ninenje lzrazeno v . 1916 izpodbija nek temu toraj nekoliki Moje tozadevno št. 25 »Uč. Tov.« iz 1 tovariš v št. 26. K pripomenj. Predvsem blagrujem tovariša, da mo re trditi, da ne bi znašali selilni strošk n i k j e r najmanj 2000 K. S to trclitvijo dokazuje, da živi v srečnejšem kraju z ozironi na draginjo, nego pisec teh vrstic. Tukaj računa voznik do železnice za enkratno vožnjo 16 K, pred vojno 2 do 3 K. Kaplan, ki se je pred kratkirn preselil, ima po lascni trditvi okolo 1000 K selilniii stroškov, kar pisec teh vrstic veruje. Učitelj, ki bi se selil z d a 1 j n i h h r i b o v na kakob o 1 j š e, a n e ravnopred nosom ležeče službeno mesto z obiteljo, bi moral i m e t i n a jm a n j 2000 Kzaselitev pripravljenih, da ne bi prišel eventualno v.neljubo zadrego. Nisem torej trdil, da bi z n a š a 1 i selilai stroški najmanj 2000 K, temveč da bi jih moral imeti pod opisanimi razmeranii (daljava, obitelj, posebna krajevna draginja itd.) selivši se učitelj1 za vse slučaje pripravljene. Mogoče pa bi bi~ lo, da bi niti ne zadostovalo onienjenih 2000 K. Tovariš, ki se upaš seliti z vsoto 2000 K s potrebnim obiteljskiin inventarjem celo na Rusko Poljsko, bi raoral videii potrebtn inventar kaplana, ki ga stane selitcv v mejah lavantinske škofije okroglo 1000 K. Srečea tovariš.da Ti ne gre to v glavo! Tudi takih učiteJjev je, ki se jim sedaj bolje godi, kakor drugim in zelo se mi dozdeva, da spadaš med prve tudi Ti, cenjeni moj zadevni nasprotnik. In naj že bo takih »prokleto malo« ali pa prokleto nmogo, želijo si le še dalje kvišku, njih, kakor nas vsch ideal je, urediti si življcnje tako,, da bi se nani godilo kolikor mogočc najboije; pride pri tem le službeno raznierje v zadnji vrsti v poštev?! Ne »iz hudobije« in ne, » da bi delali drugiin nalašč škodo*, se bodo vendar tudi taki poganjali vedno še za boljša mesta, kakor jili že imajo. Gotovo je tudi, da bodo seIilni stroški z vsakim mesecem kolikortoiiko manjši. Upajmo, da je svetovni rnir blizn! Za vojne ujetnike pa naj: se rezervira nekaj boljših niesc!? Kdo je porok zato, da bi srnatral po vojni v domovino vtnivši se tovariš-ujetaik tako mesto tudi res sebi prinierno »boijše niesto« in da ne bo zavidal med vojno doma ostalemu tovarišu njegovega med vojno pridobljenega mesta kot še »boljšega« ? Ali naj se razpisujejo za tovariše - civiliste samo taka mesta, pri katerih je zavidanje sploh vnatrej izkijučeno?! Menim,'da sc za taka mesta tovariši civilisti tudi že vnaprej z.ihva!]ujejo. Se-li ne stavijo tudi civilnemu učiteljstvu take službene zahteve, da jim v lem in onem oziru niti vstreči ni tnoči?! Tem iz vojnih razmer izvirajočim višjim službenim zahtevarn so podvrženi tudi tovariši oproščenci, izmed katerih je menda največ enorazredničarjev na že itak težavnih in slabih mestih. In te najpotrebnejše boljših mcst naj se od možnosti izboljšati si svoj položaj odrine z razpisom učiteljskih mest že med vojno (?!) ker bi se sedaj radi svoje oprostitve ne upali nikamor prositi, po vojni pa bi se razpisčvala večinoma za mobilizirance rezervirana mesta. Cenjeni nasprotnik, ne prihajaj mi torej s trditvijo, da se razpisujejo tudi povsod srednješolska mesta. Srednje šole pač ni nobene enorazredne s takimi težkočami, kakor jih imajo ljudske šole. Tudi ni srednje šole prav nobene visoko v hribih, ločenc od svcta, kakor se to o marsikateri ljudski'šoli laliko trdi. Tozadevna primera jako šepa. '1'udi starejši tovariši, ki s-o izven vojaškc obveznosti, radi kompetirajo, ker imajo v to pravieo in ker si žele poboljšali svoj pioložaj. Marsikateri iznied njili je še na inestu, s katerim ni zadovoljen. Tudi ti torej ne eakajo prostovoljno na svojem dosedanjein mestu zasluženega pokoja, _e+ndi ni Vcč daleč. lnvalid zaslaži goiovo kaj boljšega, a to boljše se inu podeli tudi po vojni' lahko s pravico za nazaj. Ako razpisujejo učiteljska mesta na Kranjskem, Nižjem Avstrijskem itd., ni še to nikak dokaz, da služijo ti razpisi v splošnem učiteljstvu v korist, ker pravično in po zasluženju se bodo ista podeljcvaia lahko edino po vojni. Da se praktieira z učiteljicami na opisani način, nii ni biio znano, dokier mi nisi, razložil Ti, spoštovani protivnik. Sem pa zato, da se ukrene vse potrebno v ta namen, da se za moško učiteljstvo sisteniizirana mesta na noben način ne bodo sfalno podeljevala učiteljicam, makari, če se naj ustavijo v ta naiineti za čas vojne podeijevanja stalnih mest sploh, torej tudi onih za učiteljice. V ta namen delovati je poklicana seveda naša »Zaveza« potom »Lehrerbunda«. Res občutno škodo trpijo vsled nerazpisa učiteljskih mest edino le provizorični učitelji z usposobljenostnim izpitom. Na te seni mislil že z besedami svojega 2. odstavka moje zadevne notice v št. 25 »Uč. Tov.«. Za te naj bi se izposlovalo, da se imenujejo svoječasno- po vojni s pravico deiinitivnosti in dotacije s 1. dnem one^a nicscca in leto, ki sledi usposobljenostnelnu izpitu. To naj bi veljalo tudi za žensko učno oscbje: deiinitivno nameščaiije pa naj se ustavi tudi za te za čas vojnc. da se prepreči s tem kakoršnokoli oskodovanje moškega učiteljstva. Mogoče pa bi kazalo delovati na to, da se razpišejo samo ona rnesta v definitivno nameščenje n.oškega in ženskega učiteljstva, ki so zasedena s pnwizorieninii učnimi osebarm z usposobljenostnim izpitom s pridržkom, da se bodo podeljevala istai sarno takirn, t. j. provizoričnim učnim osebam z usposobljenostnini izpitom!? Vsa druga mesta po vojni. Z.