Dopisi. Od Save. (Poštarsko, Krškašola, 7inska letina.) S 1. no7. je pri poatnib 7oznib pošiljatvab (Fahrpostsendungcn) nova taiifa 7peljana. Govorilo se je, da bode po toj tarifi pošta ceneje razue pošiljatvc pie^aževala. Ali kolikor sem jaz izkusil, 7elja to le 7 nckaterih slučajih, namreč pri pošiljatvah 7 bližnje kraje, pri diugib 7 daljne kraje pa mcnda ne. Nekoliko ceneja pa pride 7oznina (porto), ako se na za^itku (paketu) ne na7ede 7rednost pošiljatve in ako se 7oznina naprcj plača. Ako se pa pO7e 7iednost na paketu, moraa zato, za 7iednost do 50 fl. plačati 3 kr. in od 7cčje 7iodnosti še 7cč. Ako pa oddajatclj pošiljat^e 7ozniue ne plača, ima prejemuik 6 kr. 7eč plačila. Na uovih 7oznib listib (Fracbtbriefe) bodo baje tudi odrezki (kuponi), na katere sc bodc moglo kaj zabilježiti, kakor pri sedanjib poštnih nakaznicah za denarje. No^i 7ozni listi bodo ob enem veljali prejemniku za recepi s (piejemnico). Pri denainib nakazuicah je zdaj ta sprememba, da ae bode moglo ž njimi 7c5 deuarja pošiljati (baje do 150 gld.) Plačati bode pa tieba tudi nekoliko 7cč, do 5 gld. 5 ki\, od 5—50 gld. 10 kr., od 50—150 gld. baje 15 kr. Znamke (maike) pa na no^ib nakaznicab ne bodo 7tisnene, treba bo na tako nakaznico, ki bode V/2 kr. stala, posebej znamke prilepovati. To aem navedel zato, ker utegne maisikterega čitatelja ,,Slo7. Gosp." tako zanimati, kakor je mene. — V bližnjem Krškem mestccu unkraj Sa7e na Kianjskem se je letos začela no7a meačanska aola (Biirgerscbulc) 7 lepcm šol8kem poslopju, katero je zuani bogatin g. Hoče^ar okraju in občini podaiil. V tej prostomi sgradi je 4i'azredna ljudska šola in letoa ae je odprl prvi razred mesčanske šole, ki bode sčasoma imela 3 razrede. Škoda je le to, da je 7 teb prostorih le inalo šolske dece, kajti krska aolska občina jih steje le kakih 200. Če se to ste^ilo na 5 ali še 7eč razredo^ razdeli, ne pride velik broj na posamezne, poaebno na 7iše razrede ne. Bližnje občine pa, kakor Lesko^ec, Videm in Rajhenburg na Štajerskem imajo itak S7oje, precej dobro urejene aole. Tudi ne 7e Ijudstvo ae, čemu ao pra7 meačanske šole!? Vinska letina in tudi drugi pridelki so se letos 7 naših krajib dobro obneali. Ljudje bodo imeli dosta pijače in dosta živeža, posebno sadja. Da bi le mogli kaj pridelkov v denarje spraviti, kajti novcev jim silno pritnanjkujel Iz Celja. (Pri zadnji volitvi) 12. sept. 2 deželnih poslancev za slovenake kmete celjskega okrajnega glavarstva smo pazljivo poslušali posamezne volilce, da bi zvedcli, za koliko se je naš kmet že zavedel svojih pravic in svoje narodnosti. Spoznati amo hoteli tiste može, kteri spoštujejo 8voje poatene rojake, kterim je pravica in domoIjubje nad vse; zvedeti pa smo tudi hoteli, kteri volilci svoje narveče pravice takim izrocajo, ki nimajo nobene ljubezni do kmeta, ki zastopajo na6ela, po kterih že skoraj neprenesljive davke pla6ujemo, po kterih se kme6ke pravice in njegov jezik vedno bolj zatirajo. Na žalost vsem doraoljubom smo videli dosti volilcev, ki ao taka uačela s svojim glasovanjem podpirali, pa k are6i je bil ves jibov trud brez vspeba. Denimo toraj vae volilce na reaeto, da se presejejo in do prihodnje volitve sčistijo. Izined 227 volilcev jih je prišlo 221 volit. Pri volitvi niso bili: Steiner Matevž, Kroflič Matija, Jamnik Janez, Lenko Jože, Strucl Janez in Poto6in Martin. Ce so se bali narodno voliti ali 6e jih je kaj druga doma zadržavalo, tega ne vemo, to pa vemo, ko bi vsi tako delali, bi mi še do zdaj nebenega poalanca ne imeli. Zaupni mož bi moral svoj 6astni posel odločno in brez strahu opraviti. G. dr. Pruš Anton je sicer prišel volit, pa je volil samo enega narodnega poslanca, za drugega pa, kteri je pred petimi leti g. Prusa celo v državni zbor volil, ni maral. Zakaj je to storil, ni povedal, pa ga tudi uikdo prašal ni. Ko bi se bili drugi volilci po g. Prusu ravnali, bi bili Slovenci pri volitvi samo enega poslanca dobili. Drugih 220 volilcev je razli6no volilo. Domoljubi so volili narodno, polovičarji polovi6arsko, nemškutarji pa liberalno-nemškutarsko. Ker so domoljubi slovenskemu kmeta najzveatejši prijatelji, se spodobi te volilce na prvo ruesto postaviti. Njim na 6aat so popevali slovenski pevci dan pred volitvijo pri ,,belem volu" miloglasne slovenske pesmi, jim 8ta kandidata razlagala načrt svoje politike, kar sta gg. brata Jožef in