171 PASIJONSKI DONESKI 2018 13 170 NAŠ POGLED, NAŠE HREPENENJE V nas gori želja in odločenost, da povečamo prepoznavnost Škofje Loke kot kulturnega in pasijonskega mesta. V naši Pasijonski sekciji želimo središče pasi- jonskega dogajanja umestiti na zemljevid evropskih pasijonov in ga znova pred- staviti širši evropski javnosti s procesijo z več kot 900 nastopajočimi. Še preden je bila Evropa združena na ekonomski ravni, je vse evropske dežele že združevala kultura, umetnost, literatura, glasba. Zares, Evropejce združuje skupna kulturna dediščina, ki je plod večstoletne ustvarjalnosti, migracijskih tokov in izmenjav. Predsednik Združenja Europassion Josef Lang je v glavnem nagovoru na medna- rodnem simpoziju Pasijoni v Evropi - Bogata dediščina za prihodnost (leta 2011 v Škofji Loki) pospremil z naslednjimi besedami: »Enaka vera, enak ideal … Euro- passion je združenje več kot osemdeset pasijonskih igralskih skupin iz petnajstih evropskih držav. Najvišji cilj je širjenje Kristusovega sporočila skozi uprizoritev pasijona. Z našimi pasijonskimi igrami želimo opozoriti na krščanske korenine Evrope in skupaj delovati za krščansko Evropo. Še posebej želimo posredovati na- prej osrednjo sporočilo krščanstva: ›Ljubite drug drugega.‹ S prijateljskimi odnosi želimo biti zgled in prispevati k razumevanju med ljudmi in narodi ter na ta način prispevati k miru«. Kot Pasijonska sekcija želimo slediti duhovnemu izročilu Pasijona, ga posre- dovati našim mladim, popeljati gledalca k duhovnemu, vsakomur posredovati kr- ščansko izkušnjo. Kako pa bo gledalec dojemal uprizoritev, pa bo odvisno od njega – samo kot spektakel, turistični dogodek ali globoko, duhovno. Prav tako igralec. Želimo sodelovati pri načrtovanju promocijskih aktivnostih tudi v letih, ko ni predvidenih uprizoritev, saj pasijon kot tak predstavlja pomemben vir za preuče- vanje splošne kulture tedanjega časa in je vir navdiha tudi za novodobne umetni- ške ustvarjalce. Samo na ta način bo pasijon res lahko ostal v zavesti domačinov, da ga bodo sprejeli za svojega, kar je bistvenega pomena tudi za razvoj turizma na pravih temeljih. To pa predstavlja ogrodje za uspešno načrtovanje turističnega razvoja Škofje Loke, ki bi temeljilo na blagovni znamki Škofjeloškega pasijona. Ne bomo pa sodelovali in bomo dosledno opozarjali na nepravilno oz. negativ- no komercializacijo Škofjeloškega pasijona in njegove »ljubiteljske« interpretacije kot nesnovne kulturne dediščine. Z našim vključevanjem in sodelovanjem v Pasijonskem vetru - Združenju pa- sijoncev v Sloveniji in v zamejstvu sledimo besedam Silve Velikonja: »Po pasijonu življenje dobi drugačno izkušnjo in novo razsežnost. Če prej ne, se po njem zaveš, da si več od tega, kar si bil pred pasijonom. Tudi tistim, ki so šli na pot »za hec«, se je nekaj zgodilo, nekaj se jih je dotaknilo. In to je bilo dovolj, da razmišljajo drugače. Ta svet moramo spreminjati počasi, po korakih. Vsak dan toliko, kolikor zmoremo. Če to počnemo vsi, gresta Dobro in Ljubezen naprej. In to je tudi sporočilo pasijona.« Agata Pavlovec PRVI KORAKI V VLOGI KOORDINATORICE ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA Od jeseni 2017 sem počasi začela dobivati neke zadolžitve v zvezi s Škofjeloškim pasijonom. Do decembra je bilo kar umirje- no. Brala sem Pasijonske done- ske, iskala še drugo literaturo in delala osnutek za razstavo, ki naj bi potovala po mestih Združenja Douzelaških mest. Decembra pa se je začelo intenzivno obdobje. Najprej se je bilo potrebno lotiti plakata za svetlobno vitri- no v Loški hiši in promocijske zgibanke, s katero se bo predsta- vljal Škofjeloški pasijon na vseh turističnih sejmih doma in v tuji- ni, pa tudi ob raznih drugih pri- ložnostih. V pripravi je brošura, ki predstavlja digitalizirano Ro- mualdovo pot po Škofji Loki, na- menjena je obiskovalcem našega mesta, ki ne uporabljajo pame- tnih telefonov. Še en velik zalogaj so Dnevi Škofjeloškega pasijona, ki se bodo tako kot vedno odvi- jali v postnem in velikonočnem času, pa tudi še v aprilu po veli- ki noči. Pri organizaciji Dnevov foto T one Štamcar PASIJONSKI DONESKI 2018 13 Agata Pavlovec, PRVI KORAKI V VLOGI KOORDINATORICE ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA 173 172 sem zelo hvaležna vsem, s katerimi sodelujem, saj so me sprejeli odprtih rok in so mi kot začetnici pripravljeni pomagati. Seveda vsak zase že načrtujejo program Dnevov, saj so vsi aktivno vpleteni v pasijonsko