa manjka kondicije. Napredek je po mojem mnenju (v nasprotju z mnenjem zdravnikov) absolutno prepo- časen. Moja glava bi že rada plezala v velikih stenah in tekla na dvatisočake, a telo tega še ne dopušča. T o- lažba, da je treba biti potrpežljiv, pri meni ne pade na plodna tla (smeh). V kolikšni meri je bolezen spremenila tvoj po- gled na svet? Pravzaprav ga niti ni. Že pred diagnozo sva z An- drejem živela polno življenje in kombinirala delo ter hobi, v katerem oba uživava. Plezanje ima toliko raz- ličnih oblik in možnosti, da sva uživala v dolgih sme- reh, slapovih in pri športnem plezanju. Vsaj nekaj od tega bom lahko počela tudi z novimi pljuči. Ljudje, ki me poznajo, pravijo, da se zdaj več smejim, sem pa Jasna Pečjak peti dan po presaditvi pljuč, 27. 9. 2017 Foto: Andrej Pečjak enako glasna in energična kot v starih časih, ko me bolezen še ni načela. Tvoj naslednji izziv je …? Več kondicije in več moči, daljše in težje smeri, še ka- kšen slap pozimi (nasmešek). Predvsem bi rada pozi- tivno vplivala na vse, ki čakajo na transplantacijo, naj se ne predajo, in na vse, ki so presaditev že prestali, naj vztrajajo in se po najboljših močeh trudijo vzdrževati čim boljše fizično in psihično stanje.  m 35 julij - avgust 2018 PLANINSKI VESTNIK