—   410    -
Davki, ki si jih ljudje sami nakladajo.
2. Pijančevanje.
A.  Ljubi moj! posodi mi 10 goldinarjev, če moreš!
B.  Kaj pa je že spet?    Kje te spet čevlji tise?
A.  Spet imam ea dala: plačati, pa ga oimam okroglega.
B.  Kako to, da k meni hodiš na posodo; naj ti posodi gostinčar (birt), kteremu si že toliko zaslužiti dai!
A.  Kaj mi ne privosiš poliček vina ali frakelj žgan-ca? — saj človek tako druzega veselja nima.
B.  Jez nikomur ne zavidvam kapljice vina ali ola, če ima premoženje potem; pri tebi pa ni taka, kakor skušnja kaže.
A.  E! to tudi mene še ni na kant pripravilo!
B.  Prijatel! pa te morebiti bo, če ne boš opustil svoje vsakdanje poti v kerčmo. Pomislile, da tistih 10 kraje, ki jih vsaki dan, kakor dobro vem, pušaš v go-stivnici, znese na leto 60 fl. in 50 kr. Čez to pa pridejo še večkrat poboljški, tako da ti na tako vižo lahko naštejem blizo 80 fl.; naredi zdej rajtingo na 20 let, iu potrosil si 1600 gold.!
A.  Božji križ! kaj toliko?
B.  Toliko, toliko, da! Ni tedaj čuda, da taki, ki so popolnoma pijanci, zapravijo vse, kar imajo, in sebe in vso družino na beraško palico pripravijo. Čd človek take nesrečneže vidi in vidi koliko nadlog mora včasih njegova žena prestati, želel bi pač, da bi nobene go-stivnice na svetu ne bilo!
A.  A i ta bi bila pa vendar prehuda! Kerčmarji so vendar le debri ljudje', ker lačne aitijoj žejne napajajo in popotna prenočujejo.
B.  Pa še nekaj si pozabil: saj je 7 telesnih dobrih del. Toraj ti hočem jez pristaviti, kar si sam pozabil: ^oblečene gospodarje slačijo, in množim h pogrebu pomagajo."
A.  Ne vem: kaj s tem misliš reči?
B.  Ti bom pa pojasnil. Gjspodarje vabijo piti, jim dajejo na kredo, dokler ne zapoje boben. Da pa pijančevanje daje priložnosti množim boleznim, ti je vendar očitno na vsih, ki so se spili; marsikteri pa še tega dočakal ni, iu že pred ga je mertud spravil v kertovo deželo.
A.  Pa niso vsi birtje taki, kakor jih ti popisuješ !
B.   Vem, da niso, — vem, da so nekteri prav pošteni možje, kakor tudi vsak, ki včasih v gostivnico <rre, ni pijanec. Al kdor strup prodaja, ne more vselej vbra-niti, da bi nehote se marsikdo ne zavdal. Taka je tudi z gostivnicami. Po malem je že marsikdo začel v pošteni gostivnici poliček vina piti, pa se je privadil, in je potem zahajal v pet druzih in tako pijančevati se privadil. Jez že tako pravim, da bi naj bolje bilo, ako bi le ob cestah in v mestih, kjer veliko ljudi nima domače kuhinje, gostivnice bile, — drugod jih nt treba!
A,   Si pač ojster pridigovar! Kaj nek so se ti gostivnice tako zamerile?
B.  Zato, ker vidim, da ai v njih toliko ljudi davko naklada, ki bi jih treba ne bilo, in ki potem toliko nesreč naključijo tistim, ki so jim zapadli.
A.  Vince so pili, in vince se bo pilo, dokler bo svet stal, reci kar češ.
B.  Prav je — pa pojdi tudi  v gostivnico  po tistih 10 gold., ki jih potrebuješ; naložil si jih menda že zdav-* nej Um.                                                           J. Jažirk*