France Lipold, sina ranjkega slavno znanega g. Jaueza Lipold iz staroslavne in domoljubne rodbine v Mozirji, v jedrnati, živoognjeni besedi odobrila, za kar no jima od vsih strani poštenih domoljubov sr6ni živio-klici doneli. Enako eta g. Jeraj iz Re6ice in g. Fišer iz Smartna odobravala na6ert prihodnjih poslancev, kar se je z burnimi živio klici sprejelo v zahvalo obema gospodoma govornikoma. ktera sta v svojib tako lepib in sr6nih govorih vse navzo6e ganila. Narodno volili so vsi volilci iz teb ^občin: Dobrna, Griže, Velika Pirešica, Gotovlje, ^Šmaitno v Rožni dolini, Nova cerkev, Št. Pavel, St. Peter v Savinjski dolini, Pletrovče, Žavska okolica, Frankolovo, Višnja vaa, Grajska vas, Vransko, Brašlovce, St. Jur pri Tabiu, Gomil8ko, Polzela, Reka, Kokarje, Ljubno, Lu6e, Novastifta, Mozirje, Re6ica, Sol6ava, Bočna, Št. Peter na Medvedovem selu, Sv. Štefan, Žusem, Dol, Loka, Marija Gradec, Sv. Rupert, Sv. Jernej, Sv. Jungerta, Ljubnica, Pak, Žreče, Tepina, Dramlje, Spodnji Doli6 ia Verhole. Tem volilcem so k slavnejši zmagi pripomogli ae 8lede6i domoljubni volilci iz drugih občin, ktere so: Celjaka okolica: Lipovšek France, Zupanec Valentin, Žnidar Andrej, Šah Karol; Št. Jur pod Rifnikom: Jarc Valentin, Ratej Anton, Ko6evar Jakob, Žveglar Jakob, Stojan Miha, Kranjec Janez, Golež Miha; Kostrivnica pri Planini: Rozman Peter; Tebarje: Oatrožuik Andrej; Šmarska okolica : Stoklas Tomaž; Ponikva: Podgorsek France; Sladka gora: Kene France; Sv. Kriatof: Kačič Jernej, Petek Jancz, Vorina Miha, Greaak Anton, Vrta6nik Matevž, Žrtek Matevž; Trebovlje : Planšak Matija, Koaem Matevž, Roš Ferdinand, Durnik Martin; Skomer: Bornaek Anton. Slava vsem naroduim volilcem ! Kakor do zdaj, stojte zanaprej trdui kot skala za pravice, in čaat uaaega naroda! Pcalauca, ktera ste si zvolili, stojita nepremakljivo z Vami za to, da ae preveč z davki ne preoblagamo, da se pametne postave vpeljajo, nepotrebne in škodljive pa odpravijo, da se vsem stanovom potrebne pravice pustijo, da se aole na pravi6neji podlagi vravnajo, da se tudi naš slovenski jezik spoštuje enako drugim jezikom. Ce imamo enake doižnosti kakor drugi, 6e pla6ujemo mnogo ve6 darkov kakor drugi, 6e imamo enake m še večje zmožuosti kakor drugi, zakaj bi odlocno ne zabtevali takib in enakib pravic, kakor jih drugi že zdatno vživajo! (0 polovičarskih volilcih prihodnji6.) Iz Maribora. (Domači reserv. regim. Hartung) pripeljal se je 13. nov. ob 11. uri v Maribor, a ne 14. nov. kakor je bilo napovedano. Preveč mož mu je uže upešalo iz Sarajeva v Brod in zato ga niso silili še oa pea pot v Osek, ampak naložili ga na ladije in po Savi odpeljali v Sisek, od koder je pridrdral v Zagreb. Vrli Hrvati so ga pogostili z ,,gulesem" in vinom. Hvala, bratje Hrvati! V Brežicah so pa tamošnji pridni Slovenci svoje rojake lepo pogostili, jednako tudi v Zidanem-mostu in v Celju. To je bilo krivo, da je regiment v Maribor priael 1 uro poznej kakor je bilo re6eno. Veliko tiso6 ljudi je se razišlo, ki je vojake pri6akovalo. Maribor se je pri spiejemu domačega regimenta prav domoljubno obnašal. Blage gospe so med doale vojake na železniški postaji marljiro delivale cigar in denarjev, ulice bile so ozalsane z slavolokom, izobešenimi venci, preprogami in bojami, ve6jidel cesarskimi in štajerskimi, pruske ni bilo nobene, kakor pri drugib prilikab. Regimentova muzika, priaedša iz Trideuta, je spremljala vojake na veliki trg, kder so bili na kvartirje razpuiceni. Mestjani so se8tavili poseben odbor, ki je denarjev in vina nabiial. Nabral je 755 .fl. 23 veder vina in 10 veder pive. Vojakom 47. reg. se je dala večerja pri Gotzu, busarjem 7. reg. v kosarni, oficirjem obeb reg. pa v kasini. Zvečer bilo je mesto lazsvitljeno. Vojakov je došlo 1400 mož; veSjidel dobro rejenib, le nekateri so bili videti bolebni, muogi opesani, vsi pa zamazani, razdrapani in zdelaui, zlasti na obutalib. Mariborsko mesto bilo je enkiat od Turkov tako hudo napadeno, da se je komaj uničenju obranilo, lepo in hvale vredno jc toraj sedaj ravnalo, ko je pogostilo junake, ki so; se toliko junaški borili zoperjTuika zadnjo ali vsaj predzadnjo krat! Bog plati vsem ! Srečno v domovino došlim junakom pa bodi večna bvala, cast in slava, ker 80 tako brabro pripomagali kristijanske sobrate rešiti 5001etnega turškega jarma, jim odprli pot do svobode in krščauske omike! .Slava!