dogajanje že več let in kar je naj- bolj pomembno, s pasijonom živijo, pri tem dogajanju so s srcem. Kot koordinatorica bom s pasijonom živela tudi še po Dnevih Škofjeloškega pasijona, nadaljevala se bo promocija, festivali, potrebno bo vzpostaviti dobro spletno stran, aktivirati profil na Facebooku, pa ne samo to, nujno se mi zdi pove- zovanje s pasijonci – s čim več sodelujočimi. Pogled se mi odpira, vedno širši je. Pravzaprav si nisem predstavljala, čeprav sem vedela, kako zares velik aparat je Škofjeloški pasijon, koliko ljudi, koliko je delčkov, ki sestavljajo celoto. In priznati moram, da se mi pri vsem tem spoznava- nju in kopičenju dela včasih pogled tudi zamegli. Kakorkoli, če v neko stvar verjamem in se čutim z njo povezana, potem je v moji naravi, da grem naprej, da delujem. Škofjeloški pasijon mi je blizu zara- di tematike, duhovnega sporočila, likovnosti, kostumografije, ljudskega gledali - šča in nenazadnje tudi kulturne dediščine. Nekako istočasno kot koordinacijo Škofjeloškega pasijona sem prevzela tudi koordinacijo Dnevov evropske kulturne dediščine in leto 2018 je tudi leto evropske kulturne dediščine. Škofja Loka ima izjemno bogato kulturno zapuščino in prav bi bilo, da jo ponotranjimo. Da bi se vedno manj, oziroma, da se enkrat ne bi več spraševali, na kateri strani je kakšen del dediščine, ampak bi nanjo gledali neobremenjeno, strokovno, s spoštovanjem do tega kar nas bogati in jo kot takšno, z vsebino, ki jo ima, prenašali mlajšim rodovom. Pa še nekaj malce bolj osebnih misli, s katerimi me nagovarja koordinacija Škofjeloškega pasijona, zapisujem. Sem slikarka, vedno sem se dotikala duhovnih vsebin. V nekem obdobju sem zagrizla v svetopisemske zgodbe in skozi razi- skovanje prišla do mitologije, pa tudi do drugih religij. Raziskovala sem zgodbe svetnikov, predvsem svetnic v povezavi z razmišljanjem o vlogi žensk v družbi, se spraševala o dobrem in zlem, o peklu, vicah, nebesih, odkrila angelologijo. Vsebino, ki jo nosim v sebi nadgrajujem in širim in včasih pogledam še na kakšna druga področja duhovnosti. Zdi pa se mi, da me spirala vedno, pa čeprav skre - nem, se vrtim kje drugje, spet pripelje nazaj, tja, kjer sem že bila. Morda s kanček drugačnim pogledom na vsebino, višjim nivojem, globljim razumevanjem in s tem razumevanjem sploh. To sem napisala predvsem zaradi dejstva, ker sem se v zadnje mesecu večkrat vprašala, zakaj je ravno mene doletel pasijon. Vedno najdem neke povezave z mo- jim slikarstvom in tudi širšim zanimanjem. Spomnila pa sem se tudi druženja z Marjanom Kokaljem in to ravno v obdobju, ko je v Selcih postavil na oder igro Turški križ in ko se je začel pripravljati na režijo Škofjeloškega pasijona. Mislim, da je bilo leta 1996, ko smo se skupaj z njim odpravili v Rim obiskat njegovega bra- ta. Takrat sem spoznala tudi patra Marka Rupnika in njegovo delavnico mozaikov Centra Aletti, kar je bilo zame nepozabno. Od leta 2013 sem z organizacijo razstav v Sokolskem domu Škofja Loka na nek način vpletena v Dneve Škofjeloškega pasijona. Prva razstava v sklopu Dnevov, ki sem jo postavila, je bil Tisnikarjev pasijon leta 2013. Tisnikar mi je bil po slikarski plati vedno zelo blizu. Njegova dela sem spoznala že v otroštvu, saj je imel svojo prvo razstavo prav v Škofji Loki v galeriji na Loškem gradu, pripravil in odprl jo je moj stric Andrej Pavlovec. O Tisnikarju so mi poleg strica pripovedovali tudi sosedje Florjančiči. Po Tisnikarju so sledile še razstave slikarke Jane Vizjak in foto - grafinje T atjane Splichal, pa razstava Albine in Jureta Nastran ter razstavi Petra Jo- vanoviča in Janeza Plestenjaka. Leta 2015 sem sodelovala še s fotografom Petrom Pokornom pri fotografski razstavi o Pasijonu v Železnikih. Ustvarjalci s katerimi se povežeš, njihov dela in zgodbe so prav tako nepozabne. In še to, zelo iskreno; delo s pasijonskimi razstavami in vpetost v Dneve Ško- fjeloškega pasijona nista bila nikoli enostavna, lahko bi celo rekla, da je bilo včasih naporno. Vendar pa vsebina in stiki z ljudmi ostanejo in se na nekakšen tih in mi- ren način usedejo vame. Zavedam se in sem v teh nekaj mesecih tudi že izkusila, da koordinatorsko delo pri Škofjeloškem pasijonu ni in ne bo enostavno. Pa kljub temu z odprtimi rokami, glavo in srcem sprejemam, razmišljam, kombiniram, de- lujem in si močno želim, da bi k Škofjeloškemu pasijonu doprinesla vsaj nekaj ma- lega in s tem pripomogla k širjenju zavesti o snovni in nesnovni dediščini.